Pavliha Pavle Flere Za izpremembo se loti Pavliha mestnib. biričev in jih pošlje v kopelj, ki si je niso želeli Poln muh in dobre voljc pride Pavliha v mesto, kjer opazi, da no-čijo mestni biriči v velikem kalupu pri mestni hiši. Brž sklene. da jim eno zagode. Med kalupom in med trgom je bila preko potoka položena ozka brv, ki še podnevi ni bila prav var-na, kamoli ponoči. Ko v mestu vse potihne in zaspe meščani spanje pravičnega, se splazi Pavliha do te brvi, izmakne iz nje tri deske ter jih vrže v vodo. Potem pa začne prav pred mestno hišo razgrajati in razsajati, potegne star nož in ob-deluje z njim kameniti tlak, da so se kar iskre kresale. Ob tem razsajanju se biriči zbu-de in hočejo navaliti na razgrajača. Ta, ne bodi len, jo pocedi naravnost čez brv. Biriči za njim. Pavliha je kajpak srečno prišel prek, ker ie vedel, kje je izmaknil deske; za biriče pa ta pot ni bila prav nič varna. A Pavliha jih z drugega bre-ga še podžiga in kriči na vse grlo: »Hoj, zaspanci! Kje ste? Kaj oklevate? Ali ste možje ali babe?« Na te besede stečejo biriči jadr-no za njim in vsak je hotel biti pr-vi. V temi pa ne vidijo luknje v brvi, drug za drugim pocepajo v vodo; in ker je bila odprtina ozka, si med deskami še očohajo glave in polomijo zobe. Pavliha pa ne od-neha s svojim zabavljanjem in kri-či dalje: »Ali še ne pridete? Kaj le poč-nete tako doljio? Jutri me ne boste več lovili. Le počasi tecite, ker na-glica ni prida!« Podkurjeni s temi besedami se biriči še huje zaženo, a v še večjo svojo škodo. Kden si zlomi nogof drugi roko, tretji se ves ogrebe, vsi pa se pošteno okopljejo. Počasi se skobacajo na drugl breg tisti, ki so še mogli. Le da jih. Pavliha ne čaka. Po pravici si nam-reč misli, da f>a za njegovo pote-gavščino ne pohvalijo meščani, še manj biriči. Zato jo še tisto noč popiha iz mesta. Po Pavlihovsko se v gostilni ne plačuje jed, paL pa jedčeva j ežčost Lačen in žejen piide Pavliha v sosedno mesto. Tam zavije v naj-bolj znamenito gostilno, ki se ji je rekalo »Prikraljici«. Krčmarica »Pri kraljici« je bila priljudna in okret-na žena ter je že po videzu spozna-la gosta, ki je vstopil, kaj bi mogel biti. Tudi Pavliha takoj prepozna, da ni pravdanski človek. Povpraša ga zatorej, ali hoče jesti pri gospo-ski mizi ali pri kmetiški ali pa zna-biti skupaj z njeno družino. »Preljuba gospa,« odvrne Pavli-ha, »ubog popotnik sem in za božjo voljo vas prosim, dajte mi jesti, da ne omagam.« Krčmarica pa reče: »Prijatelj, Zastonj je umr! in Nedaj ga je po-kopal. Mesar tudi ne meče za me-noj mesa, pošteno mu moram od-šteti zanj denarce; zato pa tudi sa-ma lahko dajem jesti le za denar.« rw ¦>Za denar jesti?« se zavzame Pavliha. »To je kakor nalašč zame. Kar povejte mi. za koliko in koli-ko moram pojesti in popiti?« »Pri gosposki mizi,« ga pouči krčmarica, »2a 24 beličev, pri kme-tiški za 18. s posli skupaj pa za 12.« »Gospa,« pravi Pavliha, »mislim, da je toliko boljše, kolikor več de-narja je.« Rekši sede h gosposki mizi ter si dn postreči z jedačo in pijačo. Ko so naje in napije, reče gosno-dinj i: »Gosna, zdaj sem pripravljcn, da me odpravite.« »Dragi moj gost,« odgovori kre-marica, »nobenega odpravljanja ni treba. Plačajte lepo svojih 24 beli-čev. ki ste jih zajedli in zapili, pa pojdite v božjem imenu!« »Kaj?« se začudi Pavliha. »Tako se vondar nisva zmenila. Sami stc rekli, da se je pri tej mizi za 24, pri oni za 18 in spet pri tretji za 12 beličev. In če sem jedel nri mizi z i 24 beliCev, sem opravljal za nje svojc delo in jih pošteno zaslužil. In še to vam povem. da je bilo opravilo mojih čeljusti hentano težko; sami ste lahko videli. kako sem hitel in se mastil, da je kar kapalo od mene, tako da ne bi spra-vil vase več nič, čeprav bi mi šlo ^za glavo. Zato mislim, da ni prav, Le mi utrgavate ta težki prislužek.« Krčmarica, ki je bila dobrosr-:na žena, pač vidi, da Pavliha samo zvitorepi, vendar se ne ujezi ter mu le reče: »Prijatelj, res je, kar pravite. Vi-dela sem vas, da ste otepali kakor mlatič. Naj bo v božjem imenu! Nočem vam spotikati, kar ste po-jedli in popili. Kar tega ne mislite, da vas še plačatn za vašo ješčost, in pa k meni ne hodite več. Če bi imela goste kakor ste vi, lahko kmalu zaprem gostilno »Pri kra-ljici«. Tudi knpljene kokoii se p<| Pavllliovsko plaiojejo drngald kakor po navadi ¦ Svoj čas ljudje niso bili tako prekanjeni, kakor je to dandanes; posebno preprosti ljudje in kmetje so bili silo lahkoverni, kar so često izrabili taki ptiči, kakor je bil Pav-liha. Suh in s kačo v žepu postopa ne-J koč po sejmu in gleda, kje bi se mtf moglo kaj obrniti na dobro. TakJ pohajkujoč se nameri na kmeticoM ki je imela poln jerbas kokoši ia z njimi lepega petelina. Pavliha sal ustavi, pogleda kokoši, pogleda pe« telina in reče: 9 »Mati, po čem so kokoši?« I »Dvojica za groš,« odvrne iA nica. ,, B »Hm,« migne Pavliha. »Mati, dr» ge so; ali ne bi kaj popustili?« »Nak,« ga zavrne žena. »Kokoši so take, da jih za to ceno zmeraj lahko prodam.« 117 Še preden žena dobro izreče, po-grabi Pavliha jerbas s kokošmi in steče, ne da bi se zmenil za plačilo. »Hej, hej!« poskoči kmetica. »Kakšen kupec pa ste? ALi ne bo-ste plačali kokoši?« »Kar precej,« pravi Pavliha. »Ne-sem jih samo svojemu gospodu, te-mu in temu, kar tamle za oglom.« »Malo mi je mar, kam in komu jih nesete,« ga ustavi žena. »Go-spoda, ki pravite o njem, ne po-znam in ne vem, kje je doma, pa tudi nočem imeti opravka z njim. Ze moj rajnki oče so me učili, da ni verjeti ljudem, ki se jim je od- krivati in priklanjati. Plačajte kH koši, pa sva bot. Potlej jib. nesi^| kamor hočcte.« -jH »Mati, mati, pokara Pavliha $^M sko, »slaba je vaša vera in ne |H vam pomagala. Kaj bi se bali? Nfl te, tu imate petelina. ki vam ga zH stavim, dokler ne prinesem dett^| ja in vašega jerbasa.« In ji da la^J nega petelina, ki (ia lahkovetfl kmetica res vzarae v zastavo. H Pa se ji je zgodilo, kakor vsakM mur, ki misli, da je vse dobro P