Hatoliik cerkven list« Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. "20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za di in vlada po stezi blagra, da skerbi za njih duhovno dobro; njemu so tako rekoč duše v roke djane, da jih reši potopljen ja v ta svet, da jih večno srečne stori in zveliča. Dušni pastir je oče svojim ovčicam, ktere je rodil v Kristusu po sv. evangeliju in z oznanovanjem I3»žje besede, ktere je pri sv. kerstu storil otroke Božje in bratu in sestre Jezusa Kristusa, — ktere je nevarno v gicliu zbolele maršikterokrat že ozdravil z zakramentom sv. pokore, ali pa celo že umerle zopet oživil, — ktere vedno hrani z naj dražjim kruhom , z mesom in s kervjo Jezica K ristusa. Velikokrat se zraven tega dušni pastir iz čis^e ljubezni trudi zlajšati silo in vse potrebe svoje čede. Velikokrat sam sebe daruje za njeno dobro po dnevi in po noči, po leti in po zimi, stoje pri postelji svojih bolnih ovčic, nc bojč se nalezljive in kužne bolezni. Velikokrat priskerbi sebi izročenim tolaž in mir, kterega svet podati ne more. Marsiktere stariše, brate in sestro izmed svojih faranov je že tudi prepeljal v boljši uni svet, v zveličanje, kamor še tudi ostale pripeljati želi. Z apostolom sme reči: „Rad prenašam vsakteri trud, tudi sam sebe darovati sem pripravljen za vaše duše." (II. Kor. 12, 15.) Zdaj pa vprašam: Ne zasluži li dušni pastir s toliko ljubeznijo, da ga njegovi skerbi izročeni nasprotno ljubijo? Pač da! bode gotovo slehern odgovoril, kteremu hvaležnost ni celo neznana, in bode ene misli z apostolom, ki pravi: „Prosimo, vas, bratje! da spoznate tiste, ki se med vami trudijo, in vas v Gospodu vladajo in opominjajo, da jih spoštujte v preobilni ljubezni zavolj njihovega truda." Serčno morajo farani svojega dušnega pastirja ljubiti in mu vse dobro želeti, ker njim vse dobro nikar samo ne želi, temuč vse dobro deli in pa ne časno in posvetno, temuč večno in nebeško. Farani morajo nadalje s svojim dušnim pastirjem tudi v lepem miru in v vedni edinosti živeti. Velikokrat je dušnega pastirja sveta dolžnost, da napake in razvade, hudobije in pregrehe v fari vladajoče graja. Zategavoljo ga popačeni in hudobni farani radi čertijo, ogovarjajo, sovražijo, zajedajo in žalijo; iščejo celo faro zoper njega spuntati, ga ob zaupanje pri dobrih pripraviti in njegovo duhovno delovanje ovirati. Pri takih se ponavlja, kar je Kristus farizejem očital: „Ker sem vam resnico povedal, zategavoljo me sovražite." Da je tako vedenje zoper dušnega pastirja dolžnosti protivno, bo gotovo vsak pametni sprevidil. Da bi pač taki vsi pomislili, kar Bog po kralju pesniku pravi: „Ne dotikujte se mojih maziljen-cev, in ne žalite mojih prerokov" (Ps. 104. 15.); kajti strahovito se bo Bog maščeval nad unimi, kteri tako rekoč njegovo oko izdirajo, kodarkoli duhovnike in dušne pastirje žalijo in sovražijo. In če tudi taki zaslepljeni nesrečneži svoje zle namene dosežejo, če tudi brezbožnost nadvlada pravico in dolžnost, bode pa vendar le menda v sercu slednjega pametnega in bogabo-ječega kristjana z žarečimi čerkami zapisana ostala dolžnost: svojega dušnega pastirja ljubi; — bode menda vendar le slednji pravi kristjan poslušal glas naravni in pa glas svoje vesti in ne bo nikakor odtegnil svoje ljubezni do njega, od kterega toliko dobrega dobiva. Farani naj tudi vsaki dan molijo za svojega dušnega pastirja. Sv. Pavel opominja verne, naj bi za-nj posebno molili. Ta dolžnost bo gotovo sveta vsem »e spominjajočim , da dušni pastir za nje veliko skerbi in čuje, - da vsaki dan za nje moli pri daritvi sv. maše, — da o nedeljah in praznicih med letom še posebn«« za nje mašuje. Molitev dušnega pastirja za svoje duhovne otroke je gotovo vredna, da tudi otroci za svojega duhovnega očeta, dušnega pastirja, molijo in mu tako saj nekoliko povračujejo, kar od njega obilno dobivajo. Zraven detinske ljubezni so ta rani svojemu dušnemu pastirju tudi dolžni spoštovanje. Ze saino to, da je duhoven namestnik apostolov, še celo namestnik Jezusa Kristusa, že samo to kaže vsacemu očitno dolžnost, da mora njega spoštovati. K temu pa še opominja apostol: „Duhovniki, kteri dobro avojo službo opravljajo, so vredni dvojnega spoštovanja, posebno pa tisti, ki se z besedo in naukom trudi jo.*' Tim. 5, 17.) Ali smeš »služabnike Kristusove in delivce skrivnosti Božjih" (I. Kor. 4, 1) prezirati in v nemar puščati? Mnogi se mislijo sicer pametne in modre, da še tudi pametnejše in modrejše mem unih, kterim je izročena skerb njihovih duš: apostol pa jim vendar pravi: „Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brezčastni. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovitnega stanovališča. Tu se trudimo s s ojimi rokami delajoči; nas kolnejo, in blagoslovimo; nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega 3veta smo postali, vsega iz-veržek do zdaj." (I. Kor. 4. 10...) Ali te besede apo-stolove ne osramotujejo vseh, ktsri dušnih pastirjev ne spoštujejo? Morebiti se izgovarjajo, rekoč: „Zivljenje in obnašanje našega dušnega pastirja se nič kaj ne slaga z njegovim svetim stanom." — Ali kako sme li podložni svoje predpostavljene soditi? O kako rad pač vidi človek pezdčr v očesu svojega bližnjega, svojega brata; bruna, ki je v njegovem očesu, pa ne čuti! In ko bi tudi v resnici dušni pastir svoj imenitni in sveti stan oskrunjeval s posvetnim in grešnim življenjem , vse to vendar taranov nikakor ne odveže njihove dolžuosti; farani ne smejo grešiti, ker greši njihov dušni pastir; farani morajo dušnega pastirja, čeravno nevrednega, imeti za namestnika in služabnika Božjega; kar on uči, le — uno naj storijo, — če kaj napčnega stori, tega naj ne posnemajo. Naj večkrat se pa čez duhovne gerde obrekovanja govore, ki si jih hudobneži in nespametneži izmislijo, da bi duhovnim in vernikom škodovali. Ti slišiš postavim govoriti dva človeka o duhovnih. Dober človek, ki hodi k sv. maši, k pridigi, k spovedi on ti pravi: „Spoštuj duhovna, Božji namestnik je; drugi človek, morebiti v kerčmi ali celo včasi v pisarnici itd. te šunta zoper duhovnega pastirja, in ta človek morebiti ne k spovedi in ne k pridigam ne hodi. Kterega tedaj boš poslušal in kteremu boš verjel? Ali meniš, da te bo taki kaj keršanskega in dobrega naučil, ki sam ni kristjan ? Bodi tedaj moder in previden in nobenkrat se ne daj zapeljati do zaničevanja duhovnov, da se ne pregrešiš zoper Gospoda, ki jih je postavil in tebe njim v skerb izročil. Farani morajo svojim dušnim pastirjem tudi pokorni biti. „Ovce slišijo glas svojega pastirja, — on svoje ovce po imenu kliče in jih na pašo vodi. In kedar svoje ovce izpusti, pred njimi gre; in ovce za njim grejo, ker njegov glas poznajo." Tako pravi Zveličar od dobrega pastirja in njegovih ovac. (Jan. 10. o. in 4.) Ovce slišijo vsikdar in brez zamude glas svojega pastirja, in se brez zaderžka podajo v njegovo voljo; povsod mu sledijo in v vsem so mu pokorne, kar ni zoper voljo Božjo. Da, verli farani so pokorni svojemu dušnemu pastirju, ker ga spoštujejo kot namestnika Kristusovega, kot njega, od kterega Zveličar pravi: „Kdor njega posluha, mene posluša; kdor pa njega zaničuje, mene zaničuje." Verli farani poznajo in si tudi k sercu jemljo besede sv. Pavla: „Bodite pokorni svojim predpostavljenim, in bodite jim podložni; kajti oni čujejo za vaše duše kakor taki, kteri bodo odgovor dajali; da bodo to storili z radostjo, ne pa vzdihovaje: ker to bi vam ne bilo koristno." illebr. 13, 17. j So pa tudi ljudje, ki imajo gerdo in silo pregrešno navado, vedno nasprotovati, karkoli jim njihov dušni pastir veleva ali svetuje, bodi si s prižuice ali po drugi poti. Drugi zopet se vrivajo v službo dušnega pastirja in hočejo ter zahtevajo, naj bi po njihovi želji učil, po njihovi volji eno in drugo v fari vredil, k pregreham in napakam molčal itd. Pokorščina in podložnost jim je kaj redka reč; mislijo le, da posvetni ljudje imajo pravico v cerkvi Božji za red skerbeti, vse po svojem delati, žagrede premetati in v družili rečeh po svoji volji zapovedovati. Mnogi v tacih rečeh grešijo zelo zoper dušne pastirje, kterim edino, kar tudi ime „dušni pastir" kaže, je vodba duš in pa-stirstvo izročeno. Enako prederznemu kralju Oziju si prilastujejo duhovsko službo in se vrivajo do Najsvetejšega. Jojnjim! ki prezirajo besedo in zapoved Božjo, ki to prepoveduje. Čeravno ne postanejo na truplu gobovi, bo jih zadela pa kazen hudih gob na duši, in v dan plačila bodo zaznamnjani za nepokorne ovce, ki se ločijo od pokornih. Farani morajo svojim dušnim pastirjem Še tudi na pomoč biti. „V kterokoli hišo pridete," pravi Zveličar svojim apostolom, v tisti ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih: „zakaj delavec je vreden svojega plačila." (Luk. 10, 5...) In sv. Pavel piše (I. Kor. 9, 7...): „Kdo se bojuje na svoje stroške? Kdo sadi vinograd in ne vžije od njegovega ploda? Kdo pase čedo in se ne živi z njenim mlekom? Govorim li to samo kot človek? Ali ne pravi ravno to tudi postava? Kajti pisano je v postavi Mojzesovi: Ne stavi torbe na gobec volu delajočemu. Ali skerbi Bog za vole ? Ne govori li tega zavoljo nas? Da, ravno zavoljo nas je pisano: orač naj orje in delavec naj dela z upanjem, da bo vžival od ploda. Ako mi pri vas obsejemo duhovno, je li mnogo, če žanjemo telesno? Če" drugi od vašega imetja dobivajo, zakaj nebi veliko več mi?... „Ne znate li, da uni, kteri se v svetišču trudijo, od svetišča živijo, ter da tisti, kteri pri oltarji služijo, tudi od oltarja svoj del dobivajo? Tako je odredil Gospod, da tisti, ki evangelij oznanujejo, naj od evangelija živi j o." Te besede sv. pisma so dosti točni dokaz, da fa-rani so dolžni svojega dušnega pastirja s potrebnim živežem preskerbeti. Dušni pastir kot človek potrebuje tudi časnega, in po pravici sme pričakovati, da iarani bodo mu Časnega za potrebo darovali, ker on njim za večno in nebeško ske. bi. Dostikrat potroši dušni pastir vso svojo dedišino, da se za duhovni stan pripravi in si vsega za to potrebnega omisli: in farani bi mu potem potrebnega živeža odrekli in odtegnili, kar mu postava in pobožni preddedje priznavajo, — bi mu v potrebi ne bili na pomoč? — Naj tedaj vsak verli faran svojega dušnega pastirja ljubi in spoštuje, naj njegov glas posluša in mu tudi v časnih potrebah rad pomaga. Od vsega so kje kedaj judje dajali desetino cerkvi in duhovnom; naj torej tudi kristjan svoje cerkve in svojih duhovnov ne pozabi. Njegovo časno bogastvo je od Boga, od kterega vse ima; zakaj bi pa potem ne obračali kje kaj zopet »k časti Božji in za služabnike njegove? To so verniki po pravici dolžni! — Bog daj, da vse to seže globoko v vseh serca in obrodi obilno lepega in dobrega sadu za pastirje in ovčice! — Ali so res marlarji ali „frafmavrarji" la ho nedolžni? Ljudje in pisavci slabega imena in še slabšega namena popisujejo mavtarstvo kak'>r neko angelsko čedico; ali so to res tako dobre, nedolžne dušice? Danica je pred kaj časom o mavtarjih in njih naklepih precej veliko pisala, pisati pa bi se dalo še veliko več. Veliko bukev je, ki njih naklepe in namene natanko razodevajo in dokazujejo, torej je vse zastonj jih hvaliti, zastonj jih lepšati in beliti, ker oni so čemi kakor satani, in kdor to zaverženo, skrito, temno društvo priporoča, si lahko sum nakoplje, da je sam mavtar ali saj edinih misel z njimi, če ni celo taki butec, da bi ne vedil, kaj dela. Spis v „TiroIskih glasih" št. 270 frajmavrarske peklenske naklepe na novo razodeva; naj le nekoliko posnamemo iz njega s primernim pojasnjenjem. „Punt je navdajanje hudičevo in njegov namen je, keršanstvo iz korenine zatreti in na njegovih razvalinah družinski red nejever3tva zidati." Tako pravi okrožnica Pija IX 8. grudna 1849. Te besede velikega papeža vse po besedi poterjujejo puntarji sami. Zakaj „visoka venta" ali naj višji mavtarska vradnija na Laškem za prekuce pravi: „Naš poslednji namen je tisti, ki so ga namerjali Volter in francoski punt: zatrenje katoličan s t v a in celo keršanske misli za vse čase." Pred nekimi leti je rimska policija zasačila več dokumentov ali pisem prekucuhov, ktere prav jasno kažejo, kam merijo rogovileži. Skrivni njih poduk pravi v enem kraju, da pred vsem morajo skerbeti za opro-stenje Italije in od tod ima izhajati oprostenje vesoljnega sveta, - poslednji cilj naš je zatrenje celo misli keršanske, ker ko bi ta v razvalinah Rima naprej živela, bi pozneje katoličanstvo zopet poživila in zvččnila (večno storila), pravi njih brezbožni nauk. Dalje opominja, da mavtarji naj duhovstvo po vsih mogočih pomočkih pri ljudstvu delajo neljubo (nepopularno), to je, naj duhovne ljudem pristudujejo, kakor in kolikor le morejo. — Kaj pravijo neki k temu liberaluhovski časniki, ki duhovstvo s tako silo sami išejo černiti in v blato mandrati ? Neki glavar pariške „vente" opominja glavarja pie-monške „vente," kako ,,naj se zoper Rim zakolnujejo." — Iz Jakina eden piše: „Politiška edinost Italije je sanja... Vem, kaj nam je misliti o načelu edinosti, prazno je in prazno bo ostalo; pa je vender dober po-moček za rogoviljenje" (agitacije). Pred vsem tedaj so na Rim merili, in Rim so res dobili. Kako po mavtarsko zdaj delajo v Rimu , kažejo vse naznanila, posebno tudi uno v današnjem listu iz nepo3rednjega vira. Ce bodo naprej rogovilili in prestole nadalje podirali, je ležeče na možeh, ki imajo va jeti v rokah in na dinastijah , če jim jih puste, ako vidijo, da niso zmožni rovarstva krotiti in panati. Dunajski dopisnik od Nubius-a se c-Io prešerno baha: ,,V teku poslednjih let smo svojo reč zelo naprej spravili. Vse je tako precej na ejiaki liniji, pod ktero hočemo človeški rod potlačiti." (Če vam le no bo spodletelo, vi černi mački!) „Delo zapeljevanja ni bilo posebno težko." (Bo pa zanaprej težje, ko vas poznamo, ostudni sovražniki človeštva!) „Na Švicarskem kakor na Avstrijanskem (!), v Prusii kakor v Italii čakajo naši tovarši le znamnja, da staro mašino razbijejo..!" Menda je dosti tega, ki nam obilno kaže, kaj jo početi slehernemu, kteri je zares „patriot,4' zares „ka toličan." fPgletl po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. („Nezmotljivost." Izročeno iz višje roke.) Od kar je bila mala brošura ,,Papeževa nezmotljivost" od katoliške družbe na svitlo dana in po časnikih naznanjena, sem mislil in sklenil, da jo hoc->m koj kupiti sebi in drugim v poduk. Ali odklatial sem s to rečj6 tako dolgo, dokler me ni neko žalostno naznanilo zastran te reči tako rekoč pod rebro sunilo. In ktero je bilo to naznanilo? Tisto, po kterem sem zvedil, da premalo se je teh brošur do zdaj prodalo. Močno me je to v serce zabolelo. Ali smo res tako mlačni? To bi nam ne bilo v čast. Koj sem se toraj napravil na pot, ter kupil več bukvic omenjene brošure. Pridši domu, jo začnem prebirati, ter sem spoznal, kako izverstno v poduk da je to kratko pojasnjenje. Ali moje serce mi ni dalo več pokoja, vedno me je nadlegovala misel, da se znd še mnogim čast. gospodom, udom kat. družbe in drugim tako goditi, kakor meni; namreč, da so misleči bukvice kupiti, preveč odlagali. Smo že taki; večkrat nam je treba kake posebne opombe! In na to vas, preč. bralci ,,Zg. Danice," ravno jest s tem opomnim, ko rečem: Kupite si bukvice „Papeževa nezmotljivost," ker so tako izverstne in toliko potrebne. Ponosni smemo biti, da imamo v svojem maternem jeziku tako čversto delo, ktero morebiti vse druge enake dela, kar jih je do zdaj v raznih jezikih na svitlo prišlo, deleč prekosi. Skažimo s tem pa tudi hvaležnost preč. gosp. dr. Cebašek-u, kteri je v tako malem času tako dobro delo na dan pripravil S tem delom je pokazal, da je kos svoji reči in vreden bogoslovski profesor veroznanatva biti. Z učeno in vender lahko umevno besedo je ta goapod nezmotljivost papeževo tako dokazal, da bi m6gel vsak tega prepričan biti, ko bi tudi resnica se ne bila razglašena za verski stavek. Slehern katoličan naj bo toraj vesel, da ima lepo priložnost za tako male solde si tako izverstno in toliko potrebno knjižico omisliti. Se bolj pa bi morali sezati po nji čast. goapodje duhovni. Zakaj slehern narprej sam zase potrebuje bolj natančnega poduka v tej ver-SKi resnici. Tisti goapodje pa, kteri imajo kersanske nauke, bodo tega pojasnjenja tudi potrebovali v poduk svojih vernikov. P»ej ali poznej bo vsak gospod prišel v kerš. nauku do 9. člena apost. vere. Učiti bo treba o nezmotljivosti sv. cerkve in tudi zastran nezmotljivosti papeževi. To je dolžnost, ktere se nihče znebiti ne more in ne sme, ako hoče katoliški duhoven biti. Kako dobri in potrebni so pa duhovnom v tej reči pripomočki. Bodimo torej hvaležni, da se je g. dr. Čeba-šek potrudil in nam s temi bukvicami tako izversten pripomoček na roke dal. Ali ne samo pri kerš. nauku bo to delo slehernemu gospodu močno služilo, znalo bi še tudi pri drugih priložnostih prav primerno biti. Ali bi ne bilo letos prav primerno in potrebno, da bi gospodje to versko resnico pri velikonočnem spraševanji pojasnovali? Za verne bo to mikavno in koristno, ker bodo v reči bolj natanko podučeni, o kteri ljudstvo že tako ni dvomilo, od ktere se pa toliko je govorilo poslednji čas. Ker je pa človeški spomin slab, in se hitro pozabi, kar se je ravno slišalo, bi bilo prav, da bi se te bu-kvice tudi med vernike delile. Saj po en iztis naj bi bil v vsaki vasi, da bi ga prebirali in v ti verski resnici prave zapopadke zadobili, kterim se morebiti še pogrešajo. Ali ne veste, da je v vsaki vasi kak komar, kteri je sam brez vere in tudi druge hoče ob vero pri- {>raviti, in da se zato posebno v današnjih dnevih za-etava v skalo sv. Petra, ter na vse gerlo vpije zoper nezmotljivost papeževo. Da bodo verni vedili takim brezvercem kaj pametnega odgovoriti in svojo vero ter-diti in varovati, treba je, da se v tej v cerkvenem zboru določeni verski resnici kaj bolj podučujejo, in zato ni dvomiti, da je treba ravno ietos v ti reči pri velikonočnem spraševanji govoriti in vsaki vasi en spis podeliti. Vem, da vneti gospodje pridnim dušam radi kako lepo, večkrat prav drugo podobico ali kake bukve v spomin podarijo. Ali bi ne bilo primerno, v tem času namesto podob ravno ta spis podeliti? Izverstni, vsega spoštovanja vredni pisatelj jih ni iz dobičkarije spisal, tudi katoliška družba jih ni iz tacega n imena izdala in založila; vse to se je zgodilo, da bi katoličani v ti verski resnici zadobili pravi poduk. Zato je ta obravnava spisana po dogovoru s premilost-nim ljubljanskim knezoškofom, ki so v izdajo te knjižice privolili. Prebirajte torej prav pazljivo to knjižico in bodite prepričani, da „nezmotljivo3t papeževa" vas bo obvarovala marsiktere zmote sedanjega časa! Matica slovenska je 30. dan unega mesca imela 1*. srenjo, 1. tega mesca pa VI. občni zbor in koj potem 19. srenjo, kterih so se razun domačih vdeleže-vali tudi vnanji odborniki gg. dek. Košar, D. Ter-stenjak in dr. Vlaga. Knjige, ki jih letos dobimo, bodo imele blizo K>0 tiskanih pol, se v kratkem dona-tisnejo in razpošljejo. Verh tega dobimo tri zemljovide. Sklenjeno je bilo, ker stanejo premnogo, da Koseškega pesmi veljajo tudi za prihodnje leto. Ker ne kaže zdaj že dajati znanstvenega časopisa na svetlo, ostane še letopis, vendar imajo v njem znanstveni spisi predstvo. Poleg tega je odmenjen za 1. 1871 Schodlerjeve knjige in Slovenskega Staj a rja naslednji 8nopič in zopet trije zemljovidi: Afrika, Avstralija in evropaka Ruaija. Pred velikim aeima dati na svetlo „mali naučni slovnik" po naavetu dr. Razlaga, in podpirale ae bodo zlasti knjige za srednje šole po predlogu g. Terstenjaka. Letošnje knjige nam pri-neso sliko Tomanovo v letopisu, in Koseskega s peamimi. Tudi je sklenil odbor, da v apomin in hvalo pervemu predaedniku se naroči pri rojaku g. Franketu veči slika Tomanova za dvorano Matičino. Razpošilja se lepa diploma naročnikom. Dobro bi bilo, da se popiše in razloži v prihodnjem letopisu na tanko. — Za predsednika in druge opravilnike ao bili voljeni dosedanji; v odbor pa v občnem zboru naslednji gg : Bleiweis, Gorup, Vavrfi, Tušek, Barbo, Svetec, Gojz, Kandernal, Bradaška, Vlaga, Jeran, Winkler. Tajnik ostane tudi prihodnje leto g. Lesar. ° Iz Poloma na Kočevskem, 30. listop. Naznani, blaga „Danica," svojim častitim bralcem lepo slovesnost, ki smo jo obhajali v sosednji fari Hinjah 8. kim. t. 1. Goapod Janez Mavric, novomašnik teržaske škofije, je ta dan 8tal pred oltarjem in pervič Vaegamo-gočnemu daroval neomadeževano Jagnje Božje. Akoravno je spod neba lilo, kakor iz škafa, vendar je bila precej prostorna cerkev natlačena vernega ljudstva. — Pridigar, prečast. g. ribniški dekan M. Skubic, so novomašniku posebno priporočevali, da naj se daruje 8voji lepi službi ves in popolnoma z dušo in s telesom. Posebno so to slovesnost še povzdignili ribniški pevci. Peli so pri sv. maši (oba gg. bogoslovca Podboja in še trije drugi gospodje) res prav izverstno. Pri obedu, ki so nam ga napravili prijazni gosp. hinjski župnik, verstila se je napitnica za napitnico v pozdrav novomašniku. Med drugim je tudi g. Lavračev pozdravil novomašnika z lepim sonetom, ter je končal: „Po izgledu božjega Učenika, ki je iskreno ljubil nesrečno izraelsko domovino, in je v svojej vsegavednosti gledaje na Jeruzalem britke solze točil nad nearečnim mestom, vede, kako resnobno bode enkrat to mesto pro-palo — naj tudi duhovnik ljubi dom avoj." — Neizbrialjiv v spominu mi ostane ta dan veselja in spodbudovanja, ki ga pripravil nam je Gospod. Miloslav, učitelj. Podkorenom sv. Katarine dan. Prava luč — Jezus Kristus! - Slišal si že, ljubi bralec! da gre kteri-krat pred popotnim človekom, kadar po tihi noči samoten meri korake, nekaka neznana luč. Ko bi popotnik za to lučjo šel, zašel bi s prave ceste, zabredel v rove in močvirja in naposled ne bi se vedil kam oberniti, ne kako izgaziti. Zatorej se imenujejo take zapeljive luči veše. Zdaj si pa dobro zapomni: tem vešam je prav pudobno razno besedovanje tako imenovanih „raz-svitljevavcev'1 ali olikancev današnje dobe, kteri nič druzega nočejo za resnico spoznati, ' kakor to kar jim lastni razum poterdi. Njih samopašni razum je zabredel s pravega pota, in potem tudi druge v brezno za sabo potegujejo. O koliko tisue jih je prišlo po takem potu ob resnico, iu ž njo ob pokoj in mir serca! Zatorej ne verjemi nikomur, kdor naših dob sv. nauke Jezusove ali sv. katoliške vere derzno presojuje in njene skrivnosti, ker jih razumeti ne more, zasramuje in zametava. Ena sama luč je, ktera ne premoti in ki sveti v katol. cerkvi, in ta luč je Jezus Kristus. On je prava luč, ki edina pelje v življenje. Kristus je čisto jasna luč s svojim s v. zgledom, in svojimi sv. nauki, ktere edino katoliška cerkev v popolni čistosti v svojem naročji hrani, veruje in varuje. Pa se najde dosti takih ljudi, ki tako malo ved6, kaj ae pravi Jezusa Kristusa za pravo luč spoznati in z Njim delež imeti, da blodijo, daje vse eno, ali je človekjud, turk, kristjan, ali pagan, dale pošteno živi. Taki ljudje so prav za prav še sami pagani; saj kristjani niso, ker ne verujejo, da moramo le po Kristusu zveličani biti. Sv. mučenci so pokazali, da moramo raji ves svet zapustiti, in tudi raji kri preliti, kakor pa svojo pravo keršansko vero zatajiti, ker ona je nar veči dobrota. Pa tudi med takimi, kterim se keršanska vera potrebna zdi, jih je mnogo, ki vgibljujejo, da ni veliko mar, ali se kaj od katoliške vere odstopi ali ne. Kakor je znano, so pred nekaj sto leti Luter, Kalvin in drugi velike razdore napravili in so se od katoliške cerkve odkerhnili. To odcepljenje od cerkve pa ne more ne Kristusu dopasti in ne v zveličanje biti odcepljenim. Kristus hoče, da je le en pastir, in le ena čeda. On je glava sv. cerkve; ena glava pa ne more dveh ali treh teles imeti; zatorej more Kristus le glava katoliške cerkve biti, ker ona je bila zmirej, odločene napake pa so še le kasneje se vplodile. Tako tudi sv. apostol Pavel v listu do Timoteja (3, 15.) imenuje cerkev „steber in terdnost resnice;" zatorej se more resnica iskati v tisti cerkvi, ki je stala že od apostolov, ne pa pri taisti, ki stajo se le Luter in Kalvin stesala. Zato pa ne more vse eno biti, ali je človek vsih naukov in zakramentov deležen, ki jih katoliška cerkev uči in deli, ali pa še veliko njih zametuje in ne prejema, kakor delajo protestantje. in drugi odcepljenci. Na vsako pot je nesreča za drugo-verca, da ni ud edinozveličavne katoliške cerkve. Utegne se sicer drugoverec s tem izgovarjati, da ni bil drugač f>odučevan, in koliko je res izgovorjen, to ni naša na-oga razsojevati, ampak pri vsegavedočem in neskončno pravičnem Sodniku. Vsak le malo podučen ve, da kato ličani nikogar ne sodimo, ker sodbo je Bog sam sebi prihranil. Ali, s čem se bo katoličan izgovarjal, ki zametuje pravo vero, zametuje obilne milosti, ki mu jih katoliška cerkev ponuja v sv. zakramentih itd., ali vsaj zanikerno v tej reči ravnd? Res, poterpežljivi moramo biti proti drugovercem, in ravno zato svojo pravo vero v veči ljubezni razodevati, ker je Gospod sam rekel, da se v tem spozna, da smo Njegovi učenci, ako se med saboj tudi ljubimo ; nikdar pa ni dovoljeno zmote drugovercev terditi. Zatorej je velik greh, ako v mešanem zakonu katoliški del privoli, da se otroci po krivoversko odrede , ker s tem tako rekoč on sam katoliško vero zataji; velik greh, ako otroke v krivoversko šolo daje, se njih cerkvenih opravil vdeležuje itd. Zato ne hodi krivoverskih pridig poslušat; ne kupuj taistih ponuja-nih cenih krivoverskih bukvic; tudi ne iši službe po tacih hišah; posebno bi bilo treba tukaj v naši okolici ta nauk keršanskim starišem na serca položiti, ki dajejo svoje otroke na nemško Koroško k luteranom v službo se nemščine učit, in ne pomislijo kolikanj oni s tim svojim otrokom škodujejo, kar dušni stan zadene. Ovirajo jih med drugim v obiskovanji katoliške Božje službe, in zaderžujejo po zapovedih katoliške vere in cerkve živeti. Pomisliti je dobro, da naša prava katoliška vera je neskončna dobrota; celo kdor greši, se v pravi veri vender le poprej spreoberne in reši. Kdor pa od prave vere odpade, od tega veljajo besede v listu do Hebr. (6, 4—6.): „Zakaj, kteri so enkrat razsvitljeni bili, tudi okusili nebeški dar in se vdeležili sv. Duha, okusili pa tudi dobro Božjo besedo, in so odpadli, takim je nemogoče, da bi se zopet povernili k spreober-njenju." Slovencem nam se veliko očitnih in skritih za-derg stavi; paziti in moliti nam je treba, zato skerbno na vse strani čujmo in zvesto molimo: „Da nas vse v svoji sveti veri in službi poterdiš in obderžiš. Te prosimo, usliši nas!" Posebno se nam Slovencem narveč nasprotuje od tako nazvane nemškutarske liberalne stranke, ki niso ne tič ne miš, ne pravi Nemci ne Slovenci; oni so pravi „monštrum," nezadovoljni s tim, za kar jih je Bog stva-ril. Govorimo pa samo od zadevnih nagajivcev; zakaj veliko jih je, ki ne ved6, kaj delajo. Oni nam našo vse časti vredno duhovšino po krivem Čemijo, psujejo in veliko lažnjivo natolcujejo, pa ne pomislijo, da je ves človeški rod po besedah sv. Pwla (Rim. 12.) podoben človeškemu telesu, ktero ima mnogo udov. Za celoto telesno so vsi udje enako potrebni, čeravno so ozir svojega djanja eni bolj važni in imenitni kakor drugi. Ravno tako je slednji kristjan častit ud Kristusovega telesa — ud katoliške cerkve , čeravno je tudi tukaj poleg razne službe, ki jo ti udje opravljajo, prav in spodobno, da se enim veči čast skazuje kakor drugim. Glava, ki misli; usta ki govorč; serce , ki je središe tela, so pri vsakem telesu posebno imenitni udje, in tako morajo tudi pri Kristusovem telesu, ki je sv. Cerkev, serce, glava, usta prednost vživati pred drugimi udi. Ta glava, serce, usta — kdo je to sv. cerkvi Boži; V — Kdo drugi kakor taisti, kterim je Gospod Jezus tako na tanko rekel: „Kakor je mene Oče poslal, t^KO tudi jest vas pošljem; idite in učite vse narode!" (Mat. 27.) Kdo drugi, kakor aposteljni in učenci Gospodovi? Kdo drugi, kakor njihovi nasledniki ali duhovni? Zatorej so verniki proti duhovnom v ravno tako razmerje postavljeni, v kakoršno so drugi telesni udje proti glavi in ustom, in iz njega izhaja, da kdor duhovne zaničuje, sam sebe v obraz bije. V pervih stoletjih in vse čase so bili naj slavnisi oznanovalci sv. evangelija prepričani in so spoznali, da njih dela bi ne mogle imeti blagoslovljenega vspeha in ne terdnega obstanka, ako bi ne bili od glave, to je, od sv. Očeta rimskega papeža k temu pooblasteni in pa poslani, prejemši iz Njih ust povelje: „Idi, vimenu Jezusovem te pošljem k narodom, da jim oznanuj sveti evangelij." — Zakaj pa so ti sveti možje tako ravnali? Ali bi ne bili mogli brez tega poslanja oznanovati sv. evangelija? To so zamogli le, če so prejeli k temu oblast od pravih škofov. Le papež in ž njim sklenjeni škofje imajo pravico kot nastopniki apostolov posvečevati in pošiljati. Ali ti možje so morali v deželah, kjer so oznanovali Božjo besedo in vstanovljali keršanske občine, tudi vstanovljati škofije in kot škofje vladati jih, da bi ne bile keršanske občine enake čedam brez pastirjev. Vstanovljati škofijstva in jim predstavljati škofe pa more in sme le sam papež kot viši pastir vesoljne cerkve, pravi nastopnik sv. Petra, kteremu je Kristus rekel: „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce." S tim je vsaki škof privzet kot ud v taisto sveto verigo ali ketno, ki se prične z apostoli in sega tje do konca dni. Je namreč posebno znamnje prave cerkve Kristusove, da izpeljujejo vsi škotje s svojimi čeaami vred svoj izvir od apostolov, ali z drugimi bes dami: Vsi škotje morajo kakor udje pri eni verigi, drug za drugim se verstiti, eden druzega se deržati v nepretergani versti izvirati od apostolov, in tako od Kristusa Gospoda samega, kot pravega velikega duhovna in nar višega pastirja duš, ki ga morajo za svojega začetnika in izvirnika imeti. Zato piše sv. apostol Pavel vernim v Efezu: „Vzidani ste na stalo apostolov in poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus" (2, 20.), da nismo več otroci omahljivi, in sem ter tje majani od vsakega vetra napčnega uka po hudobiji ljudi, po zvijačini, s ktero zapeljujejo v zmote," to je, v krivo vero (4, 11—14). Iz teh besed sv. apostola Pavla je torej očitno, da je Jezus v Bvoji cerkvi postavil stanoviten, in nepre-tergan in neprenehljiv red, ki od Njega samega začet je prešel na apostole, in od njih v nepretergani versti od škofa do škofa. To pa je silno važno, zakaj Kristus je pravim nastopnikom apostolov obljubil svojo in svojega Duha pomoč do konca dni. Le te, ter od njih po- slane in posvečene mašnike je zapovedal poslušati, ko je rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša." V vseh od apostolov izvirajočih škofov, ki so sklenjeni z naj višjim pastirjem, naprej živi Jezusov nauk, in le nad njimi in v njih kakor v telesu njegovem prebiva sv. Duh. Za tega del so pa tudi vsi cerkveni učeniki, sem od sv. Klemena, ki je bil spremijevavec sv. Pavla, imeli apo-stoljski izvir škofov in njihovo občestvo za tako važen in potreben, da že sv. Atanazij piše: „Verstni red škofov od apostolov sem, in občestvo z druzimi cerkvami, ki so zedinjene s sedežem sv. Petra, je nezmotljivo poroštvo za staro vero." Zato sleherni naših škofov more reči: Naslednik sem apostola, vzidan na vogelni kamen ■v. ceri ve in moj nauk je Jezusov nauk, Njega, ki je sam in s svojim Duhom z menoj, ter me je postavil vladati Njegovo cerkev. Krivoverci nasproti ne morejo dokazati nič, da njih pridigarji od apostolov izvirajo, ne da se za njimi verstč. Pozival je krivoveroe svojega časa že Tertulijan, ki je bil rojen 1. IGO po Kristusu , la naj skažejo začetek svojih občin, verste svojih Škotov v redu od apostolov sem. Dokazati krivoverci tega ne morejo; kajti ločili so se od sv. cerkve Kristusove, in s tem pretergali verigo, ki jih je edinila z apostoli in s Kristusom. Temu nasproti more vsak katoličan reči: Vzidan sem na stalo apostolov, in na vogelni kamen Jezusa, po svojem duhovnem pastirji in po svojem škofu, sklenjen sem z apostoli in Kristusom ; torej sem pravi ud sv. katoliške cerkve, ter v posestvi in polnosti taiste resnice, ki jo je Kristus z nebes prinesel, ki so jo apostoli in njihovi nasledniki oznauovali in jo še oznanu-jejo v edinosti z naj višini pastirjem ovc in jagnjet ter razsvitljeni od sv. Duha, ki je z njimi vse dni do konca sveta. Zato, kdor duhovne zaničuje, zaničuje večidel tudi nauke, ktere oni oznanujejo; če pa kdo cerkev Kristusovo zaničuje ali zametuje nauke, ktere ona oznanuje, ki jih njeni vikši uče, tu resnično ni več deleč preč od krivoverstva, ako že v njem ne tiči, akoravno se po vnanjem še k katoliški veri spoznava. Gorje pa takim malovrednim na videz katoličanom! Oni s takim po-hujšljivim blebetanjem zoper obrede in postave sv. cerkve, zoper duhovne, Škote ali celo zoper glavarja katoliške cerkve vpričo drugih nesramno govore veliko več škodujejo, kakor krivoverci sami, po besedah sv. Bernarda: „Spriden, brezbožen katoličan veliko več škoduje, kakor terdovraten krivoverec." Njegov greh je težji, odgovor hujši, kazen strašnejši. Kdor duhovnov ne spoštuje, tudi ne spoštuje ne oltarja ne prest-da, je tore| sovražnik reda in pravice, kakor to dandanašji skušamo v prav obilni meri. Kako namreč tisti besničarji, ki se za lučnjake nove čre zo-vejo, in sc s tem bahajo, da hočejo še le oni keršan-skemu ljudstvu oči odpreti, — kako tisti duhovne radi gerde in zasmehujejo, koliko sc vender pehajo jih ob spoštovanje, zaupanje in veljavnost pri ljudeh pripraviti, dobro vedoč, ako se jim pogodi duhovstvo oskruniti, mu veljavo spodkopati, da so keršanskemu življenju žile podvezane, keršanski pobožnosti vrat zadergnjen, in da s podertim oltarjem padajo tudi prestoli in vladarji. Človek, kadar se keršanskega duha iznebi, je huji kot divja zver, in sicer naj groznejša; to žalostno resnico dan na dan lahko vidimo, kako se res spolnuje. Ko bi Kristus ne bil svoji cerkvi poskerbel za poglavarja, k: čuje nad njeno celoto, kmali bi morala v njej zavladati zmota, razdor in razpad. In pa prečudno je, kako močan je Petrov stol , to je , kako krepka je papeževa vlada od apostoljskih časov do današnjega dne. Naj slavniše, naj mogočniše vladarske hiše so se podsule, kraljestva so razdjane, skoraj vsaka dežela je čez nekaj časa spremenila rod svojih vladarjev, in zdaj je ni nobene deržave na zemlji, da bi že od apostolj-skih Časov terpela. Samo vidna glava sv. katoliške cerkve nad vsimi verniki je ostala od takrat do današnjega dne — in bo do konca dni. Posvetni oblastniki in vladarji so imeli velike dežele, brojne vojske, čverste sinove: zameri je njih rod; papež je duhoven, večidel že starček blizo groba, nima zaroda, ima majhno moč, in kakor z jetnikom so ptuji vladarji že večkrat z njim ravnali in ravno sedaj ravnajo prav po božjeropno: in vender terpi njegova vlada že čez 1800 Ičt, in je razširjena po vsili 5 delih sveta, kjer koli bivajo katoličani. Razne ljudstva in okrajine se vsaka svojim oblastnikom vklanjajo, ali v katoliški cerkvi mora biti sred-nik edinosti, ki vse posamezne narode in dele v eno terdno celoto sklepa. In zatorej je Gospod tako stanovitnost prestolu sv. Petra ali skali Petrovi obljubil, in to obljubo je spolnoval do sedaj, in jo bo do konca sveta. Zatoraj se ne plaši keršanska duša zavoljo stisk, v kterih bivajo sedaj naš sv. Oče Pij IX , temuč poslušaj, kar ti je rečeno zdaj: Ni je veče sreče na svetu za človeka katoliškega, kakor je ta, da ostane v združenji z Gospodom Jezusom. On pa je vso resnico in milost svojo založil v naročje svoje cerkve, in ona jo potem uči in deli. Katoliška cerkev bi ne imela nobenega življenja, ne zdravja, ko bi je v redu ne ohranjevala ena vidna naj višji glava, kakor bi tudi v človeškem telesu kri po žilah zastala in sc spridila, ko bi sercc se iz njega iztergalo. Zatorej se za srečne štejmo, da smo udje sv. katol. cerkve, da smo deležni vsih naukov in njenih zakramentov. zato se imamo zahvaliti le tej okolnosti, da v katoliški cerkvi biva in jo vlada vedno vidno naj vikši poglavar, in nevidni pa Jezus Kristus, vklub vsim zvijačnim naklepom peklenskega sovražnika, in njegovim vidnim sobratom laži-liberal-cem in besničarjem. Janez. Iz Gorice. (Prostost cerkve na Laškem.) Ludevik pl. Kanosa, škof v Veroni, je po svoji škofiji razposlal pastirski list, v kterem razglaša papeževo okrožnico in zagovarja pravice sv. Očeta in katol. cerkve talijanski vladi nasproti, in hoče varovane imeti. Talijanska vlada pa je list ovohala, ter ga v klešče dobila in razposlati prepovedala. Mil. škof hoče svoj list pa zovolj tega z lastnimi ustmi razglasiti z leče, dobro vedč, da so nektere reči na svetu , v kterih je treba bolj pokornemu biti Bogu, kot ljudem, ki ne pustijo razglaševati papeževih razglasov. Viditi je iz tega, kako bo talijanska vlada delala tudi s sv. Očetom, in kako da bi ne bili sv. Oče nikdar prosti. ako bi bili v oblasti ali talijanske ali kakoršne si bodi vlade. Ako more katol. cerkev prosta biti — in kdo bo dvomil nad tem — mora biti popolnoma prosta tudi nje glava, to je, sv. Oče, da more prosto — po božjem navdihu cerkev voditi. Skof Kanosa iz Verone je taiste rodovine, ktero je bila knezinja Matilda, ki je papeža Gregorija VII varovala zoper njegove nasprotnike. Ta knezinja je bila volila svoje posestva rimskemu prestolu. Ta dedišina je delo onih deželd, ki 80 jih Talijani sv. Očetu vzeli. Kam bomo prišli, ako posestva, ktere ljudje po-dedvajo, niso nič več varne zoper roparje, temveč se jih polastiti sme, kteri je močneji? Iz Rima se sliši, da sv. Oče so dobrega zdravja, polni zaupanja v Božjo previdnost, ktera jim bo gotovo pomagala, ako sc tudi od nobene strani — nobena roka ne gane, da bi jim pomoč prinesla zoper roparje. Bile so vselej vlade, ki so po krivičnem posestvu hlepeče, po papeževih deželah roke stegovale; in že v sedanjem stoletju se je to trikrat godilo. Toda trikrat že v ravno tem steletju je božja pravica sv. Očeta na kraljevi prestol zopet posadila, in sicer: papeža Pija VII in Pija IX v letih 1800, 1814 in 1849. Ravno ta previdnost božja ima se zmerom taisto moč, tedaj zaupajmo na njo in kličimov njo! Iz Ter sta, 4. grud. 1870. - Katoliška družba teržaška, lanskega leta vkljub mnogim oviram vstanov-ljena, je po mnogih nevšečnih razmerah hudo hirala, in že se je bilo bati, da skoro popolnoma zaspi. Vrinilo se je bilo namreč nekaj takih udov, ki so za vse kaj druzega bolj skerbeli, kakor pa za blagor društva. Se tako daleč je prišla stvar, da so neki vekači (ne mara podšuntani) pri nekem shodu vpili: „fuora i pretij" „proč duhovniki!" Neverjetno, pa žalibog resnično! Še pri izrečeno protikatoliškem tukajšnem društvu „11 Pro-gresso" („Napredek") so bili nekteri duhovni vpisani, pa bi jih „katoliška družba" hotla odganjati! Lepa katoliška" družba!!! Pa osramoteni so morali oni podšuntani kričači iz društva odstopiti, duhovniki pa (sej jih je samo 6 ali 10 vpisanih) so ostali, in nadjati se je, da bode novo društvo pod novim predsedništvom in pri sodelovanji nevtrudljivega preč. gosp. prošta dr. Snei-der-ja, ki, je družbi duša, za naprej bolj čversto napredovalo. Šteje sedaj kacih 350*' udov. V poslednji seji odbora in načelnikov posamnih oddelkov (27. nov.) se je sklenilo po izgledu druzih kat. družb poslati pismo*) verne vdanosti do sv. Očeta, ki se tako glasi: Sveti Oče! Katoliška družba Teržaška, globoko čuteča hudo bol Vašo, sv. Oče, ki ste viksi poglavar svete Cerkve, sedaj hudo preganjani po strupnili napadih brezbožnikov, se Vam v duhu verže k častitim nogam, ter Vam z vso sinovsko ljubeznijo naznanja svojo neomahljivo zvestobo, vedno vdanost, priserčno sočutje do Vaše Svetosti, ki ki ste namestnik Njega, s kterim vkup pijete grenki kelih za blagor sveta. Tudi mi se pridružimo pogumnim oporekam druzih katoliških družb avstrijskih, in vseh pravovernih kristjanov, ki se vojskujejo pod častno zastavo Križa, in ugovarjamo (protestujemo) zoper bogoropno polastenje zadnjega kosa Vaše cerkvene deržave, ki Vam ga je ugrabila verolomna in izdajska vlada, brez kacega vzroka, proti vsej pravici, vkljub vsem slovesno storjenim pogodbam. Ta studni napad imenujemo zlobno početje proti naredbi Božji, s kterim se hoče vzeti blagi in zveličavni vpliv na vse človeštvo; pripoznamo, da to krivično po-silovanje Rima, večnega mesta, kakor večno je kraljestvo Kristusovo, čegar središče je Rim, podira zadnji jčz naše vestne prostosti, in zato pred nebom in pred zemljo obsojamo gerdobno hudodelstvo; obsojamo hudobijo novošegnih judov, ki z novim terpinčenjem grenijo drage dni Kristusovega maziljenca; studimo siro-vost teh divjakov, ki oskrunjajo sivo glavo prečastitega starčka, sv. Očeta, ter ga derže v Vatikanu jetnika. Ali v teh žalostnih časih burnih viharjev, ki zapletajo v strahovite vertince resnico in pravico, keršansko čednost in red, si je Previdnost Božja izbrala nenavadnega moža, čegar ime bode vekomaj slavno, neumerlega Pija IX, moža, ki je resnično plemenitega in nepremagljivega, vsem žuganjem in hinavskim ponudbam nedosegljivega serca. S svojo stanovitnostjo nas, o veliki duhovnik Kristusov, poterjujete, z mirnostjo spodbujujete, nas vne-mate s svojim pogumom, nas navdušujete s svojo zaupnostjo. Navdani torej z najglobokejim spoštovanjem *) Vam ga pridenem v izvirnika. Pis. Serčna hvala za oboje. Vas hočemo slediti na Kalvarijo, kjer sedaj v smertnih stiskah zdihujete z Jezusom, ter posnemajoči Gospodovega ljubljenca pod križem ne bomo toliko žalovali nad Vami, blagi Oče, pač pa se nam bode serce žalosti topilo nad nesrečnimi Vašimi protivniki: prosili bomo serčno milega Očeta nebeškega, da nam svojo milost skaže in kmalo pošlje zaželeni dan Vaše zmage. Mi Vas nikdar drugač ne bomo imenovali, kakor kar ste vedno bili, in ste in boste vedno: „Papež in Kralj!" V Terstu 27. nov. 1870. Odbor katol. društva. Dom. Colonello, predsednik. (Konec nasl.) Iz Rima iz Čisto zanesljivega in neposrednjega vira naj posnamemo nekoliko o ondetnem sedanjem sUnu. Rim skorej ni več poznati od neznanskega števila tujstva, ki je prigermelo v Rim. Mesto je vse živo, pa le od tujcev; izmed 50 ljudi po cestah je gotovo 45 tujih. Več tisuč bivših izselcev (emigrantov), nekaj tUuč garibaldovcev je med toliko derhalijo. Človek ne ve, kam je prešlo tistih 200.000 pravih Rimljanov. Le samo v Vatikanu se vidi še pravi Rim v papežu, kardinalih v papeževih služabnikih, žandarjih in Švicarjih, le tam so viditi cerkveni in drugi častniki v svoji noši ; malokdo pravih Rimljanov in duhovstva se pokaže očitno, in če gre na javno, pride preoblečen. Pred silno derhalijo namreč, ki mesto strahuje, ni nihče varen. Očitno se ljudje napadajo, tudi v hiše lomijo, ropajo in še celo morijo. Brezbožnosti ni popisati, ki se godi po mestu. Povsod so razstavljene prodajalnice, v kterih se prav po ceni razširjajo naj ostudniši podobe in spake , s ka-koršnimi se očitne osebnosti zasramujejo; naj večkrat sta na versti Antonelli in Lamarmora, mestni poglavar, pa tudi samemu sv. Očetu ne prizanesejo. Mnogim osebam iz derhalstva že iz oči naj veči hudoba gleda. V Vatikanu se vsak dan boje naj hujšega; več sicer od-pertih vrat je zdaj zazidanih. — Pod lažnjivimi napisi, na pr. „Massime di S. Altonso" prodajajo knjižure z naj bolj bogoskrunskimi nauki zoper vero in čednost. V cerkvi sv. Avguština, kjer neprenehoma moli velika množica vernikov, se je nesramna osebnost pre-derznila kar oeituo strahovito zasramovati Mater Božjo in ljudem očitati njih pobužnost. (Besed se ne upamo ponavljati. Vr.) Celo Najsvetejše na poti k bolnikom je bilo že psovano. Tergovstvo Rimljanov je vse ob tla; drago plače vane prodajalne stoje prazne, ker je prišlo toliko tujih tergovcev, kramarjev, pohiševalcev in vsakterih baran-tačev iz vsih krajev, ki so vse mesto zagernili. Poprejšui vradniki in javni služabniki so s polovico pokojnine s svojimi deržinami na ulice potisnjeni, ker povsod so tujci vrinjeni. Vender pa do malega vsi raji terpe vse hudo, kakor da bi v službo nove vlade se podali. Šole v rimskem vstavu, iz ktercga so jezuite pregnali, imajo svetni učeniki, med kterimi je več judov. Ločijo se v gimnazijske, liccjske in tehtniške učilnice, pa v vsih imajo kacih 300 učencev, ko so jih vender očetje jezuiti imeli po 12 do 13 stotin. Sploh se mora reči, da le kar je mesenega in nesramnega, zamore sedaj v Rimu zadovoljno biti. Za to skerbe tudi vsaktere spake in nečedne burkarije, ktere iz tujstva prihajajo in ljudstvu delajo kratek čas, s či-mur svoje poželenje in mesene oči pase. Sv. Oče so vender pri vsem tem zdravi in ie pri dobri volji. Sami za-se niso ta trenutek v toliki potrebi, pa toliko zapušenih vojakov, obožanih deržin itd. jih neprenehoma za pomoč nadlega. „Tirol. Stim." v tem oziru pišejo: „Iz čisto zanesljivega vira vemo, da za potrebe sv. Očeta kakor tudi za duhovske vrade in kar se k njim Šteje, je do konca 1.1870 popolnoma oskerb-ljeno. Od 1. 1871 morajo katoličani sv. Očeta do čistega oskerbovati." Naj več milošnje za sv. Očeta daje itali-lijansko ljudstvo, to kaže, da tam ni ravno vse tako gnjilo. Na Francoskem in Nemškem je ta milošnja zavoljo vojske skorej čisto jenjala. Belgija, Holandija, Anglija, Amerika veliko dajejo, — v Avstriji leto na leto več, to je znamnje, da se katoliško ljudstvo zmiraj bolj zbuja. Razgled po svetu. Francosko. Pruski kralj je pravil, da mu ni le kraljica, ampak pisali so mu tudi kronani knezi, naj Parizu prizanaša zavoljc tolikih ondi nakopičenih umetnost. Kako, da mu niso že poprej in pri druzih mestih pisali ? V poslednjih 3 tednih so francoski opravniki čez pol milijona pušk nakupili po severni Ameriki in so jih poslali na Francosko. Francozi so se začeli s tako serčnoBtjo in serdi-tostjo vojskovati, zlasti okrog Pariza in z naskoki iz Pariza, da je bilo že nekaj vspeha. Poslednji čas so dobili toliko orožja iz Amerike, da zamorejo 150.000 mož z njim okovati. Vse iše domovino in glavno mesto rešiti. Vender pa se jim je te dni zopet čisto na slabo ober-nilo, kakor kaže, ker zgubili so na novo undan z obilnimi žertvami pridobljeni Orlean. Ubogi ljudje na obeh straneh, kterih kri pije človeška strast! Rimsko. »Corresp." v Genfu piše, da je Bismark ▼ Versailles-u rekel: „Brez tega... Beusta bi bila Avstrija pri rimskem prašanji vmes stopila in Avstrija bi bila svojo nekdanja veljavo v Evropi zopet vstanovila. — Ravno ta list pripoveduje, da delavec, ki je bogo-skrunsko delo laške divjačnosti doveršil ter ime Zveli-čarjevo znad vrat jezuitovske včlike šole „Collegium romanum" izdergnil, je kar neutegoma nagle smerti umeri. Rimska mestna gosposka je menda odločila 360000 lir za slovesnosti o kra';evem prihodu v Rim, in 1500 za samo kosilo 300 osebam. Potem ko se toliko nakrade, se že smč tudi malo južinati, kaj ne? Sej tudi to bodo Rimljani plačali! Sicer se pa Viktor Emanvel silo boji v Rim iti. Prikurjali so mu torej undan, da bo zato narodu odgovoren. O ne, jim je odgovoril revež kralj, Vi boste odgovorni narodu, jest pa bom hudiču odgovoren! — Viditi je, da Viktor Emanvela satan tako pesti, kakor je nekdaj Luter Martina. Na Spanjskem je letos god neomadežanega spočetja molitveni dan za celo deželo — v prid sv. Očeta. Kar na truni? se mtnjujejo med seboj molivci, tako da so vse cerkve po vsi deželi celi dan polne. Tudi tergovska kazina na Dunaju je poslala sv. Očetu pismo vdanosti. Ce komu, mora res tergovce skerbeti, da se ohranijo načela pravice za imetek in posestvo. — Obilne so adrese in peticije pa tudi iz Nemčije pod prusko vlado itd. Naj imenitniši mestnjani v Chalon-sur-Saone so kljubu vsih zmešnjav v lastni deželi poslali sv. Očetu milovalno pismo in zaterjujejo, da izmed vsega njih terpljenja njih katoliško serce naj bolj boli, da vidijo prestol njih Svetosti v sovražnikovih rokah, pa pomagati zdaj ne morejo. Rektorji rimskega kolegija iz raznih narodov, Ame-rikanci, Angleži itd. so pri svojih zadevnih poslancih protestirali zoper vzetje te naprave, ki je lastina vsega keršanstva, „totius Christianitatis." Pisma iz Belgije naznanujejo, da papeževi zvavi iz Belgije, Holendija in od drugod so se že čisto vrav-nali in so pripravljeni na pervi migljej sv. Očetu na pomoč priteči. Nadpolkovnik Charette vse vodi in dan na dan novi za sprejetje prosijo. Iz Ljubljane. Ii katoliške družbe. V kratkem se bodo prav lepo vezane vosila za sv. Očeta v oziru na nezmotljivost dalje odpravile. Dekanije in duhovnije, ktere so še podpisovale, se smejo radovati z vesoljnim katoliškim svetom vred, kteri je sv. Očetu v naj britkejših urah pripravil sinovsko tolažilo. — Cena za bukvice »Nezmotljivost" je djana za ude katol. družbe na 15 kr., za druge na 30 kr. (Se vč, da udje potlej poverhnega iztisa ne dobč.) — Letni zbor katol. družbe bode v semanjskem tednu po novem letu; dan se bode se naznanil. Kmali potem bode imela občni zbor besednica. — Dobrotni odsek je odmenil za razdeljenje obleke med ubožne šolske otroke 8. dan grud. o Vali dopoldne; 80 otrčk je za obdarovanje odločenih. Hvala radodarnemu Miklavžu, ki je tudi letos v veži pred nunskim kloštrom precej olajšal svojo krošnjo! Popustil je culo obsegajočo 12 dvojic nogovic; 12 ovratnih rut; 12 srajc in suknjič „za revne pa pridne šolarice." — Silo veseli so bili otročiči. Precej so na glas molile* Želele so dobremu Miklavžu: „naj mu Bog poplača tavžentkrat, naj mu da na tem svetu vse dobro, po smerti pa nebeško veselje." — Nikolaj (če ne mar »Nikolaja") mora pač vediti, da v ti hiši se rado moli, ker se vsako leto ondi opočije in butaro zlajša. Otročiči, le molite, Da bo hodil še Miklavž; Greh ko gada sovražite, Če ne, prišel Parkelj bo gerdavš! V ljubljanskem predmestji Ternovem se obhaja od pretekle sabote sv. misijon med silnim vdele-ževanjem občinstva. Vodijo ga navadni 3 čč. oo. iz Jezusove družbe. Upati je dobrega in bogatega sadu. Bog ga daj in oblagodari! Duhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Razpis. V Ipavi je izpraznjena beneficija sv. Barbare (Baumkirchenthurm'sches Beneficium), pod patronatom ipavske grajšine s poštenim stanovanjem v graj šini in s 447 g!, a. v. letnih dohodkov, pa s temi dolžnostimi, da beneficijat v domači kapeli mora opraviti vsako leto 164 ss. maš za vstanov-nika beneficije in za druge dobrotnike, da kot katehet uči keršanski nauk v ipavski glavni šoli, in da po moči pomaga tudi ondukajšnji farni duhovšini. Kdor želi to duhovnijo dobiti, naj pošlje do konca tekočega mesca decembra svojo prošnjo pisano: »An die lobliche Inhabung des Gutes vVippach," v. 6. knezoško-fijstvu v Ljubljano. Robrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Loke Marija J. 2 gl. v sr. — »V dan sv. Martina, ko je iz Z. L. v Sušo bila procesija z molitvijo rožnega venca, litanij in s sv. mašo, da bi Bog sv. Očeta rešil iz oblasti sovražnikov, Jim spet pripomogel k Njih pravicam, in katoliški Cerkvi dodelil zmago, se je za sv. Očeta nabralo tudi milošnje 2 gl. 35 kr." — Iz Šmartnega pri Litiji: 5 križavcev, 6 sr. gl. in 181/« gl. v pap. Vsa fara želi sv. Očetu re-šenje iz ječe in prosi njih sv. blagoslova. — M. J. 1 tol. za 2 gl. st. d. Prosi sv. blagoslova za pravo spoznanje in srečno zadnjo uro. — »Veren sin svojemu duhovnemu Očetu v sedanji stiski v pomoč 1 gl." Za afrik. m i s. Iz Zalega Loga 3 gl. 40 kr. Fr. Ovjač 1 g]. V pomoč začetnemu misijona redovnikov Trapistov v Bajaloki. J. K. 1 g!._ Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef BlazDik v Ljubljani.