r t~ "N S T \ ' _ l' V > J" , ,L -j GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o. LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št. 4. April 1978 Izdaja DO Avtoteta^n. sol. o. Ljub-U3"*; Titova 36. Urgia uredniški odbor, odgovorni urednik Zivan dirčič in glavni urednik Savo Žigon. rodništva Titova slov 317-044, int. 68. Tis Ijana, v nakladi 900 orejemajo člani in upok pis izhaja enKiai Oproščeno prom o Tiska ia Ljub- zvodov. časopis ko ektiva, Ištipendi- ezpl mesečno, davka po telefon Tepu 421.1/72. avtotehna O F je živa! Ob sedemintridesetletnici b slovenskega naroda se avedamo, da ustanovitev OF ni bila sama v sebi zaključen in enkraten dogodek, ki sodi v zgodovino. Na pobudo KR so se pod njenim vodstvom sešli predstavniki Sokola, krščanskih socialistov in kul- f, 2' turni delavci 27. aprila 1941. Zasadili so drevo, ki se je v NOV mogočno razraslo in ki danes oplemeniteno z idejami in izkustvi še vedno širi veje, rodi sadove. Deželo je takrat zasedel fašistični sovražnik, jo razkosal, politične stranke pa so se razsule z vojsko vred. Slovenci smo ostali brez oblasti in varstva, brez političnega vodstva. Zavedali pa smo se, da Jugoslavija še ni pokončana, da nas ne morejo iztrebiti in da se je zato treba upreti nasilju. Tako je postalo nujno, da se ustanovi novo enotno vseljudsko borbeno politično telo, ki bo pozvalo vse ljudi k oboroženemu odporu, boju proti fašizmu, k boju za svobodo in bratstvo med našimi narodi. In v OF so slovenski delovni ljudje opravili vse naloge — vojaške, politične in kulturne. V boju proti fašistom in njihovim domačim pomagačem so osvobajali ozemlja in izgrajevali svoje organe oblasti. Tako se je razvijala OF kot neposredna ljudska oblast, ki je s pojavom revolucionarnih dekretov in sredstev preraščala v pristno ljudsko demokracijo z vizijo novega družbenega reda. Ni dvoma, da se je delovanje OF razvijalo ob neposredni udeležbi občanov. Po letu 1948 pa je dozorelo spoznanje, da je po prvem obdobju, v katerem je bilo še nujno osrednje vodenje državnega, političnega in gospodarskega življenja, treba razširiti in poglobiti z revolucijo dosežene pravice delovnega ljudstva zunaj državne prisile. Prehod v socialistično demokracijo se je začel z uvedbo samoupravljanja delavcev v gospodarskih podjetjih, v razdobju desetih let pa se je razširil v samoupravljanje na vseh področjih družbenega življenja. V tem sistemu so žive vse kali, ki so pognale iz OF leta 1941 in rasle v kasnejši dobi. V načelih in delovanju OF so prvine tega, kar danes imenujemo socialistično samoupravljanje: odločanje o vseh družbenih zadevah, neposredna in delegatska udeležba delovnih ljudi v družbi in državi, borbena odločnost za obrambo domovine, solidarnost, bratstvo in enotnost med narodi in temeljne človekove pravice. V tem razvoju od ljudske oblasti do samoupravne socialistične demokracije je bila vodilna KP. Ob nastanku OF je bila edina organizirana politična skupina in je zato lahko vplivala tudi v vodstvu OF. Uresničevala je revolucionarno marksistično načelo o neposredni oblasti delovnega človeka. Tako je danes samoupravljanje na vseh področjih družbenega življenja sodobna oblika ljudske oblasti, ljudske demokracije in socializma, ki se je rodil ob nastanku OF in se skozi NOV razvijal do današnjih dni. Zato 27. april 1941 ni bil enkraten in minljiv dogodek. Naša družbenopolitična misel se ni rodila iz togih predpisov ali teorij. Oplemenitena z načeli marksizma in z izkušnjami boja in razvoja in temeljnih pravic človeka je OF živa še danes. Živa je tudi v nekdanjih borcih NOV, v zavesti mladine in splošni ljudski obrambi. Živa je, kakor je bila v dneh krvavih bojev slovenskega naroda za svobodo in življenje v socializmu. \ ! OBVESTILO Vsem delavcem Avtotehne I ^ Ko prejmete to številko našega GLASI-J LA, se prijavite v blagajni Titova 36/V, da | dvignete razliko pripadajočega deleža bi-v lanenega izračuna za leto 1977. S seboj l prinesite hranilno knjižico, j GRS S l________________ <1 S I s I s I s I I s * N I S I N I Spomenik ILEGALCU (foto: Dobrila) ALI BOMO LETOS PLANIRALI DOPUSTE? Vzgoja in izobraževanje — in naša DO Predlog resolucije za Vlil. kongres ZK Slovenije Točka 38. — Uveljavitev smotrov izobraževanja za delo terja ustvarjanje pogojev v organizaciji združenega dela: »K hitrejši uveljavitvi smotrov izobraževanja za delo morajo z ustvarjanjem pogojev prispevati tudi vse organizacije združenega dela v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih. Med temi pogoji so najpomembnejši: — samoupravno načrtovanje kadrovskih potreb kot sestavine razvojne politike; — uveljavitev načtrne kadrovske politike; — uveljavitev usmerjanja v izobraževanje v organizacijah združenega dela ter v vzgojnoizobraževalnih organizacijah; — spremenjen sistem štipendiranja, ki mora v celoti izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela in širših družbenih potreb ter predstavljati organsko sestavino sistema usmerjenega izobraževanja; — uveljavitev meril o sprejemanju in pošiljanju v izobraževalni sistem; — odprtost proizvodnih in drugih organizacij združenega dela, predvsem skrbi za proizvodno-tehnično vzgojo in izobraževanje ter pogojev za proizvodno in drugo delavsko prakso.« SREČANJA Vabilo, ki smo ga upokojenke Avtotehne prejele za akademijo ob dnevu žena, me je razveselilo in rada sem se je udeležila. Nastop pionirjev je bil prisrčen, program umetnikov pa na izredni višini. Ob zakuski smo stari in mladi prijetno kramljali. Zdelo se mi je, kakor da sem še vedno aktivna. In prav tako sem se počutila tudi v Slaviji, kjer naj bi se sestali upokojenci Avtotehne, pa so nas aktivni člani presenetili in nas po številu prekosili. Tako so pokazali, da nismo »odpisani«. Ce pogledam številke — upokojencev nas je v Ljubljani 33 — na sestanek pa nas je prišlo le 11, se mi zdi, da so se nekateri sami »odpisali«. Verjetno marsikateri ali katera ni v Ljubljani ali je bil ta dan zadržan; morda bo prišel prihodnjič. Zenski spol je imel sicer večino, vendar so nas tovariši tako lepo počastili, da nismo dekleta »v zrelejših letih« ničesar pogrešale. V prijetnem pogovoru je potekal večer in sklenili smo, da se dobimo odslej naprej vsak prvi torek v mesecu okrog 17. ure v istem lokalu. Kot na minuli sestanek lahko tudi vnaprej pridejo aktivci. Veseli jih bomo! Tako se bo ohranila kontinuiteta Avtotehne od pionirjev do »garačev« današnjih dni; in prav je tako. MARJANA Dolžni smo vas obvestiti Navedenega teksta iz predloga resolucije za Vlil. kongres ZK Slovenije ne podajamo iz bojazni, da ga niste prečitali v drugih javnih občilih, temveč da se na podlagi vsebine vključimo v razmišljanje, kako urejamo politiko vzgoje in izobraževanja v naši delovni organizaciji. Prepričani smo, da posamezni odstavki (alineje) dovolj zgovorno nakazujejo, ali v naši DO opravljamo zahteve načrtno ali ne. Drugače povedano ali vemo, kaj rabimo, kaj hočemo, in ali smo se že vključili v program skupnih potreb enakih ali podobnih delovnih organizacij? Za vzpodbudo naj povemo, da smo v naših 00 ZK v nekem oziru že napravili prvi korak, in sicer smo zahtevali od tistih članov ZK, ki študirajo, da svoj študij ne zavlačujejo, vnesejo vse sile v čimprejšnjo in kvalitetno za-ključitev. Med drugim to tudi zato, da bomo vedeli danes, kdaj, koliko in kakšne profile bomo imeli na razpolago jutri. Pri tem pa je umestno povedati, da moramo določena stališča zavzeti tudi do drugih »študentov ob delu« in ne pozabiti štipendistov. Občutek imamo, da so slednji premalo prisotni pri tistih, ki planirajo potrebe za jutri. Naša programska usmerjenost vzgoje in izobraževanja za delo delavcev mora prvič izhajati iz potreb odnosno iz zahtev dela, nalog in opravil iz samoupravljanja in iz njihovih delovnih izkušenj. Drugič iz prizadevanj, da se mladi odnosno delavci, ki že de- lajo v DO in imajo svoj poklic, ponovno vključujejo v izobraževalni proces. To iz razloga, da svoje znanje v osnovnem poklicu razširjajo in prilagajajo potrebam delovne organizacije, ali kakor temu rečemo v usmerjeno izobraževanje. V vseh naših osnovnih družbenih dokumentih je sa-moupravljalec povsod natančno pojmovan kot svoboden človek, ki enakopravno in skupaj z drugimi načrtuje in uresničuje vso materialno in duhovno produkcijo lastne skupnosti. Če dodamo k tej velikanski odgovornosti še značilnosti današnje dobe, pogoje znanstveno-tehnične revolucije, ko znanost postaja temeljna produkcijska sila, potem moramo biti iskreni in povedati še to, da samoupravljale! brez dvoma tolikšnim zahtevam ne bodo kos, če sami ne bodo poskrbeli za svoj razvoj, izobrazbo in razgledanost. Naj vas spomnimo na stališča in sklepe RK SZDL, ki poudarjajo, da se morajo v to zahtevno in odgovorno nalogo preosnove naše vzgoje odgovorno vključevati tudi sredstva obveščanja. Drugače povedano, naš interni časopis mora prevzeti to funkcijo, ker je to eden od načinov, da vzgoja in izobraževanje pride do vsakega delavca v delovni organizaciji. To poudarjamo zato, ker resnična in polna udeležba v samoupravljanju zahteva ustrezno oblikovano osebnost. Seveda ne gre zato, da bi v naš časopis prepisovali dosežke iz ekonomske, samo- upravne in marksistične literature, ker imamo tako literaturo na razpolago v naši pravni službi, temveč, da tisti iz delovne organizacije, ki odgovarjajoče znanje že posedujejo, izkoristijo časopis in nam povedo razloge: zakaj gredo neka sredstva v ta in ne v drug sklad, kaj je dohodkovni odnos, kakšen je namen in kaj naloge zbora združenega dela, kakšne so naše dolžnosti (ker pravice itak hitro dojamemo kar sami) na vsej poti dela do trenutka registracije naših uspehov ali neuspehov (inventura in njene posledice, itd.). Skratka o marsičem, o čemer beremo, slišimo in vidimo na TV, pa ne znamo konkretizirati v naši delovni organizaciji. »Premalo uveljavljen način, nerazvita vsebina reševanja skupnih zadev v svobodni menjavi dela je zlasti izraz še vedno neutrjevanje in pridobivanje dohodka v delovni organizaciji. Z mislimi, ki jih nakazuje gornji odstavek, vzet iz — Stališč in sklepov predsedstva CK ZKS o nadaljnji pre-osnovi vzgoje in izobraževanja, — želimo povedati, da samoupravna družba rešuje delavca med drugim tudi že s tem, da ga nenehno naravnava na lastno aktivnost za osebni razvoj. To je v bistvu osveščanje vseh, da je uveljavljanje te koncepcije pogoj tudi za razvoj vse družbe. Samoupravljanje vrača delavcu dostojanstvo, varuje njegovo osebnost pred razdiralnimi vplivi, ker je delavec v združenem delu dejansko gospodar sredstev za delo, načrtovalec produkcije, njen organizator, ker odloča o rezultatih dela in njihovi delitvi, itd. Delavec je tako rešen prisile in nekritične aktivnosti kot izvrševalec tujih odločitev in ukazov. Toda naložena mu je večja odgovornost ne samo za lasten razvoj, marveč za razvoj skupnosti, ki ji pripada in za odnose v njej. Naloženo mu je, da si sam organizira boljše in lepše, bolj človeško življenje — seveda pogojeno: tudi z vzgojo in izobraževanjem, s samovzgojo in samoizobra-ževanjem. Naj bo torej ta naš prispevek vključitev v realizacijo predlogov resolucije za Vlil. kongres ZKS v naši delovni organizaciji. Referent za vzgojo in izobraževanje AT Po izvršeni reorganizaciji naše delovne organizacije smo morali na novo izvoliti tudi nov izvršilni organ našega časopisa GLASILO, in sicer uredniški odbor ter urednike. Izvršni odbori sindikata naših TOZD in DSSS so zato predlagali kandidate za člane uredniškega odbora: TOZD Zastopstva — Miha Balentin, Jana Černič in Ciril Knafeljc; TOZD Servisi — Roman Dobrila; TOZD Trgovina — Franc Petkovšek in Jože Končan; DSSS — Janez Stana. Za odgovornega urednika — Zivan Mirčič, za glavnega urednika Savo Žigon. Novo izvoljeni delavski svet DO pa je na svoji prvi seji dne 10. 2. 1978 v skladu z 18. členom Pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju časopisa navedeni predlog potrdil. Ali je k tej uradni novici potreben komentar? Po našem ne, ker smo vsaj enkrat že napisali, da želimo doseči sodelovanje čim večjega števila naših samoupravljal-cev, služb in družbenopolitičnih organizacij. Prepričani smo, da so člani uredniškega odbora dobro izbrani kot dejanski dopisniki in nosilci idej o poročanju. Dovolite, da vam namesto komentarja posredujemo iz »Predloga resolucije za Vlil. kongres ZK Slovenije« 54. točko »Samoupravni sistem informiranja«: »Na po- dročju družbenega informiranja je nujno potrebno dograditi celovit sistem informiranja, ki mora zajeti vsa pO' dročja družbene aktivnosti Delovati mora usklajeno in avtonomno kot sestavina političnega oziroma delegatskega sistema ter temeljiti na samoupravnih osnovah. Zato je potrebno skrbeti za oblikovanje takih informacij, ki bodo resnično služile razvitejšim potrebam samoupravnega delovanja delovnih ljudi. Predvsem se je treba boriti za kakovost informacij ter doseči, da bodo uporabne za samoupravno io politično delovanje. Zagotoviti je treba tudi enkratno zajemanje podatkov in krepit' vlogo tistih informativnih dejavnikov, ki lahko na različnih ravneh spodbujajo samoupravno aktivnost za krepite^ ustavne vloge delovnih Ijud' v združenem delu. Zato, da bi zagotavljali celovito informiranje delovnih ljudi in občanov, je treba jasno določiti funkcijo in vlogo posameznih dejavnikom v procesu informiranja tef doseči večje združevanje interesov in potreb na tem po; dročju dejavnosti ter krepiti družbeni vpliv na vsebino javnega obveščanja oziroma sredstev informiranja. V teh okvirih je potrebno iskati tudi rešitve za ustvarjanje materialnega temelja delovanja avtonomnega sistema obveščanja ter javnih občil.« Uredništvo TUDI PRI DOPUSTIH STIHIJA POVZROČA PROBLEME! Ali znamo gasiti? OSNOVE PROTIPOŽARNE VARNOSTI Požari, ki iz leta v leto nanašajo ogromne škode gospodarstvu, zmanjševanju ko-ncine proizvodov, zaposleno-itd. ge večje nenado-niestljive škode nastajajo, ko P.n požaru izgubljajo ljudje ‘jvljenja ali postanejo inva- . Da bi se bolje seznanili z ‘zvori in vzroki požarov po-Slejmo nekaj primerov: . Skoraj 90% vseh požarov 'zoruhne po krivdi ljudi: neznanje, nemarnost, nepazljivost pri delu in podobno; ' slaba izbira tehnološke-9a postopka; ~~ napake pri načrtovanju. Da bi škode požarov bile nini manjše, moramo izpol-levati naslednje zahteve: 7~ da do požara sploh ne Pride; — da se požar takoj ugasil9 oziroma prepreči ali ome-1' njegovo širjenje; , da se izognemo poškodbam in izgubi življenj v casu požara pri gašenju; —- da se vsak delavec se-znani, kako se lahko povzro-ni požar, kako se mora ve-“n, da do požara sploh ne Phde, oziroma kaj mora napraviti, če nastane požar. Da bi lažje razumeli de-lovanje sredstev — gasilnih aParatov za gašenje požara Se moramo najprej seznaniti 0 vnetljivih ali gorljivih sno-Heh. Glede na nevarnost požara delimo snovi na dva de-la in to: a) nevnetljive ali negorlji-Ve snovi; vnetljive ali gorljive sno- Za negorljive ali nevnetlji-Ve snovi imamo tiste, ki se ne morejo spojiti s kisikom, ’° so npr: kuhinjska sol, vo-°a' ogljikov dvokis, itd. Za vnetljive ali gorljive snovi imamo tiste, ki se pri navadnih pogojih lahko vnamejo in gorijo. Te snovi delimo v tri agregatna stanja: — vnetljive čvrste snovi (les, moka, žveplo, aluminijasti prah, itd.); — vnetljive tekočine (bencin, olje, masti, alceton, barve, laki, katran, itd.); — vnetljivi plini (acetilen, ogljikov monoksid, vodik, metan, butan, itd.). SREDSTVA — GORILNI APARATI ZA GAŠENJE POŽAROV Da znamo pravilno ravnati pri gašenju požara, moramo poznati vrste in lastnosti sredstev — gasilnih aparatov za gašenje. Sredstva za gašenje požarov delimo na tri skupine: 1. glavno sredstvo: voda 2. specialna sredstva: — pena; — prah; — ogljikov dioksid (CO2) 3. pomožna sredstva: — zemlja; — pesek; — razna pokrivala. Verjetno je vsakemu znano, da do danes še nismo odkrili idealnega sredstva za gašenje vseh vrst ognja, ki bi z njimi lahko gasili vse snovi. Zato moramo poznati dobre in slabe strani vseh sredstev, da bi lahko po potrebi uporabili tisto, ki bo dalo najboljši učinek, ker se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se namesto, da ugasne, požar še razširi. Voda je kot sredstvo za gašenje največ v rabi, vendar je potrebno omeniti, da ima dobre in slabe lastnosti na katere pa pri gašenju požara ne smemo pozabiti. Vsi vemo, da voda veže nase velike množine toplote in s tem gorljivo snov hladi, transport je enostaven, ni škodljiva zdravju, razredčuje kisline, luge, itd. To bi bile dobre lastnosti. Med slabe lastnosti vode se razume, da je voda kot gasilno sredstvo zelo nevarna, če pride v stik z vnetljivimi kovinami, apnom, karbidom in še nekaterimi kemikalijami. Pri gašenju z vodo je nevaren tudi napačno izbran curek. Gašenje požara — prahu (žvepla, moke in podobno), s polnim curkom dvignemo prah, požar se razvije in v večjih primerih povzroči eksplozijo. Pozor: Še posebej moramo vedeti, da z vodo ne smemo gasiti lahko vnetljivih tekočin (bencin, petrolej, kurilno olje, itd.) električnih napeljav in aparatov, ki so pod napetostjo. Pomni: Prvenstveno se voda uporablja za gašenje trdih snovi, kot so les, premog, tekstil, papir, itd. 1. Sredstvo — gasilski aparat oznake »V« gašenje z vodnim curkom Vrste požara: A — požari čvrstih materialov B — požari težkih ogljikovodikov 2. Sredstvo — gasilski aparat za gašenje s peno oznaka Pz Vrsta požara: A — požari čvrstih materialov B — požari vnetljivih tekočin 3. Sredstvo — gasilski aparat za gašenje s prahom oznaka S Vrste požara: B — požari vnetljivih tekočin Zadušitev ognja na človeku C — požari plinov E — požari električnih napeljav in aparatov. 4. Sredstva — gasilski aparat za gašenje z ogljikovim dioksidom oznake CO2 Vrste požara: E — požari električnih naprav in aparatov B — požari vnetljivih tekočin C — požari plinov 5. Sredstvo — gasilsko orodje oznake 100 b in sredstvo pri gorečem človeku. Taktika gašenja Kadar gasimo požar z gasilnim aparatom, moramo šo-bo-cevi za gašenje usmeriti v sredino požara, da ga tudi zanesljivo pogasimo. Požaru se moramo čimbolj približati, da bi bilo gašenje kar najuspešneje. Pri tem moramo paziti, da se ne izpostavimo preveliki nevarnosti. Poseben primer je gašenje ognja na gorečem človeku. V tem primeru je zelo važno pravilno uporabiti sredstvo za gašenje — pokrivalo. Gaseči mora najprej paziti na svojo osebno zaščito, potem pa se mora čimprej lotiti pokrivanja goreče osebe. Pokriti moramo samo goreči del. Če zagorijo lasje ali del glave, moramo na vsak način glavo takoj pokriti, potem pa jo hitro osvoboditi, da se ponesrečenec ne zaduši. Preprečiti moramo, da goreči ne zbeži, ker to omogoča močnejše gorenje. Obleko, ki je 'b''IC,sM RA2PRŠIINO CEV IZVLECI VAROVAL KO PRlTKUt AOČlCrf RA2PRŠ. pRlTISMl RODICO AP4R DVlCjM MžfRS.CEV tZVLEO VAROVALKO PRtTISMl Hojico APARATA Ročno orodje za posip začela goreti, lahko pogasi tisti, ki jo nosi sam, če je dovolj priseben; hitro, toda brez panike, mora zgrabiti kak plašč, odejo ali ponjavo in se trdo zamotati vanjo. Drugi način samopomoči je ta, da se goreča oseba vrže na tla in z valjanjem pogasi — uduši požar. Posebno nevarno je, če se vname obleka, prepojena s tekočino (npr. bencin, nafta, petrolej, laki, barve), ker taka obleka gori še močneje. Zato je treba tako obleko, takoj sleči in jo očistiti. Z ozirom na to, da je naša delovna organizacija raznolika po metodologiji in specifičnosti dela moram posebej poudariti na naslednje: — če požar izbruhne v naši bližini, ostanimo zbrani in ne širimo panike! — Če je potrebno takoj izklopimo električni tok s tem, da vzamemo vložek, iz varovalke ali vtič iz vtičnice. — Takoj začnimo gasiti požar z aparatom ali s kakim drugim ustreznim sredstvom! Na koncu bi rad opozoril, da ni možnosti požarov samo tam, kjer to navidezno izgleda kot npr.: pri varilcu, ličarski delavnici in podobno. Tukaj se nekateri spozabijo in prezrejo nevarnosti kot so npr.: po pisarnah prižgane električne pečice, re-šoji in nazadnje prižgana cigareta in cigaretni ogorek. Da bi prikazal nevarnost požarov ravno pri cigaretnem ogorku, ki niso maloštevilni poglejmo nekaj karakterističnih podatkov: — žerjavica cigarete ima vročino kar 700 stopinj Celzija, to je trikrat več toplote, kot je potrebuje les, ali dvakrat več kot je potrebuje bencin, da se vnameta. Zato moramo s cigaretnimi ogorki in prižganimi cigaretami previdno ravnati. Ne odlagajmo cigaret in ostalih gorečih predmetov na gorljive predmete. Ne otresajmo pepela v koše za smeti! Ne kadimo tam, kjer je prepovedano! Stopimo korak naprej kot je dejal predsednik sindikatov Jugoslavije MIKA ŠPI-LJAK: »Varstvo pri delu je eno izmed pomembnih področij, dejavnosti vseh članov delovne organizacije, sindikalnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, kajti skrb za varstvo pri delu je skrb za človeka in njegove materialne dobrine.« ŠUMLJAK ING. MARJAN Zaključni račun za leto 1977 Poročilo za časopis je enostransko, kajti prikazane številke so rezultat in obenem obračun dela vseh delov Avtotehne v letu 1977, obravnavala jih je služba, ki je po zakonu dolžna evidentirati, kontrolirati in 'informirati delavce. Pripravili smo dosti podatkov tudi izven predpisanih pokazateljev po Zakonu o združenem delu ter posredovali direktorjem ob podpisu zaključnega računa. Upamo, da vse to ne bo obležalo v predalih ter da se bo razvila široka razprava o podatkih ter tudi o organiziranosti Avtotehne. Podatki so zanimivi za analitične obdelave, izdelave operativnih ukrepov v smeri izboljšanja in racionalnejšega poslovanja. Že, če tako rečem računovodski prikaz, kaže na vire odporov do nove organiziranosti: — funkcija vodenja — organiziranja, prevzem odgovornosti; — izpolnjevanje osnovnih funkcij v delovnem procesu: — komercialna funkcija, ali se opravljajo vsa dela? — konsignacijsko-skladiščna funkcija, kaj je to, kakšne naloge opravlja in zakaj? — razdrobitev vodstvene funkcije, v čigavem interesu? Upam, da bomo uspeli na demokratičen način, kot smo sprejeli dokumente o novi organiziranosti, tudi izvesti reorganizacijo in nadaljevati uspešen trend razvoja DO Avtotehna po začrtani poti. Rezultatov ne bom komentiral, kajti pohvale ne more biti, ker se ne obnašamo v vseh delih poslovanja racionalno. Prav zaradi tega pa tudi nastajajo konflikti, ker spremljamo samo en del podatkov, na drugega pa pozabimo (lahko tudi namerno)! Kritično lahko ocenim odnos do določenih rokov, ki so postavljeni z zakonom ati celo s sklepi delavskega sveta ter se jih ne upošteva, kljub velikim kaznim in ostalim posledicam za DO. Tu moram predvsem opozoriti vodstvene delavce, da niso izpolnili svojih delovnih dolžnosti predvsem pri: DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1977 DO AVTOTEHNA 1976 1977 In- deks 1. Celotni prihodek 294.798.689 426.314.444 145 2. Material, stroški 119.103.369 153.410.095 129 3. Nab. vred. blaga 78.559.455 124.448.992 158 4. Drugi posl. str. 3.709.729 11.856.101 319 5. Zal. v nedovr. pr. 2.569.230 6.295.324 245 6. Dohodek 95.995.366 142.894.580 149 7. Skupni dohodek — obresti 330.871 189.718 57 8. Davki in prisp. 12.029.627 18.961.144 158 9. Druge obveznosti 2.373.444 8.297.883 350 10. Čisti dohodek 81.261.424 115.445.835 142 11. Osebni dohodki in prejemki 54.068.360 67.308.835 124 12. Skupna poraba za stanovanja 1.851.572 4.486.230 242 13. Skupna poraba za druge namene 4.019.790 9.607.650 239 14. Poslovni sklad 13.210.640 18.973.071 144 15. Posoj. feder. 5.923.611 7.821.950 132 16. Druga posojila 847.617 2.405.420 284 17. Rezervni sklad 1.339.834 4.842.673 361 DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA LETO 1977 IN DOHODKA ZA TOZD 1 — KOMERCIALNA VOZILA 1976 1977 In- deks 1. Celotni prihodek 50.161.915 69.171.515 138 2. Porab. sred. 32.435.763 44.191.613 141 3. Dohodek 17.726.152 24.979.891 141 4. Skupni prihodek — obresti 13.777 5. Davki in prisp. 2.075.072 3.214.151 155 6. Druge obveznosti 781.094 1.621.170 207 7. Čisti dohodek 14.856.209 20.144.569 136 8. Osebni dohodki in prejemki 10.905.442 13.294.957 122 9. Skupna poraba — za stanovanja 369.095 1.034.027 280 10. Skupna poraba — za druge namene 1.316.001 1.988.633 151 11. Poslovni sklad 147.163 106.328 72 12. Posoj. federac. 1.831.679 2.369.408 129 13. Druga posojila 166.080 509.136 306 14. Rezervni sklad 120.749 842.078 697 DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1977 TOZD II — OSEBNA VOZILA 1976 1977 In- deks 1. Celotni prihodek 76.428.715 98.788.187 129 2. Porabljena sred. 50.489.483 54.989.307 109 3. Dohodek 25.939.232 43.798.880 169 4. Skupni dohodek — obresti 13.778 5. Davki in prispevki 3.247.738 6.841.654 211 6. Druge obveznosti 820.836 2.853.510 348 7. Čisti dohodek 21.856.880 34.103.716 156 8. Osebni dohodki in prejemki 12.702.495 15.276.352 120 9. Skupna poraba — za stanovanje 361.346 1.131.195 313 10. Skupna poraba — za druge namene 1.275.232 3.058.286 240 11. Poslovni sklad 6.083.967 10.977.633 180 12. Posoj. federac. 598.591 1.132.984 189 13. Druga posojila 269.832 709.919 263 14. Rezervni sklad 565.417 1.817.346 321 DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1977 TOZD III — ELEKTROPROIZVODI 1976 1977 In- deks 1. Celotni prihodek 31.234.093 40.350.799 129 2. Porab, sredstva 17.553.972 25.587.000 146 3. Dohodek 13.680.121 14.763.798 108 4. Skupni dohodek — obresti 13.778 — 5. Davki in prisp. 1.731.393 2.003.576 116 6. Druge obveznosti 364.223 942.115 259 7. Čisti dohodek 11.570.727 11.818.107 103 3. Osebni dohodki in prejemki 5.707.827 6.750.004 118 9. Skupna poraba — del za stanov. 193.509 507.860 263 10. Skupna poraba •— del za druge nam. 619.240 1.247.394 201 11. Poslov, sklad 3.936.012 1.531.043 39 12. Posoj. federac. 608.097 843.177 138 13. Druga posojila 156.813 389.942 248 14. Rezervni sklad 349.229 548.681 157 DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1977 TOZD IV. — ELEKTRONIKA 1976 1977 In- deks 1. Celotni prihodek 25.097.626 44.934.523 179 2. Porab. sred. 10.627.129 19.262.734 181 3. Dohodek 14.470.497 25.671.788 177 4. Skupni dohodek — obresti 13.778 5. Davki in prisp. 2.064.284 4.058.320 197 6. Druge obveznosti 413.815 1.484.999 359 7. Čisti dohodek 11.978.620 20.128.469 168 8. Osebni dohodki in prejemki 6.811.087 9.239.336 136 9. Skupna poraba — del za stanov. 259.449 696.254 268 10. Skupna poraba — del za druge nam. 705.717 1.534.181 217 11. Poslovni sklad 3.031.996 6.022.698 198 12. Posoj. federac. 712.736 1.025.253 144 13. Druga posojila 168.156 552.854 329 14. Rezervni sklad 289.479 1.057.893 365 DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1977 TOZD V. — NOTRANJA TRGOVINA 1976 1977 In- deks 1. Celotni prihodek 89.282.114 146.573.642 164 2. Mater, stroški 5.617.103 7.359.208 131 3. Nabav, vrednost prod. blaga 73.220.174 123.087.893 168 4. Drugi posl. stroški 458.529 826.287 180 5. Zaloge v nedovrš. proizvodnji — — — 6. Dohodek 9.986.308 15.300.254 153 7. Skupni dohodek — obresti 275.760 187.718 68 8. Davki in prisp. 1.618.341 2.113.679 131 9. Druge obveznosti 402.141 843.771 210 10. Cisti dohodek 7.690.066 12.153.086 158 11. Osebni dohodki in prejemki 5.119.536 6.739.694 132 12. Skupna poraba — ra stanovanja 181.225 533.925 295 13. Skupna poraba — za druge nam. 103.600 1.272.727 1228 14. Poslovni sklad 11.502 335.369 — 15. Posoj. federac. 2.172.508 2.451.128 113 16. Druga posojila 86.736 243.568 280 17. Rezervni sklad 14.959 576.675 — — inventurnih popisih; — fakturiranju blaga kupcem; — organiziranju sprejela blaga; — kontroli komercialnih dokumentov in obtoka leteti. Mislim, da je za uvod dovolj, več naj povedo številke, kajti pripravili smo tudi obračun poslovanja po obračunskih eno-iah tako da bo priprav-ijen material dobil zaključeno celoto za nadaljnje kritično ocenjevanje Poslovanja posameznih delov Avtotehne. Direktor gosp. rač. sektorja: Anton Plevčak, dipl. oec. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA LETO 1977 DSSS N DOHODKA ZA PLAN PORAB SKLADA ZDRUŽENA SREDSTVA SKUPNE PORABE ZA LETO 1977 1976 1977 deks din 1. Rezervacija iz salda za leto 1977 (krediti) 2. Za stanovanjsko izgradnjo — krediti 3. Rezervacija za Beograd (po S. S. vezave) 4. Za formiranje stanov, zadruge 5. Za ostale namene: 1. Splošni družbeni standard (prikolica, itd.) in nakup zemljišča za prikolice 2. Prenočevanje nad sind. listo 3. Regres za letni dopust (703X2.050 +prisp.) 4. Regres za letni dop. vajenci (60 vajencev) 5. Jubilejne nagrade (10, 20, 30 let) 6. Odpravnine (ocena) 7. Posmrtnine 8. šport in rekreacije, izleti 9. Proslave in obletnice (8. marec, 29. november, dedek Mraz) 10. Zavarovalnine 11. Topli obrok (365X760X11 za loto 1977 in 1978) 12. Razno (preventive, humane akcije) 13. Prispev. krajevn. skupnostim (ocena) SKUPAJ: 230.251,05 3.695.000. 00 405.000. 00 500.000. 00 380.000. 00 50.000,00 1.720.000. 00 100.000. 00 800.000,00 100.000,00 100.000,00 600.000,00 250.000. 00 150.000. 00 5.400.000. 00 300.000. 00 200.000. 00 14.980.251,05 1. Celotni prihodek 2. Porab, sredstva 3. Dohodek 4. Skupni dohodek — obresti 5. Davki in prisp. 6. Druge obveznosti 7. Cisti dohodek 8. Osebni dohodki in prejemki 9. Skupna poraba — za stanovanja 10. Skupna poraba — za druge nam. 11. Poslovni sklad 12. Posoj. federac. 13. Druga posojila 14. Rezervni sklad 22.594.224 8.401.168 14.193.056 598.800 285.335 13.308.921 12.821.973 486.948 506.427,72 26.495.787 123 8.115.820 97 19.662.050 138 729.764 122 552.318 194 18.379.968 139 16.008.492 125 582.965 120 REKAPITULACIJA dvomljivih in spornih terjatev — kto 093 na dan 31.12.1977 din TOZD 1. 312.833,72 TOZD II. 263.886,27 TOZD III. 112.064,35 TOZD IV. 166.409,65 TOZD V. 596.692,83 SKUPAJ: 1.451.886,82 dev. 6.970,25 1.887,75 76.005.85 73.744.85 158.608,70 Za dvomljive in sporne terjatve so stva. rezervirana sred- PREGLED OBVEZNOSTI IZ DOHODKA ZA LETO 1977 PRISPEVKI ZA: I. II. III. IV. V. DSSS Skupaj SIS izobraževanje 1.059.250,95 2.644.097,25 704.478,95 1.616.893,50 676.464,20 6.701.184,85 SIS znanost 288.057,90 698.397,30 180.545,70 430.327,45 179.443,55 1.776.771,90 SIS kultura 580,20 779,95 1.161,75 5.690,55 8.212,45 SIS zdravstvo 208.043,45 243.804,65 95.132,80 145.696,20 101.072,15 233.582,55 1.027.331,80 SIS socialno varstvo 26.984,20 83.620,75 11.085,20 21.015,10 6.065,75 148.771,00 Ostale SIS 346.472,45 575.369,05 194.494,45 318.851,57 187.247,05 372.758,48 1.995.193,05 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 561.951,75 669.103,80 270.120,10 366.844,10 517.815,25 100.713,80 2.486.548,80 Zaposlovanje in soc. varstvo 23.699,85 25.871,75 18.664,35 22.038,80 15.673,50 22.709.05 128.657,30 Davek iz dohodka 699.110,60 1.900.609,60 527.893,10 1.117.344,70 429.897,65 4.674.855,65 Ohranitev človekovega okolja 94.072,30 246.224,90 53.923,25 120.532,90 51.920,70 566.674,05 Članarine 109.002,70 69.237,45 35.480,30 68.256,85 52.321,95 334.299,25 Splošna ljudska obramba 7.236,00 45.611,00 4.739,00 13.431,85 4.276,60 75.294,45 Kazni, takse, itd. 18.881,30 41.732,47 12.013,27 59.207,24 18.988,23 70.144,75 220.967,26 Zavarovalne premije 374.375,80 298.948,15 151.707,90 183.467,00 196.037,00 89.628,00 1.294.163,85 Bančne storitve 42.484,90 154.030,30 22.376,35 17.037,68 5.194,40 29.875,25 270.998,88 Plačilni promet 171.362,61 322.403,94 76.495,94 14.810,14 39.187,23 177.080,35 801.340,21 Druga plačila 803.754,95 1.675.321,99 586.009,30 1.008.256,08 475.844,95 185.589,93 4.734.777,20 SKUPAJ: 4.835.321,91 9.695.164,30 2.946.321,71 5.543.319,46 2.957.450,16 1.282.082,16 27.259.659,70 PREGLED VAŽNEJŠIH GRUP STROŠKOV ZA LETO 1977 Knt Naslov 1. II. III. IV. V. DSSS Skupaj 400 Porabljeni mater, skup 31.181.166,85 35,072.867,03 10.771.508,76 5.527.146,23 574.262,46 1.480.166,75 84.567.118,08 4010 Električna energija 185.553,64 322.799,74 66.283,53 35.165,17 130.492,67 114.646,32 854.941,07 402 Transportne storitve 674.386,13 550.983,13 509.020,10 640.993,59 280.586,68 633.603,01 3.289.828,16 403 Storitve vzdrž. del. sred 618.943,72 839.645,39 361.539,19 355.729,14 614.869,02 897.777,87 3.688.504,33 4042 Stroški DSSS 6.054.053,23 8.666.695,36 3.766.679,14 4.791.682,53 3.216.677,32 26.495.787,58 404 Druge proizvodne storitve 9.069.000,26 12.194.805,25 5.166.851,14 6.851.215,03 3.219.314,02 516.435,20 37.017.620,90 405 Odpisi drob. inventarja 218.643,41 212.540,18 59.372,73 45.281,25 28.390,81 102.096,47 666.324,85 406 Izdatki za reklamo 454.767,32 579.014,07 390.569,75 363.784,12 330.728,67 84.762,52 2.203.621,45 407 Reprezentančni stroški 124.077,31 96.256,26 69.823,83 150.525,84 57.180,77 144.043,01 611.907,02 408 Drugi mater, stroški 58.537,30 54.958,15 34.509,60 91.287,05 38.257,85 308.395,55 585.975,50 410 Neproizv. storitve 951.610,28 806.253,05 730.739,10 536.273,84 609.112,42 1.466.773,77 5.100.762,46 4110 Avtorski honorarji 16.578,60 50.184,20 28.713,92 24.876,14 16.717,29 12.241,00 149.311,15 413 Dnevnice za služ. potovanja 167.654,80 96.134,35 147.394,70 421.265,95 52.182,30 138.356,40 1.022.988,50 414 Dnevnice za služ. potovanja 83.414,30 62.759,20 150.084,75 166.169,90 48.354,70 510.782,85 418 Drugi mater, stroški 709.784,35 509.168,85 449.694,90 914.945,50 218.038,95 620.215,05 3.421.847,60 420 Amortizacija 1.370.255,56 1.611.252,85 706.005,52 695.071,61 1.189.079,32 1.577.952,29 7.149.617,06 SKUPAJ: 47.126.455,99 53.059.621,70 19.642.111,52 16.819.730,36 7.359.208,14 8.115.819,91 152.122.947,62 STANJE ZALOG 31. 12. 1977 Elementi zalog TOZD 1. TOZD II. TOZD III. TOZD IV. TOZD V. 1. Kto 310 zaloge servis 30. 6. 1977 8.261.755,07 6.856.481,88 7.165.971,20 3.101.984,33 — 30. 9. 1977 7.280.392,01 7.308.815,62 7.129.734,48 2.911.342,45 — 31. 12. 1977 4.397.554,43 7.517.748,40 10.001.283,09 3.033.490,55 — 2. Kto 600 nedovr. servis 30. 6. 1977 4.286.237,40 213.371,74 — — — 30. 9. 1977 5.117.188,40 273.265,29 — — — 31. 12. 1977 3.199.906,37 192.033,11 — — — 3. Kto 660 trgov, blago 30. 6. 1977 1.205.762,15 — 721.773,07 414.620,48 55.986.807,20 30. 9. 1977 1.193.204,25 — 372.501,59 414.620,48 53.664.234,50 31. 12. 1977 596.463,13 — 242.902,37 1.260.516,00 46.495.281,70 SKUPAJ TOZD: 30. 9. 1977 13.590.784,66 7.582.080,91 7.502.236,07 3.325.962,93 53.664.234,00 31. 12. 1977 8.193.923,93 7.709.781,51 10.244.185,46 4.294.004,58 46.495.281,22 Tabela je brez komentarja, namenjena v resno razmišljanje o odgovornosti ter družbeno koristnim delom. Spoznavajmo razčlenitev kontnega plana PRVO NADALJEVANJE: V januarski številki Glasila letos smo začeli objavljati »razčlenitev kontnega plana«. Iniciativa je prišla iz GRS z željo, da nas čim več spozna pomen kontnega plana, njegov namen, itd. Vse to zaradi dejstva, da svoje pravice v odločanju na vseh nivojih še posebno v pogledu zbiranja in razporejanja finančnih sredstev obogatimo z večjim znanjem. V prejšnji številki smo za začetek navedli vseh devet razredov kontnega plana z njihovimi nazivi. Danes pa je na vrsti prvo nadaljevanje: Za bralce bodo verjetno sedanja nadaljevanja dolgočasna, kajti ne moremo se izogniti naštevanju kontov v posameznih razredih od 0—9. Toda za razumevanje in razlago moramo tudi ta del posredovati bralcem ter vsem, ki jih zanima ta del poslovanja v smislu Zakona o knjigovodstvu (Ur. I. SFRJ/58/76). Zavedati se moramo, da mora biti knjigovodstvo tako organizirano in vodeno, da podatki omogočajo: a) pravilno in redno obveščanje delavcev v OZD o poslovanju ter drugih vpraša- njih, pomembnih za delo in odločanje, b) da imajo samoupravne delavske kontrole ter organi in organizacije družbene kontrole vpogled v razpolaganje z družbenimi sredstvi, materialno stanje ter finančno in materialno poslovanje OZD, c) da imajo organi upravljanja OZD vpogled v razpolaganje z družbenimi sredstvi. S splošnim aktom mora OZD določati, kako se delavci obveščajo in kdo je za obveščanje odgovoren. V »Avtotehni« smo to rešili s pravilnikom o knjigovodstvu. Razred 0: Osnovna sredstva, dolgoročni plasmaji in sredstva za posebne namene. Konto 00 — Osnovna sredstva v uporabi 01 — Osnovna sredstva v pripravi 02 — Popravek vrednosti osnovnih sredstev 03 — Združena sredstva 04 — Drugi dolgoročni plasmaji 05 — Sredstva rezerv 06 — Sredstva solidarnosti 07 — Sredstva za druge namene 08 — Sredstva skupne po- rabe 09 — Sredstva izven upo- rabe in izguba Se nadaljuje V PRIHODNJI ŠTEVILKI PREBERITE: • O SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI • O PRAZNOVANJU DNEVA ŽENA S FOTOREPORTAŽO • O DELU NAŠIH PLANINCEV • TEKSTUALNI IN SHEMATSKI PREGLED PRIDOBIVANJA IN DELITVE DOHODKA • O VLOGI ČASOPISA V ZDRUŽENEM DELU • IN DRUGE ZANIMIVOSTI Važnejši predpisi od 1.11. do 31.111.1978 Odlok o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, kateri imajo posebna pooblastila in odgovornosti in drugi strokovni delavci za opravljanje poslov zunanje-trgovinskega prometa (Ur. list SFRJ, 9/78). Dogovor o uskladitvi temeljnih kriterijev za urejanje dopolnilnega dela (Ur. list SFRJ, 9/78). (Op. uredništva: o omenjenem dogovoru bomo več pisali v naslednji številki GLASILA). Kadrovska služba Moja razmišljanja Ob prihodu v delovno organizacijo Avtotehna sem čisto slučajno tu pa tam dobil nekaj osnovnih podatkov o njej. Med drugim sem zvedel, da imamo okrog 700 zaposlenih, da smo zastopniško podjetje s sedežem na Titovi 36 v Ljubljani, da imamo pet oziroma danes 3 TOZD in DSSS ter 6 ali 7 predstavništev po vsej Jugoslaviji. Slišal sem še nekaj drugih stvari, katere so vam, dragi sodelavci, ki ste v DO AT zaposleni nekaj let, prav gotovo znane, meni pa, ki sem med vami 4 mesece, niso bile. Upam pa si trditi, da jev naši DO še mnogo ljudi predvsem mladih, ki o DO AT kot celoti prav malo vejo ali pa skoraj nič. V DO, kot je AT, ki ima objekte in s tem tudi zaposlene ljudi na več mestih, torej je razdrobljena, lahko predstavimo zaposlene, njihove probleme, uspehe, posebnosti, njihovo dejavnost najbolje v internem časopisu, ki naj bi ga s svojimi prispevki vseh vrst urejali prav vsi zaposleni in ga potem tudi vsi čitall. V času, ko sem v AT, sem prebral štiri tekoče številke Glasila, pregledal sem tudi nekaj številk časopisa iz leta 1977. Verjemite ali ne, dobil sem občutek, da delovno organizacijo AT sestavlja nekaj posameznikov, uredništvo in še kdo. To skromno sliko morda popravlja nekaj fotografij s podnapisi in statistični podatki o tem in onem. Sicer prispevki so, saj Glasilo obsega 8 strani, a kot se zdi, so avtorji več ali manj vedno isti. Vem, da bi se dalo veliko napisati, vem, da bi se marsikaj moralo napisati, pa se ne. Sprašujem se, dragi sodelavci, zakaj ne poveste svojih problemov v Glasilu? Morda mislite, da ne boste dobili odgovora? Prepričan sem, da to ni res. Treba se je potruditi. Če je vaš problem naletel pri odgovornih na gluha ušesa, če ga ne znate rešiti v svojem delokrogu, predočite ga vsemu kolektivu v časopisu. Pozivam vseh 700 zaposlenih, dajte nasvet takemu človeku, ki ima za svoje pojme nerešljiv problem! Vprašate, kako? Zelo enostavno, objavimo odgovor v Glasilu, kajti s pomočjo Glasila se lahko pogovarjamo, izmenjavamo izkušnje, se spoznavamo in si pomagamo. Ne recite, da nima smisla. Poglejte: če ste s svojim problemom trkali na zaprta vrata, razgrnite sedaj svoj problem pred vse, povejte svoje mnenje, imenujte eventualnega krivca za vaš problem in počakajte na naslednjo številko Glasila. Morda vam bo odgovoril sodelavec, ki je imel kdaj isti problem. Upajte, da bo podala svoje stališče tudi oseba, ki ste jo imenovali kot odgovorno za vaš problem! In tako se začne polemika, ki bo vsekakor zanimiva in poučna za ves kolektiv. Zakaj sem se toliko ustavil pri tem, boste vprašali? Zato, ker povsod kamorkoli stopiš, slišiš pritožbe čez to, pritožbe čez ono in zraven ležerne pripombe, da pač nima smisla ..., da bo že kako.« Posebno vprašanje pa velja vam, sodelavci iz predstavništev v drugih republikah. Zakaj se ne predstavite v našem skupnem časopisu, naštejte svoje probleme, za-pažanja, itd. Moram povedati vsem v DO AT, da sem zvedel za konkretna mesta, kjer so predstavništva, iz računov, ki prihajajo k nam v računovodstvo v Ljubljano, na katerih seveda piše mesto, kjer je račun izdan. Nad takimi in podobnimi primeri sem resnično ogorčen, še posebno, ker se to dogaja v času, ko govorimo in se zavzemamo v naši družbi za sistem dela, kjer naj bi delavec vedel, oziroma bil seznanjen s potekom cele delovne operacije. Se enkrat pozivam sodelavce s predstavništev, naj se predstavijo- Lahko bi se predstavili tako, da bi v vsaki številki glasila predstavili po eno predstavništvo, potem servise, TOZD in DSSS. Vsakokrat bi predstavili nekaj delavcev s fotografijami in njihovimi odgovori na vprašanja. če ste zainteresirani, odgovorite na predlog v prihodnji številki! Večkrat sem že zasledil, da vas sodelavce poziva glavni urednik tov. S. Žigon, da sodelujte s prispevki, vendar ni prave odmevnosti, zato tudi sam pričakujem vaše eventualne pripombe z rahlim pesimizmom. Posebno pozivam člane ZK DO AT, da s svojimi članki izčrpneje poročajo v glasilu o svojem delu, uspehih in težavah, s katerimi se srečujejo. Prepričan sem, da bi tako navdušili marsikoga, ki bi bil pripravljen stopiti v vrste Zveze komunistov in s tem prevzeti odgovorno nalogo graditi boljši in pravičnejši jutri. Apeliram na našo socialistično zavest, ki nam v tem primeru narekuje sestavljati list s skupnimi močmi, da leta ne bo sam sebi v namen. Pozdravljam vas ZORAN BUNIČ ZAHVALA DELOVNI ORGANIZACIJI AVTOTEHNA Podpisana Umek Frančiška, vdova po pokojnem Umek Srečku, bivšemu uslužbencu vaše delovne organizacije, izrekam globoko zahvalo gornjemu naslovu za izkazano uvidevnost, ko ste odpisali stanovanjsko posojilo, ki ga je imel pri vas moj mož. FRANCKA UMEK SMUČARSKO PRVENSTVO AVTOTEHNE (PAS 78) Maže so odločile Ce je kdo prisluhnil pogovorom med delavci, predvsem pa med smučarji AVTO-TEHNE v petek 24. februarja zjutraj, je lahko ugotovil, oa se v glavnem sukajo okrog tega, kako se mažejo smuči, katere maže so najboljše, kako najbolje »prije-vratca in podobno, vse v Zelji, da bi se vsi čim bolje ovrstili na težko pričakova-oem smučarskem prvenstvu Avtotehne (PAS 78). Po enoletnem premoru je kpmisija za šport in rekrea-oljo ob 25-letnici ustanovitve Avtotehne zopet organizirala smučarske tekme, tokrat na Zatrniku. Prijavilo se je 96 tekmovalcev, od tega kar 17 Predstavnic nežnega spola. Seveda je tako število prijav pekoliko zmedlo organizator-I0. ki pa so bili na vse pripravljeni in tekmovanje se je takoj po prihodu na Zatrnik začelo. Prve so se pognale po strmini ženske C kategorije. Ko so ostale prijavljenke zvedele, Pa v tej kategoriji nastopa tudi Manja VVritzlova, so raja ostale doma in tako je Manja brez težav osvojila 1. mesto. Sledila so dekleta B kategorije (od 25 do 35 let), ba njimi pa deklice (tudi omo-žene) do 25 let — A kategorije. Vse so pokazale dobršno mero poguma, še več pa znanja, saj je samo ena ude-loženka padla in odstopila, vpe druge pa so prispele na silj in dosegle čase, ki tudi v moški konkurenci nekaj ve-Uajo. Za dekleti so startali »ta najbolj gajstni«, kot je dejal nekdo, in pokazali, da kljub "Visoki« starosti še niso za staro šaro. Seveda ni težko u9aniti, da gre za moške nad 40 let. Vsi so težko pričako-vpli nastop absolutnega zadnjega na tekmovanju pred Pvema letoma, Kržana Viktorja. Le-ta pa je dokazal, da ni nikoli prepozno učiti se in se plasirali na odlično 4. mesto. Po pričakovanju Pa je osvojil zlato z veliko Prednostjo Gašpirc Stane iz OM servisa. Po polurnem premoru, ko si je tudi uradni napovedo-valec Roman privoščil malo Pivo in so start premaknili višje v strmino, se je tekmovanje nadaljevalo. Startali so [hoški od 30 do 40 let in hud P°j se je šele začel. Videli ?mo lahko vožnjo »na kol« ’n marsikdo je moral na ta račun odstopiti. Vsi pa smo 2 navdušenjem gledali vožnjo Zupana Toneta, zmagovalca v tej kategoriji, ki nam je s svojo vožnjo pokazal, koliko se moramo še naučiti. Oblaki, ki so vseskozi kazili nebo in organizator ni mogel pri tem prav nič pomagati, so se razmaknili in posijalo je sonce. Tudi ono je najbrž hotelo videti start mladih, na katerih stoji svet, pa najbrž tudi smučanje. Kot prvi v tej kategoriji do 30 let, Novak Vojko, ki smo ga imeli za prvega favorita današnjega tekmovanja, je kmalu po štartu padel. Obetal se je hud boj, kar je imelo za posledico tudi sedem odstopov. Ko se je po progi pognal Umek Tone iz OM servisa, je bilo takoj vsem jasno, da je hiter, da pa je najhitrejši, smo ugotovili šele na cilju. Ko smo ga po končanem tekmovanju vprašali, kako mu je uspelo tako hitro voziti, se je samo nasmehnil in pokazal na referenta za TRIM pri AT, Do-brilo, rekoč »njega vprašajte, on mi je namazal smuči«. Po razglasitvi rezultatov so bile za prvih pet mest podeljene medalje in diplome, po podelitvi priznanj pa sta dva prikupna cicibana izžrebala srečne dobitnike 35-tih praktičnih nagrad. »Prav množičnost daje današnjemu tekmovanju poseben pečat,« je v uvodnem govoru na razglasitev rezultatov dejal generalni direktor tov. Kramžer Stevo. »In ravno ta množičnost je dokazala, da si delavci želijo takih in podobnih tekmovanj, samo organizirati jih je treba.« Mislim, da se vsi strinjamo z besedami generalnega in da ne sme več miniti leto brez smučarskega prvenstva. rd VSE SLIKE S SMUČANJA foto: L. JEROVEC Pripis uredništva: Slik zmagovalcev in razdelitve nagrad žal nismo prejeli STANE SIJANC REZULTATI Ženske C: 1. VVritzl Manja — 46,92 Ženske B: 1. Blagotinšek Tatjana — 38,10; 2. Paulin Marija — 39,07; 3. Lobe Mojca — 42,03. Zenske A: I.Kodeman Marija — 45,81; 2. Jeraj Marija — 45,86; 3. Potkonjak Joži — 46,06; 4. Križnar Ida — 53,10; 5. Debelak Miša — 1.00,71. Moški C: 1. Gašpirc Stane — 37,93; 2. Žabnikar Franc — 39,39; 3. Balažič Drago — 40,52; 4. Kržan Viktor — 40,89; 5. Bevc Vido — 42,33; 6. Plev-čak Anton — 43,03; 7. Pristov Janez — 43,47; 8. Sijanec Stane — 44,10; 9. Blatnik Franc — 44,67; 10. Hočevar Anton — 44,81; 11. Stojan Brane — 44,85; 12. Končan Jože — 49,88; 13. Švigelj Jože — 2.05,84. Moški B: 1. Zupan Tone — 47,20; 2. Otrin Janez — 49,74; 3. Garin Tone — 52,84; 4. Pogačar Janez — 53,21; 5. Bo-gosavljevič Milan — 53,77; 6. Hočevar Matija — 54,58; 7. Černigoj Srečo 55,50; 8. Aleš Marko — 55,75; 9. Krese Zvone — 56,00; 10. Jakelj Marjan — 57,98; 11. Cajhen Matija — 58,44; 12. Balantin Miha — 1.00,05; 13. Verbič Marjan — 1.04,23; 14. Jerala Vinko — 1.07,91; 15. Lampreht Franc — 1.15,77; 16. Pretnar Matjaž — 1,16,58. Moški A: 1. Umek Tone — 46,46; 2. Trunk Rajko — 48,99; 3. Gr-šič Janez — 50,01; 4. Stražar Boris — 51,64; ... 7. Jereti-na Tone — 53,66; 8. Novak Dušan — 54,68; 9. Arko Andrej — 55,14; 10. Šušteršič Franc — 55,30; 11. Bulič Zoran — 55,90; 12. Roželj Franc — 55,96; 13. Spači Vojko — 56,61; 14. Drašček Vojko — 58,06; 15. Lapajne Milan —- 58,47; 16. Bitenc Dušan — 58,99; 17. Klemenčič Boris — 1.00,31; 18. Levstik Milan — 1.01,04; 19. Avsenik Brane — 1.02,24; 20. Romih Miro — 1,03.47; 21. Ivanuša Matej — 1.14,77; 22. Majdič Maks — 1.16,35; 23. Furlan Mitja — 1.16,42; 24. Ožura Borut — 1.44,31; 25. Boršič Dušan — 2.25,54. Ostali so odstopili oziroma bili diskvalificirani. KOŠARKA Končan je prvi del trim tekmovanja v košarki, v katerem tekmuje tudi košarkarska eki-Pa Avtotehne. Po 9. kolih se nahaja na do-Pfem 4. mestu, kljub temu, da je urnik zelo neugoden in se je igralo tudi med zimskimi Počitnicami. Zaradi tega nekateri ključni igral-ci niso utegnili priti na tekme, kar pa se je Pri igri zelo poznalo. Upamo, da bomo ob koncu tega tekmovanja bralce glasila lahko obvestili o še boljših rezultatih naše ekipe. Lestvica po 9. kolih tekmovanja: LESTVICA: 1. Tehnika 9 8 1 333:207 16 2. RTV 9 7 2 246:163 14 3. Vega 9 6 3 282:243 12 4. Avtotehna 9 6 3 304:266 12 5. Tisk. T. Tomšič 9 5 4 264:229 10 6. Metalka 9 5 4 243:209 10 7. Pavliha 9 4 5 221:235 8 8. PTT 9 4 5 239:284 8 9. Nar. banka 9 3 6 192:232 6 10. Kartonažna 9 3 6 224:268 6 11. Dnevnik 9 2 7 194:288 4 12. Kompas 9 1 8 205:306 2 VIKTOR KRŽAN VINKO JERALA ANTON PLEVČAK ŠAHOVSKO PRVENSTVO LJUBLJANE 78 Naša šahovska ekipa, ki sodeluje v šahovskem prvenstvu Ljubljane, se je prejšnji mesec srečala z ekipo Republiške konference SZDL. Dvoboj, ki je bil v prostorih na Celovški c. 228, je naša ekipa izgubila z rezultatom 1,5:2,5. Bitka izgubljena, vojna pa še ne! Za SZDL so igrali: Lah, Ribičič, Šetinc in Šuster. Za Avtotehno pa: Podržaj, Bogosavljevič, Bregar in Premk. Na sliki: Tovariš M. Ribičič na potezi v igri z Milanom Bogosavljevičem. prišli ► -4 odšli PRIHODI: TOZD Zastopstva 4. 2. 1978 Štimac Jasna — Varaždin 15. 2. 1978 Risteska Ratka — Skopje TOZD Servisi 1. 2. 1978 Barič Zdenka 28. 2. 1978 Kolovič Ivan DSSS 1. 2. 1978 Hočevar Matija 1. 2. 1978 Majce Alojzij ODHODI: TOZD Zastopstva 19. 2. 1978 Žontar Sonja 28. 2. 1978 Podlogar Ivan Slovenski pregovor: Bolje je delo pred seboj storjeno, kakor za seboj puščeno. UGANKA: Slika prikazuje 20 kom. »neuporabnih« izložbenih polic (regalov), ki ležijo na hodniku v kleti Titova 36. Ce smo dobro Informirani, smo ZA VSAKEGA plačali 30J.0C0 S din Torej lahko ugibate: 1. Če so res neuporabni, kaj je z reklamacijo? 2. Če jih ne rabimo, zakaj smo jih preveč naročili? 3. Ali ni to tako, kot da bi denar metali skozi okno? * NA 9 CICERO O PIJAČE Vino je že od pradavnine najbolj čislana pijača. Kljub ogromnemu napredku človeštva pravo vino še vedno pridelujemo iz grozdja, ostalo pa iz kemije. Po prvem ne boli glava, po drugem pa, žep pa po obeh. Imamo belo, rdeče in črno vino, zelenega pa še ne, čeprav alkoskop po vsakem vinu pozeleni. Vino pijemo za veselje, na žalost in jezo, od sreče, iz obupa, nekateri pa tudi za hrano in zdravje. KOLEDARČEK — APRIL 1. 4. 1946. — začetek gradnje železniške proge Brčko—Banoviči. 3. 4. 1945. — osvoboditev Murske Sobote. 8. 4. 1973 — umrl Pablo Picasso. 13. 4. 1945 — rdeča armada zavzame Dunaj. 15. 4. 1452 — rojen umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci. 18. 4. 1955 — umrl fizik Albert Einstein. 20. 4. 1919 — v Beogradu se začne I. kongres soc. stranke Jugoslavije. REKLI SO: Ciceron: Delo človeka utrdi za bolečino. Voltaire: Delo nas rešuje pred trojnim zlom: dolgčasom, pregreho in pomanjkanjem. Diderot: Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje. 26. 4. 1972 — nastane revolucionarna pesem Marse-Ijeza. Tekst in glasba nap>' sana v noči med 25. in 26-4. 1972. Avtor inžinirski stotnik Claude Joseph RoU' get. ALI VESTE, DA: — so največje epidemij® razsajale v letih 1347—1351' ko je črna smrt (kuga) n‘l vsem svetu pomorila 75 mi' lijonov ljudi; — je najdražji frizer n:' svetu Tristan iz Hollywo0' da, ki svojim klientom računa prvi posvet in ob' delavo po 100 dolarjev; — je najvišji TV stolp o*1 svetu v Torontu, visok 54 metrov;