Portret meseca Društvo prijateljev mladine Trzin praznovalo 20 let delovanja Jubilejni koncert 20.obletnica Mešanega pevskega zbora Žerjavcki Miklavževanje Obcina pripravila prihod prvega od treh dobrih mož Pobirajo nagrade Na Cufarjevih dnevih nagrajena Blaznost igre in Anže Zupanc Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Trzin je tudi letos obiskal Miklavž in v otroških oceh prižgal iskrice pricako­vanja. Foto: Peter Hudnik Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Nina Rems, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za januarsko številko oddajte najpozneje do nedelje, 5. januarja 2020. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. V kricavosti decembrskih luci se drobno upanje budi, tihceno tiho naj rase, da vsakdo ga sprejme vase. Leto 2020 šepeta nam vsem: bodimo Clovek ljudem. Prevec ali premalo Cas, v katerem živimo, se zdi tako zelo komple­ ksen. Po eni strani imamo vsega prevec, po drugi cutimo tolikšno pomanjkanje. Že od crnega petka pa vse do ponovoletnih razpro­daj nas ta svet pogosto peha v brezglavo potrošništvo. Polni na­kupovalni vozicki, dolgi seznami daril, neskoncno velika izbira in toliko cenovno ugodnih priložnosti, za katere se zdi, da jih res ne smemo zamuditi, dajejo vtis, da je vsega prevec. Po drugi strani pa smo tako zelo revni. Imamo premalo prostega casa, cutimo po­manjkanje pristnih medcloveških odnosov, sprošcenih trenutkov z otroki, stika z naravo in s samim seboj. Je pa obilje vsaj nekje prav razveseljivo! Število vsebin v Odsevu kaže, da je med Trzinci in Trzinkami kup pišocih posameznikov in da se v obcini Trzin marsikaj dogaja. Z vprašanjem, kako na dobrih 25 strani (ce od skupno 32 strani odštejemo prostor za ovitek in oglase) umestiti okoli 50 vsebin, se pac ukvarjajo ure­dnica in avtorji, katerih prispevki so zaradi prostorske stiske ob-javljeni z enomesecnim zamikom. Tudi zato decembrski Odsev izhaja v praznicni, razširjeni izdaji. Tokrat med drugim pišemo tudi o miklavževanju in se spominjamo dveh 20-letnic, jubileja pevcev Žerjavckov in casa delovanja Društva prijateljev mladine Trzin, po­sebej pa opozarjamo tudi na dosežek šahistov in gledališcnikov. December gre h koncu in z njim leto 2019. Zima naj bi bila obdobje, ko se bolj usmerimo vase, se ozremo v preteklost, opravimo bilanco minulega leta in pripravljamo nacrte za prihodnost. Ne glede na to, kako neusmiljeno nas v svoj potrošniški vrtinec vlece ta cas, vas vendarle vabim, da si ga uravnamo po svojih željah. Navsezadnje velja, da je življenje brez praznikov kot dolga pot brez gostilne in da se v temacnih decembrskih dneh še kako prileže kuhancek ob luckah in v dobri družbi. Pa tudi z lepimi darili ni nic narobe, ce so le pospremljena z obiljem naše nedeljene pozornosti, ki jo še posebno posvetimo našim otrokom in ljubljenim. Pa nase nikar ne pozabimo! V teh praznicnih dneh in prihajajocem letu vam, cenjeni bralci Od­seva, želim, da bi znali najti ravnovesje in da bi bilo vsega ravno prav. Srecno 2020! Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcinske novice Ucinkovita 9. redna seja obcinskega sveta Zadnjo sredo v novembru je potekala 9. redna seja obcinskega sveta Obcine Trzin. V dobri uri in pol so ob­cinski svetniki sprejeli vseh enajst sklepov, ki so bili na dnevnem redu, pri cemer so nekajkrat dobro sode­lovali in z amandmaji uspešno uskladili vsebine. Proracuna za prihodnji dve leti sta bila sprejeta z desetimi glasovi za in tremi proti. Druga obravnava Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na obmo-cju Obcine Trzin, ki ga je obcinski svet obravnaval na prejšnji seji, bo pocakala na naslednjo obcinsko sejo, saj kot je župan pojasnil umik omenjene tocke z dnevnega reda, želijo ta odlok cim bolj temeljito pripraviti. V uvodu je svetnica Alenka Marjetic Žnider (OAOT) sicer predlagala umik odlocanja o koncesiji glede obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov, a so svetniki s tremi glasovi za umik in deseti-mi proti ohranili prvotni dnevni red. Soglasno so sprejeli sklep o dolocitvi cen programov predšolske vzgo­je v Osnovni šoli Trzin, Enoti vrtec Žabica. Od 1. decembra 2019 polna cena programov predšolske vzgoje znaša 534,96 evra na mesec za prvo starostno obdobje, stroški živil pa 40,72 evra, medtem ko je cena za drugo starostno obdobje, oddelek 3-4 in kombiniran oddelek 400,18 evra in stroški živil 41,30 evra na mesec. Cena se povišuje predvsem zaradi dviga minimalne place. Kot je opozorila Alenka Marjetic Žnider, je Odbor za kulturo, šolstvo šport in dejavnost društev predlagal obcin-ski upravi, naj preuci možnosti za dodatno subvencijo, kar so z aman­dmajem tudi realizirali. Subvencija obcine za upravicene starše otrok za program prvega starostnega obdobja se povecuje na 11,00 evra, za program drugega starostnega obdobja, oddelka 3-4 in kombiniranega oddelka pa na 9,00 evra. Subvencija se upošteva le za najstarejšega otroka. Podrobnosti lahko poišcete na spletni strani obcine. Med vpra­šanji in pobudami je obcinski svetnik Rado Gladek (SDS) predlagal, da bi obširna papirnata gradiva za obcinske seje nadomestili z elektron­skimi. Alenka Marjetic Žnider je dala pobudo, da bi obcina predlagala Slovenskim železnicam, naj na železniški progi »kamnicana« dodajo še en vagon, a je župan odgovoril, da so pobudo že podali, vendar dodaten vagon ni mogoc zaradi prekratkega perona, ki ob podaljšani kompoziciji ne omogoca varnega vstopanja in izstopanja. Obcinskega svetnika An-tona Kralja (LTRT) je zanimalo, kdaj bo urejen prenos lastništva starega gasilskega doma. Geodetska odmera naj bi bila, kot je pojasnil župan, opravljena sredi decembra. O podelitvi koncesije za izvajanje obvezne obcinske gospodarske jav­ne službe rednega vzdrževanja obcinskih cest so se obcinski svetniki uskladili in sklep sprejeli soglasno. Pri odlocanju o koncesiji za gospo­darski javni službi obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (center RCero) je župan pojasnil, da je v njegovo delovanje vkljucenih vec obcin, ki odlok sprejemajo v enotnem besedilu. Alenka Marjetic Žni­der (OAOT) je znova opozorila, da je 9. clen odloka v nasprotju z uredbo MEDO, vendar je obcinski svet odlok sprejel (10 : 3). Predlog financnega nacrta glasila Obcine Trzin Odsev za leto 2020 in leto 2021 in predlog cenika za Odsev za leto 2020 in leto 2021 so sprejeli soglasno. Pri predlogu rebalansa proracuna Obcine Trzin za leto 2019 so bili trije (Alenka Marjetic Žnider, Robert Markic, Gregor Pevc) od trinajstih svetnikov vzdržani, medtem ko so pri proracunu Obcine Trzin za leto 2020 in 2021 isti glasovali proti. Tako rebalans kot oba proracuna so bili torej sprejeti z desetimi glasovi za. Svetniki so soglasno podprli nacrt ravnanja s premicnim premože­njem skupne obcinske uprave šestih okoliških obcin, ki predvideva nakup novih vozil za Medobcinski inšpektorat in redarstvo, prav tako sklep o dolocitvi skupne vrednosti pravnih poslov za leto 2020 in leto 2021. Obcinski svetniki so se seznanili z dokoncnimi porocili in pripo­rocili Nadzornega odbora Obcine Trzin. Sklepa o imenovanju clanov Sveta Obcine Trzin za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in clanov Sveta Obcine Trzin za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter sklep o predlaganju kandidata za pred­stavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper delo policistov so sprejeli soglasno. Podrobnosti najdete na spletni strani obcine. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Obcinske novice • Pokukajmo k sosedom Znani rezultati natecajev »Zgodbe naših mokrišc« Sredi novembra so bili objavljeni rezultati fotografskega in likovnega natecaja v okviru projekta LAS »Zgodbe naših mokrišc«. Fotografije in likovna dela sta ocenjevali dve petclanski komisiji, ki ju je imenoval župan Peter Ložar. Celotne sezname s koncnimi rezultati ocenjevanja vseh prispelih del najdete na spletnih straneh Obcine Trzin. Na fotonatecaj je prispelo 70 fotografij, ki jih je poslalo 15 avtorjev. Cegvenškem bajerju, »Jutro ob bajerju«. 21 najboljših fotografij bodo Zmagovalka natecaja je Vanesa Bezlaj, ki je v Hraških mlakah posnela odkupili in razstavili na potujoci razstavi januarja in februarja 2020. fotografijo z naslovom »Pogumni korak male bele caplje«. Drugo mesto Prav tako bo tedaj razstavljenih vseh 17 likovnih del, ki so prispela na je osvojil Trzinec Jure Slatner za fotografijo »Dolgolistna rosika«, tret-likovni natecaj. Najbolje so ocenili sliko Barbare Rabic »Mokrišce Hra­je mesto je pripadlo Eriku Jurmanu, ki je v Hraških mlakah v objektiv še Medvode«, akril – mešana tehnika, drugo mesto je za akril »Vodni ujel »Velikega spremljevalca med odlaganjem jajc«. Pohvalo je poleg drsalec« na Cegvenškem bajerju pripadlo Alojzu Burja, tretje za »Regi-Slatnerja za »Dolgolistno rosiko« prejel še Lojze Burja za fotografijo ob co« v akvarelu Binci Lomšek. (tb) Mengeška obvoznica koncno docakala zadnji krak Sredi novembra je predsednik vlade Marjan Šarec skupaj z žu­panom Obcine Mengeš Francem Jericem, direktorjem DARS-a Tomažem Vidicem, direktorjem Gorenjske gradbene družbe Sta-nislavom Remicem in prvim županom Obcine Mengeš Janezom Perom slovesno prerezal trak ter s tem simbolicno predal v upora­bo še zadnjo tretjino mengeške obvoznice, ki bo prometno mocno razbremenila vso obcino Mengeš. Novica je pomembna tudi za Trzin, saj gre za del širšega projekta, kar je omenil tudi Šarec, ko je dejal, da se »današnji projekt, ki zakljucuje ta del, koncuje z grenkim priokusom, kajti caka še Komenda, cakajo Vodice in cakajo Domžale. In dokler ne bomo zakljucili celotne trase, zagotovo ne bomo imeli takšnega veselja, kot bi si želeli.« Premier se zaveda, koliko prizadevanj in truda morajo vložiti župani, da lahko izpeljejo tak projekt, in se strinja z mengeškim županom, da je vcasih kar tragicno, da se v tej državi na izvedbo tako pomembnih projektov caka toliko casa. Opozoril je tudi na številne dejavnike, ki obicajno podaljšu- Na sliki (z leve proti desni): Janez Per, Tomaž Vidic, Marjan Šarec, Franc Jeric in jejo dokoncanje projektov. (tb) Stanislav Remic (Foto: Nebojša Tejic, STA) Domžale podpirajo seniorsko podjetništvo Domžale so prva slovenska obcina, ki se dejavno loteva spodbujanja seniorskega podjetništva. V zacetku novembra je tam potekal 1. festival podjetništva, ki ga je podprla Obcina Domžale, organizirala pa Obrtna zbornica Domžale in ga v celoti namenila generaciji v tretjem življenjskem obdobju. Praviloma se zadnja leta vsa prizadevanja usmerjajo v mlada zagonska podjetja, modra in izkušena generacija pa je na tem podrocju prezrta, zato so prvi dan festivala gostili dvajset izbranih slovenskih podjetniških mentorjev in z njimi iskali rešitve in modele, kako pomagati starej­šim, da podjetniško zaživijo. Drugi dan so pripravili de­lavnico na temo, kako dodatno zaslužiti v pokoju. Zadnji dan festivala je podžupanja mag. Renata Kosec skupaj s sogovorniki v Knjižnici Domžale iskala poti, kako dati glas starejšim. Za konec so predstavniki domžalske obcine in OZD-ja predstavili tudi nekaj nacionalnih projektov, s ka­terimi naj bi zaceli prav v Domžalah: podjetniško bralno znacko in dneve podjetništva za ucence osnovnih šol, za aktivno generacijo Akademijo podjetnosti, za starejše pa medgeneracijske podjetniške projekte. (tb) V našem kraju Miklavževanje je letos pripravila Obcina Trzin Praznicni december bi se v Trzinu kmalu zacel pogubno – vsaj za malcke, ki so nestrpno pricakovali obisk prvega od treh dobrih mož, svetega Miklavža. Zakaj? Ker ni bilo nikogar, ki bi ga pricakal. No, ne ravno pri-cakal, ampak pripravil ta za malcke tako pomembni dogodek. Kljub dvema ponovitvama se namrec nobeno društvo ni prijavilo na razpis Obcine za organizacijo miklavževanja. Niti po oktobrskem srecanju predse­dnikov trzinskih društev ga v tako kratkem casu nihce ni hotel prevzeti. Da ne bi bilo miklavževanja? To se nikakor ni smelo zgoditi, zato se je Obcina odlocila, da ga bo letos na hitro pripravila sama. Ta dobrodušni svetnik namrec ne sme mimo Trzina, ne da bi se ustavil pri nas. Pozna odlocitev je vsekakor odsevala na sami prireditvi, saj ni bilo miklavževe tržnice, pa tudi plošcad je bila skromneje okrašena. A malcki tega niso opazili. Nastali položaj nam je pojasnil župan Pe­ter Ložar: »Obcinske prireditve razpišemo na zacetku leta v izvedbo društvom na obmocju Trzina. Vecinoma so to ustaljene prireditve, ki jih društva izvajajo vec let zapored. Se pa zgodi, da kakšno društvo ne zmore vec tega. To je bilo letos v primeru miklavževanja. Zato je dogodek orga­nizirala sama Obcina Trzin s pomocjo vec trzinskih društev. Naslednje leto bomo spet objavili razpis in pricakujemo, da se bo našlo novo dru­štvo, ki bo to želelo poceti naprej v okviru svojega interesnega delovanja.« Izvedbo mikavževanja sta prevzela Nuša Repše in Matjaž Erculj, po­magal pa jima je tudi Aleksander Ilic. Malcke, ki so torej s svojimi starši kljub mrazu ob peti uri popoldne prišli na mikalvževanje, je s predstavo Pridnometer najprej razveselil Palcek Lenko je imel posebno knjigo pridnih otrok, v kateri so zapisani vsi trzinski otroci. palcek Lenko. S seboj je pripeljal posebno napravo, ki je merila pri­dnost otrok. Strahoma so pogledovali proti njej in se zagotovo spra­ševali, kje se bo ustavil kazalec – pri pridnosti ali porednosti. Naprava je po zacetnih zapletih – pokvarila se je namrec, ko je merila pridnost Matjaža Erculja – le izmerila pridnost vseh otrok v Trzinu. Ko je palcek ugotovil, da so bili otroci res pridni, jih je pozval, da so skupaj glasno klicali Miklavža. Ta je v spremstvu angelckov in parkljev kmalu prišel na oder. Preveril je, ali so bili otroci pridni, in ko so mu pokazali še umite zobke, je na delo poslal svoje pomocnike. Ti so vabila predšol­skih otrok zamenjali za miklavževa darilca. Kasneje so jih razdelili tudi šolarjem, ki so nestrpno cakali svoj trenutek. Medtem je sveti mož pocival na stolu pri kaminu in se fotografiral z otroki. Letos so med trzinske otroke razdelili 300 daril, ki jih je v CIH-u skrbno spakiralo šest upokojenk. V palcku smo lahko prepoznali Osmirja Ružica Ružka, v angelcke in parklje pa so bili preobleceni otroci, ki obiskujejo Mini dramsko šolo Zavoda Azum. Besedilo in foto: Tanja Jankovic V našem kraju Mešani pevski zbor Žerjavcki slavil dvajset let delovanja Ob izteku deževnega novembra je Trzin zaznamoval še eno pomembno prelomnico: dvajset let delovanja Mešanega pevskega zbora Žerjavcki, ki deluje v okviru Društva upokojencev Žerjavcki Trzin. »Društvo je bilo ustanovljeno kot eno prvih tovrstnih društev, ko je obcina Trzin pridobila samostojnost,« je v svojem nagovo­ ru poudaril župan Peter Ložar. Ko so v društvu ustanovili tudi zbor, cetudi na zacetku brez uradnega pevovodje, je društvo še pridobilo veljavo. Od skromnih zacetkov z enaj­stimi pevci in pevkami, ki so sprva delovali pod strokovnim vodstvom zakoncev Zupan, pa do trenutne barvite zasedbe, katere vodenje je lani prevzela Neli Zidar Kos, citrarka in profesorica glasbe, je zbor vselej stremel k edinstvenosti. Cetudi pevke in pevci premorejo razlicna stro­kovna ozadja, delujejo ubrano, predvsem pa radostno in strastno. Na slavju ob svoji dvajsetletnici delovanja so se nam predstavili z razlicnimi melodijami, za katere je priredbe pripravila Neli Zidar Kos, ki je zbor tudi spremljala na citrah in klavirju. Poleg županovega nago­vora je obcinstvo pozdravil predsednik Društva upokojencev Žerjavcki Zoran Rink in podal kratek oris dosedanjega delovanja. Pri tem je naš-tel mentorje, zborovodje, pevovodje in druge, ki so pomagati ohranjati zbor, ter kulturne dosežke, ki si jih je zbor skozi leta pridno nabiral. Pesniški pridih veceru sta dodali recitaciji Olge Stopar in Ade Lovše Mušic, za pevski prispevek pa je poskrbel Ženski pevski zbor Zarja iz Ajdovšcine, ki je prav za to priložnost pripravil vencek narodnih. Vecer, ki ga je povezovala Helena Ogorelec, je s harmoniko popestril ucenec Glasbene šole Lartko Blaž Klopcic, pevsko pa ucenke Osnovne šole Tr-zin Tjaša Gradišar, Anja Bolcina, Pina Ana Logar Vracar in Maja Kralj. Pred koncem so se na odru zvrstili še posamezniki, ki so tako ali dru­gace pripomogli k rasti in razvoju zbora, ter posamezniki, ki so želeli izraziti svojo podporo pevcem in pevkam. Zboru je vošcil in s posebno plaketo cestital tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Zdravko Malnar, ki je povedal, da društvo, ki mu predseduje v domacih okrajih, nima svojega pevskega zbora, ter poudaril, da je to izreden privilegij, ki se mora skrbno negovati. S predajo spominske plakete se je cestitkam pridružil tudi župan, obcinstvo pa je Žerjavc­ke nagradilo z gromkim aplavzom. Mešani pevski zbor Žerjavcki je ob spremljavi Blaža Klopcica obcinstvo povabil še na sprošceno druženje in prijeten klepet. Zboru in društvu ob jubileju iz srca cestitamo! Besedilo in foto: Barbara Kopac Blazno uspešno leto za Hlode in Anžeta Zupanca Trzinski Hlodi so v novembru spet slavili. S predstavo Blaznost igre so se uvrstili v tekmovalni del letošnjih Cufar­jevih dni, festivala ljubiteljskih gledališc, ki ga že vec kot 30 let zapored pripravlja jeseniško Gledališce Toneta Cu­farja. Po izboru selektorja Iztoka Valica se je za prestižno (tudi denarno) nagrado potegovalo šest predstav, med njimi so za najboljšo izbrali prav Blaznost igre, »naš« Anže Zupanc pa je prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Trzinski KUD Franca Kotarja je tokrat prvic sodeloval v tekmovalnem smo pisali v oktobru, so temu dodali še uspeh na Cufarjevih dnevih. Pa delu. S sanjsko-liricnim kabarejem Blaznost igre avtorja Nebojše Pop Ta-leta sploh še ni konec, saj ravno v dneh, ko to porocamo, leto zakljucu­sica in v režiji in koreografiji Sebastjana Starica so Hlodi strokovno žirijo je še podelitev Severjeve nagrade, ki takoj za Borštnikovim prstanom tako navdušili, da so jim podelili nagrado za najboljšo predstavo in denar-velja za najprestižnejši dogodek slovenskega gledališca. no nagrado 1200 evrov. V utemeljitvi so podeljevalci med drugim zapisali, Tanja Bricelj da gre za »predstavo, ki fascinira z igralsko disciplino in homogeno igro. … Telo in beseda postaneta eno. Izrazna intenzivnost se pretaka z igral-ca na igralca. … Ves ansambel odlikuje izredna izrazna moc. Disciplina postane NUJA, kar je moc videti v spremljanju soigralceve izpovednosti. Obvladovanje odrskega prostora je precizno in dosledno. In kot je rekel A. T. Linhart: igralci 'eden drug'mu ogenj dajejo'. In nam tudi.« Nagrado za najboljšo moško vlogo, ki so jo podelili Trzincu Anžetu Zupancu, so utemeljili takole: »Mladi, talentirani igralec Anže Zupanc se v predstavi 'Blaznost igre' ukvarja z blazno zahtevno interpreta­cijo besedila, ki v kontrapunktu s telesno izraznostjo daje gledalcu obcutek nedorecenosti. Pa vendar prav ta nedorecenost z vsemi in-terpretacijskimi niansami, pevsko kulturo in govorico telesa govori o Anžetovem igralskem pogumu, o strasti in žlahtnosti igralskega pos­lanstva. Brez dvoma se med njegovimi izraznimi sredstvi skriva še mnogo nians, ki cakajo, da izbruhnejo v oblikovano igralsko celoto.« S tem se za Hlode iz KUD-a Franca Kotarja Trzin nadaljuje odlicno leto. Po Linhartovem srecanju, na katerem so trzinski gledališcniki letos že dobili dva maticka (poleg Hlodov znova tudi Zupanc), o cemer V našem kraju Ribe Frnihtovega bajerja pri Trzinu V jutranjih urah 14. in 15. oktobra smo se v Trzinu zbrali biologi iz vse Slovenije, da opravimo projektno aktivnost projekta LAS Zgodbe naših mokrišc, izlovimo ribe iz Frnihtovega bajerja. V okrepljeni ekipi REVIVO smo polni pricakovanj cakali ogled obmocja in zacetek dela, ki so ga s strokovnega vidika spremljali pred­stavniki Obcine Trzin, Zavoda RS za varstvo narave in lastnik bajerja. Današnji Frnihtov bajer je bil v preteklosti glinokop, nato ga je zalila voda. Pozimi je bil priljubljeno obmocje za pridelavo ledu in drsanje, danes pa je tu pomemben mokrišcni habitat, kjer lahko opazujemo razlicne sukcesijske stopnje (staranje jezera) prehajanja bajerja v šotno barje in poplavni oziroma mokrišcni gozd. Ob bajerju smo postavili manjši raziskovalno-izobraževalni tabor, kjer smo beležili vrste, težo in velikost ujetih rib ter mimoidocim predstavljali raziskavo, ribe in njihove znacilnosti. Izlov smo izvedli iz colna z uporabo nedestruktivne metode elektro­izlova. Pri tej metodi elektricni tok ribe zacasno omami in povzroci njihovo usmerjeno gibanje, kar poenostavi ulov, hkrati pa ne povzroci smrti rib. S to metodo je med najdenimi vrstami najteže uloviti ame-riške somice, ki se navadno zadržujejo v mulju, kjer je prenos elektric­nega toka slabši in nanje manj vpliva. Vrsta Družina Status vrste Rdeci seznam Št. rib Skupna masa [g] rdeceperka, Scardinius erythrophthalmus klen, Squalius cephlus šcuka, Esox lucius ameriški somic, Ameiurus sp krapovci krapovci šcuke ameriški somici domorodna vrsta donavskega povodja domorodna vrsta donavskega povodja domorodna vrsta donavskega povodja tujerodna vrsta iz Amerike / / V – ranlji­va vrsta / 78 2 4 118 742,62 23,00 182,60 3.651,90 Skupno smo iz bajerja izlovili kar 4,6 kilograma oziroma 202 ribi, ki so pripadale štirim razlicnim vrstam. Med domorodnimi vrstami je bila najštevilnejša vrsta rdeceperka, nekaj manj je bilo šcuk in klenov. Žal je bila tujerodna vrsta ameriški somic najštevilnejša. Somici so tu­jerodni vsejedi plenilci, ki se hranijo z zarodom drugih vrst rib, s cimer manjšajo populacije domorodnim vrstam, ki v evoluciji niso razvile obrambnih sistemov za tovrstne plenilce. Plenilec, ki bi se v bajerju lahko postavil po robu manjšim somicem in omejeval rast njihove populacije, je šcuka. Ta se hrani z ribami, hkrati pa svojo populacijo nadzira s kanibalizmom, zato se v okolju ne more cezmerno namnožiti, kot se to dogaja pri somicih. Bajer smo neradi zapustili, med potjo domov pa smo ves cas prem­levali, s katerimi izobraževalnimi dejavnostmi bi lahko v prihodnosti preprecili vnos tujerodnih vrst in bi tako omogocili ponovno vzposta­vitev naravnega ravnovesja v bajerju. Eva Horvat, Blaž Cokan, Polona Pengal Cestitka doktorantu Novembra je trzin ski župnik Boštjan Gucek doktoriral s podrocja zgodovine cerkve, in sicer z dok toratom z naslovom Družbeni položaj du hovšcine na Sloven skem med vojnama. Za pridobljeni dok torski naziv mu iskre no cestitamo. Farani Trzinski župnik Boštjan Gucek (levo) ob zagovoru doktor skega dela V našem kraju Že osmi natecaj za najboljšo zgodbo Trzina Turoben novembrski vecer so polepšale že osme Trzinske zgodbe, pripovedi o dogodkih, izmišljenih ali res-nicnih, ki so se dogodili v trzinskem okraju. Triclanska komisija je znova prejela barvit nabor pripovedi, ki so bile na dogodku tudi predstavljene. Ker sta bili predsednica komisije Zdenka Kopac in clanica Marija Lukan iz opravicljivih razlogov odsotni, je vlogo povezovalke programa prevzela tretja clanica komisije, Jelka Mora-vec, ter slikovito in duhovito poskrbela za prijeten literarni vecer. Prvi se je s svojim zapisom predstavil Emil Milan Kuferšin. Pisec nas vsako leto navduši z edinstveno pripovedjo o tem ali onem pripetljaju, ki je nekako zaznamoval Trzin. Tokrat se je osredotocil na siromašno pastirico Nežiko, ki ji je dvoril premožen mladenic. Bistvo zgodbe pa ni bilo v njunem materialnem premoženju, marvec v tistem duhovnem bogastvu, ki sta ga nosila v srcu. Kot je poudarila mladenka v zapisu: »Mi siromaki smo vselej bogatejši od vas veljakov. Smo res do vratu v blatu, a v srcu nosimo zlato.« Nadaljevala je pesniško navdahnjena pripovedovalka Marjeta Trste­njak, ki nas je spet ocarala z liricnim prikazom življenja, ko se je spre­hodila skozi življenjska obdobja ter jih obarvala z razlicnimi odtenki. Kot tretja se je predstavila Dunja Špendal, ki je tako kot njena predhodnika že poznana udeleženka natecaja. Tudi letos nas je predsednica Turistic­nega društva Kanja Trzin popeljala v caroben adventni cas, ko se vse spremeni. Vse okoli nas dobi pravljicen pridih, bele snežinke obarvajo še tako turobno pokrajino in lucke osvetlijo še tako temacno noc. S svetlo­bo v srcu smo tako vstopili v praznicno obarvan december. Prvic pa sem se na natecaju predstavila tudi sama, saj sem se z ve­seljem odzvala povabilu Jožice Valencak. Moj namen je bil obcinstvo popeljati na delno izmišljeno, delno resnicno popotovanje v nastanek, rast in razvoj trzinske pisane besede, s cimer sem skušala prikazati obarvano literarno zgodovino trzinske obcine. Po tako slogovno kot vsebinsko razlicnih pripovedih se je prijeten vecer iztekel ob okusni jedaci in pijaci, povezovalka Jelka pa je v imenu komisije povabila morebitne bodoce pripovedovalce, pisce ali zapisni­karje, da se prihodnje leto natecaja udeležijo v cim vecjem številu ter tako še okrepijo trzinske literarne vrste. Barbara Kopac Dan slovenskih splošnih knjižnic Bralna kultura je v naši obcini dobro razvita, kar dokazuje tudi naziv branju prijazna obcina, ki ga je Trzin prejel kot ena prvih slovenskih obcin. Tudi zato velja posvetiti še posebno pozornost dnevu slovenskih splo­šnih knjižnic, ki ga zaznamujemo 20. novembra. V zadnjih letih praznu­jemo kar teden sloven-skih splošnih knjižnic, s cimer želimo prebuditi zanimanje za branje. S tem namenom tudi v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin, ki deluje pod okriljem maticne Knji­žnice Domžale, vse leto ponujajo razlicne bralne projekte in literarne ozi­roma kulturne dejavno­sti. Vsako leto potekajo projekt Okusimo besedo, bralna znacka za odra­sle, mesecni kviz Ali ves­ te?, s katerim lahko obiskovalci knjižnice preverijo svoje literarno znanje, najmlajši imajo na voljo Pravljicnega palcka in Križ Kraž, mladini pa je namenjen projekt Rastem s knjigo, ki poudarja kakovostno literarno iz­kušnjo. Med drugim knjižnica prireja predstave za najmlajše, pravljicne urice, ki v treh skupinah potekajo trikrat na teden, hkrati pa veckrat na leto priredi družinske delavnice, ki poleg ustvarjanja in branja krepijo družinske vezi. Tu so še strokovna, literarna in kulturna srecanja, v po­letnem casu lahko otroci in odrasli sodelujejo v vec sezonskih projektih, denimo pri izposoji »vreck presenecenja«, ko knjige vse do odprtja vrec­ke ostajajo presenecenje. Tako želijo bralcem približati tudi strokovno ali leposlovno gradivo, po katerem sicer morda ne bi posegli. V zadnjem casu je vse bolj priljubljena uporaba Biblosa, prek katerega si lahko bralci izposodijo elektronske razlicice leposlovnega in strokovnega gra-diva, za branje izposojenega pa jim je v knjižnici na voljo tudi bralnik. Po besedah vodje trzinske knjižnice Zdenke Kopac si obiskovalci iz­posodijo nekaj manj kot 40.000 enot gradiva letno (poleg knjig tudi glasbenih in filmskih posnetkov, iger in podobnega), medtem ko celot­na Knjižnica Domžale s petimi dislociranimi enotami in Bibliobusom poskrbi za izposojo 846.875 enot gradiva. »Nobena knjiga ni tako sla­ba, da ne bi bila za kaj koristna,« je Zdenka povzela Plinijeve besede. »Razlika med tistimi, ki ne znajo brati, in tistimi, ki ne želijo brati, je izredno majhna. In Trzinci berejo vse. So tako neverjetno radoznali, raznovrstni po izvoru, poklicu, starosti, zanimanju, izobrazbi, strasteh, konjickih, da mi zagotovo še dolgo ne bo dolgcas. Trzinci so izjemno pismeni, saj tisti, ki berejo, hkrati živijo veliko življenj.« Lanskoletni podatki navajajo, da je Krajevna knjižnica Trzin lani ku­pila 1327 enot gradiva, medtem ko so vse enote Knjižnice Domžale pridobile kar 13.952 novih knjig. Po podatkih Zdenke Kopac, ki vsesko­zi bdi nad delovanjem trzinske knjižnice, je imela ta knjižnica konec lanskega leta 23.834 enot gradiva, zdaj pa jih ima že nekaj sto enot vec. Celotna zbirka Knjižnice Domžale obsega 280.801 enot knjižne­ga in neknjižnega gradiva. Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Slavnostna akademija Glasbene šole Lartko Na meglen cetrtkov vecer 21. novembra se je kolona avtomobilov vila proti Cerkljam na slavnostno akademijo ob 15-letnici glasbene šole Lart­ko. Šolo, ki od zacetka deluje v Trzinu in je med petnajstletnim delova­njem izšolala že veliko mladih glasbenikov, imamo Trzinci kar za svojo, saj z instrumentalnimi in pevskimi nastopi svojih varovancev vedno z vese­ljem popestrijo naše prireditve, ki jih ni malo. Tudi zato nam je bilo v cast povabilo, da smo lahko bili del tega slavnostnega vecera. Zdi se, da smo pravkar praznovali desetletnico, a kaj vse se je zgodilo v teh petih letih! Mi smo bolj dozoreli, otroci so zrasli in ucitelji so bogatejši za številne izkušnje. S svojim predanim delom in najnovejšimi pedagoškimi praksami glasbeno usmerjajo in navdihujejo svoje ucence in ti s pridom uporabljajo svoje znanje, kar se je na tem zanimivem veceru še kako izkazalo. V pestrem programu so se predstavili: orkester z vokalnimi solisti, or-kestrino, kitarski orkester, narodnozabavni ansambel, jazz ansambel, poslušali smo bobne, kitare, klarinete, violine, saksofone, klavir, flavte, harmonike. Iz tega valovanja glasbenih užitkov ne želim izlocevati posa­meznikov, ker so si prav vsi, od prisrcnih najmlajših zacetnikov pa do pri­znanih glasbenikov, zaslužili velikanski aplavz. Poltretjo uro dolg program je bil pester in zanimiv in je minil ob prijetnem neklasicnem povezovanju. Za konec so združili moci ucitelji in ucenci. Kot rada poudari gospa Re­nata Smolnikar, ustanoviteljica in direktorica Glasbene šole Lartko, se v ustanovi povsem strinjajo z Shakespearom, ki pravi: »Iz glasbe prihaja car, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolecine srca.« V imenu Turisticnega društva Kanja Trzin sem se Renati Smolnikar zahvalila za prelepo doživetje in za dolgoletno prijazno sodelovanje. S cvetjem in dodanim violinskim kljucem sem ustanovi zaželela, da bi jim ta v prihodnje odpiral še mnogo vrat na njeni uspešni glasbeni poti. Dunja Špendal, Foto: Štefka Prelc O najlepši pohodniški poti na svetu V torek, 26. novembra, smo si lahko v Kulturnem domu v Trzinu ogledali potopisno predavanje Roka Kofola. Podali smo se na dve zanimivi pohodniški poti v Južni Ameriki. Najprej smo si ogledali po besedah predava­telja najlepši treking na svetu, ki poteka po verigi Andov. S trekingom je Kofol zacel v osrednjem delu Peruja, v glavnem mes-tu Lima. Od tam so se z avtobusom podali v Huaraz, kjer popotnik lahko opravi kolesarski izlet ali se le sprehodi po cudoviti okolici. Sledil je zacetek pohoda Llanganuco–Santa Cruiz, ki poteka mimo prelaza Punta Union. Kot je povedal Rok Kofol, pohodniki v samem osrcju gora spijo v šotorih, po navadi v bližini jezer, zato je doživetje toliko bolj pristno. Hrano, pijaco in šotore nosijo osli, tako da pohodniki nimajo še dodatne prtljage. Družbo na poti jim poleg otovorjenih oslov dela še kuhar, ki vsak dan poskrbi za kosilo in vecerjo. Tisti bolj pogumni se lahko na treking odpravijo s kolesom, ki pa ga navkreber prav tako nesejo osli. Ob koncu prvega trekinga je Kofol s skupino obiskal še eno najlepših jezer v Cordilleri Blanci, in sicer Laguno Paron. S tem se je koncal prvi del poti, ki jo je opisal Kofol, pri cemer je najbolj zanimiv del opisal v drugem delu potovanja. Pohod po gorovju Huayhuash je namrec po oceni Roka Kofola najlepši pohod na svetu. Tu so višinske razlike velike, ves tre-king poteka na približno 4000 metrih nadmorske višine. Po-potniki velikokrat žvecijo koki­ne liste, kar zmanjša neprijetne obcutke na taki višini, saj je v zraku manj kisika in je zato treba veckrat pocivati. Popotniki spijo v osrcju gora in pod prelazi, kot na pri­mer pod prelazom San Antonio, precka­jo prelaz Trapezio in si ogledajo precudovite doline rek Calinca, Achin in številne druge. Najbolj vztrajni pa lahko potovanje še podaljšajo in si ogledajo še turisticno bolj privlacna Machu Picchu in jezero Titikaka. Kofol je dobro izkoristil skoraj dve uri, saj je polni dvorani poslušalcev predstavil še treking po Patagoniji, kjer je opozoril na zelo raznovrstno vreme. V enem dnevu je tam mogoce doživeti vse štiri letne case. S sopotniki so si ogledali ledenike in se po enem izmed njih, Peritu Morenu, tudi sprehodili. Kofol predlaga tudi ogled enih najbolj velicastnih slapov na svetu, sla­pov Iguacu, prav tako dveh za mnoge najlepših gora v tem delu sveta, gora Cerro Torre in FitzRoy. Ko smo že tu, lahko skocimo še v Cile na petdnevni treking v osrcje gora nacionalnega parka Torres del Paine in potovanje podaljšamo z obiskom skrivnostnega Velikonocnega otoka (Rapa Nui). Predavanje je bilo privlacno zaradi številnih predavateljevih fotografij, zato je bilo obcinstvo nad predstavitvijo navdušeno. Nina Rems Foto: Rok Kofol (vir: www.shappa.si) V našem kraju Razstava starih knjig v vrtcu V vrtcu Žabica v Trzinu so se letos pridružili vseslovenski akciji Na-cionalni mesec skupnega branja, ki je potekala drugo leto zapored, in med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 13. oktobrom (konec tedna otroka) malim nadobudnežem vsak dan 15 minut glasno brali. Poleg tega so na jesenskem pikniku izpeljali izmenjavo knjig, ki so jih otroci že prerasli, na praznovanjih rojstnega dne pa so prebrali slavljencevo najljubšo knjigo. Knjigam so se posvetili tudi pri projektu »Z igro do prvih turisticnih korakov«, ki so ga podnaslovili: »Knjige so ... zakladi«. V okviru projekta so otroci brali, predstavili svojo najljubšo knjigo, izdelovali knjižne kazalke in ježke, oblikovali svojo prvo knjigo slikanic in spoznavali, kakšne so bile knjige nekoc. S tem so se hkrati ucili lepega ravnanja s knjigo, ustvarjalnega izražanja in samostojne­ga pripovedovanja ter tako razvijali pozitiven odnos do literature. V vrtec so otroci prinesli tudi nekaj knjig svojih babic in dedkov ter jih 20. novembra skupaj z opisom svojega dela postavili na ogled. Odpr­tje razstave so popestrili s kratkim kulturnim programom, v katerem so nastopali otroci šestih skupin iz obeh enot vrtca, Žabice in Palcice. Med prisrcnimi plesno-deklamacijskimi tockami smo lahko slišali tudi pesem »Krokodil v Trzinu«. Napisal jo je vzgojitelj Gašper Ogorelec, ki je program povezoval, navzoce pa je na zacetku pozdravila pomocnica ravnateljice Olga Bernik Zor. Po koncu programa smo si z zanimanjem ogledali razstavo in ob tem prepoznavali nekatere razstavljene knjige, ki smo jih prebirali v otroštvu. Razstava je bila na ogled od 20. do 27. novembra, potem pa so knjige odromale k svojim lastnikom. Besedilo in foto: Tanja Jankovic Revija odraslih pevskih zborov domžalske dekanije V nedeljo, 24. novembra, so se v cerkvi svetega Mihaela v Mengšu zbrali odrasli pevski zbori domžalske dekanije. Za uvod v srecanje je poskrbel Gregor Klancic, ki je na orglah zaigral uvodni preludij Karla Jenkinsa Celebratio. Kot prvi je zapel odrasli pevski zbor župnije Jar-še, sledila je vokalno-instrumentalna skupina sv. Mihaela iz Mengša. Poslušali smo še zbore iz župnij Dob, Vir, Brda in Krašnje. Iz Moravc so prišli moški in mešani pevski zbor. Tudi Mengeš sta zastopala dva zbora, in sicer mešani pevski zbor in mešani pevski zbor župnije sv. Mihaela Mengeš. Najpogosteje na revijah slišimo glasove meša­nega pevskega zbora iz Domžal in odzvali so se tudi tokrat. Meša­ni cerkveni pevski zbor župnije Trzin je pod taktirko Francija Banko zapel pesem Stanka Grabnarja Pridi, ljubi Jezus in Leopolda Belarja O Devica, zvezd kraljica. Besedo, dve je pevcem in pevkam namenil dekanijski animator za cerkveno glasbo Marko Košir, na koncu je zbrane pozdravil tudi prof. Gregor Klancnik, ki ni mogel skriti navdu­šenja nad zapetimi pesmimi. Zbori so skupaj zapeli še tri pesmi in pri zadnji Povsod Boga preglasili celo zvonjenje. (DJD) Pravljicne priprave na adventni cas Na veseli december so se vneto pripravljali tudi v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin. Tokrat je pravljicarka Mili pripravila posebno družin­sko delavnico, na kateri so tako starši kot otroci izdelovali, okraševali in oblikovali edinstvene adventne vencke. Njihove obode je pravljicarka pripravila že doma, udeleženci delavnice pa so predvsem poskrbeli, da je vsak izdelek izstopal po svoji velikosti, obliki, barvi in dodatkih. Tu na­mrec ni bilo ne omejitev ne predpisanih pravil. Obiskovalci so izdelovali lepo zaobljene, nepravilno ovalne, podolgovate … vencke. Udeležba je bila vnovic nadvse velika. Tovrstne ustvarjalnice, ki jih v sodelovanju z Mili ponuja Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin, so vselej nadvse obiskane, saj so barvite, razigrane, poucne in predvsem zabav­ne, decembrskemu razpoloženju pa se res nihce ne želi odreci, zato je bilo tokrat obiskovalcev še vec. V Pravljicni sobi je tako celo uro kar vršalo od pozitivne energije, navdušenja in igrivega duha. Namen de­lavnice je bil hkrati medgeneracijsko povezati in z ustvarjanjem združiti otroke in starše ter jih v družinskem duhu pripraviti na prihajajoce pra­znike, kar je glede na navdušene odzive poslušalcev tudi uspelo. Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Z Emo Brelih po Sibiriji Na tokratnem potopisnem veceru smo se s predavateljico zapeljali po progi BAM oziroma Bajkalsko-amur-ski magistrali, ki je bila zasnovana kot vzhodni krak najdaljše železniške povezave na svetu, Transsibirske že­leznice. Od nje se odcepi v vzhodnem delu Sibirije in svojo pot nadaljuje proti severu. Kot je omenila gostja vecera, se želja po tovrstni izkušnji ni porodila cez noc. Ema si je že dalj casa želela doživeti Transsibirsko železnico, s potepom po Sibiriji pa ji je to tudi uspelo. Pot se je zacela v Bratsku, enem vecjih mest ob tej progi. Slednjo so gradili kaznjenci, ki so v Sibiriji prestajali kazen, in delavci, ki so jih v oddaljeno Sibirijo privabili z lažnimi obljubami o boljšem življenju. Kot vecina tovrstnih mest je tudi Bratsk nastal prav zaradi graditve proge. Kraj je zgrajen po tipicnem ruskem vzorcu, torej premore velike trge in prostorne avenije, razprostira pa se ob mogocni reki Angari, kjer so zgradili tudi nekdaj enega najvecjih jezov na tem obmocju. Mesto je namrecslovelo po najvecji proizvodnjielektricneenergije dalecnaokoli. Iz Bratska se je Ema z BAM-om odpravila proti Severnobajkalsku, mestu ob Bajkalskem jezeru, ki je nastalo v sedemdesetih letih kot oporišce Bajkalsko-amurske magistrale. Ogledala si je tudi vasico Bajkalskoe, naselje, ki so ga ustvarili naseljenci. Nekdaj je ta vas slo-vela predvsem po trgovini s kozami. Pozneje so tu zaceli graditi vecje naselje, vendar so zaradi pretirano ilovnatih tal vecino industrije po-casi preselili v Severnobajkalsk. Poleg slikovite narave, ki si jo je mogoce ogledati med vožnjo z vlakom, Sibirija slovi po bogatih zalogah rib, jagodicevja in razlicnih vrst mesa. Hkrati premore izredno prijazne in dobrovoljne ljudi, kot jih je opisala popotnica, vselej priskocijo na pomoc obiskovalcem. Med drugimi zanimivostmi je govornica omenila tudi dejstvo, da vecina proge BAM poteka po zmrznjeni zemlji, torej po podlagi, ki je po vecini vseskozi zaledenela. Poleti se sicer nekateri predeli odtajajo, zato na­ stanejo manjša ali vecja jezera, vecji del pa ostaja zamrznjen. To pa seveda povzroca izzive pri utrjevanju proge. Med popotovanjem si je Ema ogledala razlicne sibirske muzeje, ki poleg drugih razstavnih eksponatov po vecini prikazujejo gulage in kaznjence ter razlicne nagacene živali. Prenocevala je v razlicnih ho-telih, med drugim tudi v hotelih ob železniški progi, kjer je cakala na naslednji vlak za nadaljevanje poti. Zaradi dostopnosti in odprtosti ljudi je povsod dobila tudi vodnika domacina, ki se je ponudil in jo popeljal po okolici ter ji predstavil najlepše koticke. Proga je Emo ponesla tudi do Tinde in Habarovska, kraja ležita ob reki Amur. V zadnjem je nadaljnja povezava s Transsibirsko železnico. Pocasi jo je pot pripeljala vse do Vanina, kjer se je vkrcala na trajekt in obiskala Sahalin. Otok, ki so ga prvi poselili japonski ribici, je pozneje postal zloglasna kolonija kaznjencev, danes pa ga poseljuje približno pol milijona ljudi, tako Rusov kot Japoncev in pripadnikov korejskih manjšin, tam živijo tudi razlicna staroselska ljudstva. Popotnica je obiskala tudi Jakutijo, avtonomno republiko v Ruski fe­deraciji, kjer je izkusila pristen folklorni duh, saj je tedaj tam potekal tridnevni festival severnih narodov. Zatem se je odpravila proti Jakut­sku, izbrala pa je Cesto kosti, nekdaj eno najnevarnejših cestnih pove­zav na svetu. Tudi to cesto so zgradili politicni kaznjenci, ki so delali v nemogocem vremenu. Danes je cesta dokaj urejena in utrjena, se pa, kot napoveduje že samo ime, še danes ob njej najdejo cloveške kosti, ostanki prej omenjenih kaznjencev. Ker je potovala pozimi, na poti ni bilo izzivov, poleti pa se deli ceste lahko stopijo in so zato neprevozni. Obiskala je tudi sibirsko naselje Ojmjakon, kjer je bila tedaj povprecna temperatura med tridesetimi in štiridesetimi stopinjami Celzija. Pod ledišcem seveda, a to je za tisti okraj povsem obicajno. V naselju, ki premore tako jakutsko kot rusko šolo, je še danes mogoce opaziti vplive šamanizma. Tam je izkusila tudi lov, ob koncu obiska pa prejela potrdilo, da je dejansko obiskala naselje, ki ga imajo domacini za svoj severni pol. Nepozabno sibirsko izkušnjo je sklenila v pristanišcu Ma-gadanu, ruskih vratih v zunanji svet. Besedilo in foto: Barbara Kopac Ob 20-letnici pridobili status organizacije v javnem interesu Prav v letu, ko praznujemo 20-letnico delovanja, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Društvu prijateljev mladine Trzin z odlocbo podelilo status nevladne organizacije v jav­nem interesu na podrocju družinske politike. Nevladne organizacije, ki po Zakonu o nevladnih organizacijah pridobijo status delovanja v javnem interesu, imajo dolocene ugodnosti, saj status prinaša poleg drugih prednosti tudi možnost prejetja donacije 0,5 % dohodnine, ki jo zavezanci lahko namenijo za financiranje splošno koristnih namenov. Davcni zavezanec lahko posameznemu upravicencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine. Obrazec za namenitev dela dohodnine lahko zavezanci oddajo do 31. decembra elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki ter osebno ali po pošti pri pri­stojnem financnem uradu. To dohodnino bi sicer pustili v državnem proracunu, zato je donacija za vas brezplacna. Veseli bomo, ce boste prispevali 0,5 odstotka do-hodnine našemu društvu. Z namenjenimi sredstvi bi lažje izvedli vse naše dejavnosti, ki jih organiziramo za otroke in mladostnike v našem kraju. Podatki društva: DPM Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, DŠ: SI92606512, E: natasa@gladek.si Tatjana Strmljan, DPM Trzin V našem kraju Potovanje CAT-ovih študentov španšcine Študentje, ki se v okviru CAT-a ucimo španšcino, smo se tudi letos odlocili za potovanje v Španijo. Todos los caminos llevan a Madrid (Vse poti vodijo v Madrid) smo si rekli in v petek, 4. oktobra odleteli na pot z Iberio. Po pristanku na letališcu Barajas in namestitvi v hotelu nam je popoldne ostalo še nekaj casa, da smo s podzemno železnico odšli v središce mesta. Soboto smo namenili kulturi, želeli smo obiskati Prado (Museo del Prado), ki ima ob sobotah in nedeljah popoldne prost vstop. Ker pa je Madrid veliko mesto (3,1 milijona prebivalcev), smo dobro izkoristili prevozno kartico (tarjeta transporte publico), ki omogoca potovanje z avtobusom, podzemno železnico, vlakom in tro­lejbusom. Lep dan pa so za ogled Prada izkoristili tudi madrilleńosi (Madridcani), vrsta pred vrati je bila tako dolga, da smo se raje odlocili za Galerijo kraljice Sofije in si ogledali najpomembnejša dela, med njimi delo slikarja Picassa Guernica. Slika je razstavljena v drugem nadstropju, njeno sporocilo pa te tako mocno presune, da je v sobi popolna tišina in zacutiti je mogoce grozo, ki jo je upodobil avtor. Aprila 1937 je nemška legija »za trening«, ker so izpopolnjevali tehniko letalskega bombardiranja (A las puertas del inferno), bombardirala vas Guernica in jo zravnala z zemljo, ob tem pa ubila 1000 njenih pre­bivalcev. V španski državljanski vojni, ki jo je sprožil el caudillo Franco, so se Nemci postavili na njegovo stran. Picassa je nekoc neki nemški oficir, ko je videl fotografijo Guernice, vprašal: »Ste to naredili vi?« »Ne,« je odgovoril Picasso, »to ste naredili vi!« Le nekaj korakov stran od razstavljene Guernice na crno-belih fotografijah na stenah visi ves Francov vojaški in civilni štab, njegova camarilla. Moral sem ven, na zrak! Tako kot lani, ko smo obiskali Andaluzijo, smo študentje pripravili predstavitve pomembnih muzejev, gradov, krajev in ljudi. Brez stikov z domacini ni šlo. Madrid je pravo mesto za ucenje. Na vsakem koraku, in hodili smo veliko, tudi po vec deset kilometrov na dan, in se vozili s podzemno železnico, smo lahko videli, kako to milijonsko mesto živi in diha, opazovali ogromne zgradbe in se preprosto cudili. Najprej smo se povzpeli na gric nad mestom in si ogledali Templo de Debot. Tempelj je egipcanskega izvora, in ker so Španci pomagali Egiptu pri zašciti in ohranjanju nekaterih templjev, med drugim tudi Abu Simbla, so jim podarili kar tempelj Debot, ki je nastal v 2. stoletju pred našim šte­ tjem, v njem so castili boga Amona. Madrida si ni mogoce predstavljati brez široke aleje Gran Via, ki so jo med državljansko vojno bombardirale Francove enote. V Madridu ne moreš mimo Plaze del Sol, kjer poteka novoletno rajanje, Plaze Mayor in Palace Cibeles, El Rastre, nekoc mes-nice, danes pa bolšjega trga, ki privablja številne turiste. V mestu si je vredno ogledati tudi parke, pljuca Madrida. Tu sta Caixa Forumy Real Jardin Botanico in najvecji Park de Retiro, nekoc je bil na robu mesta, danes je v njem. Namenjena sta pocitku, sprehodom in predstavam, tja hodijo družine, da si naberejo novih moci, tecejo, veslajo, drsajo, se soncijo in igrajo z otroki. Ne manjka seveda razlicnih umetnikov, ki pri­kazujejo svoje vešcine. V hotel smo se vracali prijetno utrujeni, v glavah pa so šumele številne nove španske besede in fraze. Pa tudi dogodki, ki so zaznamovali Španijo, kot na primer teroristicni napad na podzemni železnici leta 2004, ko so teroristi razstrelili vlak na postaji Atocha. 162 mrtvih ima svoj spomenik v bližini Parka de Retiro. Sorodniki žrtev niso dovolili govorov ob pogrebu, od žrtev so se poslovili s koncertom kata­lonskega umetnika, celista Paua Casalsa. V nedeljo smo se z dvema kombijema odpravili na obisk Toleda in Segovie. Tokrat sta nam marsikaj povedala naša vodnika Ricardo in Edgar. V španšcini seveda, ce pa le ni šlo, sta povedala tudi po an-gleško. Ogledali smo si katedralo, v Muzeju svetega križa pa slike El Greca, se sprehodili skozi judovsko cetrt in se cudili ozkim in zavitim mestnim ulicam. Ricardo in Edgar sta nas nato hitro pripeljala do Segovie, obkrožila mestno jedro in nas izkrcala pod Alcazarjem. Zdaj že vemo, da predpona al pomeni nekaj arabskega. V našem primeru je al-qasr trdnjava, ki je s svojimi stolpici in okraski prepricala Walta Disneya, da je posnel film o Trnuljcici. Navdušeni pa smo bili tudi nad akvaduktom, ki je Segovii dovajal svežo vodo z okoliških hribov, danes pa je nekakšen zašcitni znak mesta. El Acueducto so postavili Rimljani v 1. stoletju našega štetja. Zgra­jen je brez malte in vanj je vgrajenih cez 20.000 neenakih granitnih blokov. Ima 163 lokov in najvišji sega 28 metrov visoko. Voda je prite­kala iz 15 kilometrov oddaljenih gora. Segovia je na seznamu Unesco­ve kulturne dedišcine. Vožnja do Madrida je hitro minila in vecer je bil namenjen pakiranju. Ponedeljek dopoldne smo izkoristili za nakupe in krajše oglede ter še zadnjic izkoristili targeto za vožnjo na letališce Barajas. Tam pa nas je cakalo presenecenje. Prevoznik Iberia je peterici iz naše skupine dodelil status SBY, kar pomeni, da smo bili prepušceni dobri volji pre­voznika, ali nas bo vzel na krov letala. Na žalost se dvema udeležen­kama ni uspelo vkrcati na letalo in sta z zamudo prišli v Benetke, šele naslednje jutro. Vseeno pa je bilo to manj neprijetno kot stecaj AA. Hvaležni smo Zali, naši profesorici, da je pripravila tako zanimiv pro­gram, hvala pa gre tudi Crtu, ki je mojstrsko uporabljal podzemno železnico za bliskovite premike po Madridu. Hasta la vista Espańa! Besedilo in foto: Aleksander Cicerov Portret meseca 20 let delovanja Društva prijateljev mladine Trzin V prvem letu delovanja naše obcine se je društvom, kot so kulturno, planinsko, strelsko in gasilsko, pridružilo mnogo novih. Med njimi je bilo tudi Društvo prijateljev mladine Trzin (DPM), ki še danes pripravlja številne bolj ali manj znane dogodke v našem kraju. Deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, njegov glavni cilj pa je izboljšanje kakovosti življenja otrok, mladostnikov in njihovih družin. To je nevladna in neprofitna orga­nizacija, ki v celoti temelji na prostovoljnem delu. Financira se iz obcinskega proracuna, nedavno pa je prejela tudi status društva v javnem interesu, kar pomeni, da ji lahko namenimo pol odstotka dohodnine. »Vedno sem rada delala z otroki, zato sem izbrala poklic vzgojiteljice, ki sem ga pozneje nadgradila,« zacne najin pogovor prva predsednica DPM-ja Anica Mušic. »V prvem letu nastanka obcine me je Tone Ipavec spodbudil, naj razmislim, kako bi za mladino v našem kraju naredili ne­kaj vec. Zbrala sem podobno mislece in ustanovili smo društvo, katerega delo je posveceno otrokom in mladini. Na ustanovnem sestanku 5. oktobra 1999 smo izvolili vodstvo in zacrtali program dela,« se spominja. »V prvem obdobju smo izpeljali veliko projektov in pri tem naleteli na pozitivne odzi­ve mladih in njihovih družin,« pripoveduje. »Za kakovostnejše preživljanje prostega casa med pocitnicami smo uredili pocitniško varstvo, ki smo ga obogatili z gledališkimi, ustvarjalnimi, športnimi, racunalniškimi, strelskimi, kuharskimi,fotografskimiinplesnimidelavnicamiter tecajiplavanja,tenisa in badmintona. V tednu otroka smo vsak dan pripravili drugacno dejavnost, ena od njih je bila spoznavanje cestnih predpisov, in teden sklenili s sobot­nim izletom. Drobno pozornost smo namenili tudi malckom ob koncu male šole in s torto razveselili prvošolcke.« V sodelovanju s trzinskimi društvi so pripravljali družinske planinske, kolesarske in smucarske izlete. Ob tem se sogovornica zamisli in mi zaupa nekaj zabavnih pripetljajev z izletov, na katere se je nekoc odpravilo vec avtobusov trzinskih družin. A to še ni bilo vse. »V veselem decembrusmo pripravljali otroškepredstave in novoletne delavnice. Pa velikonocne delavnice ter delavnice ob dnevu žena in materinskem dnevu. Organizirali smo tudi plesne delavnice za mlade, ki so bile dobro obiskane.« Poleg tega so s pustnim rajanjem v Kulturnem domu oživili pustovanje. Ob tem mi sogovornica zaupa: »Ocitali so nam, da pustni plesi ne spadajo v okvir dela DPM-ja, zato smo z njimi prenehali.« Pozneje so jih nadomestili s pustni sprevodi po trzinskih ulicah, ki jih je prej pripravljalo turisticno društvo. »Pomembna projekta sta bila tudi bralna znacka, s katero smo žele­li otroke spodbujati k branju, in otroški parlament. Opozorila bi še na preventivni program za mlade, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Mla­dinskim informacijskim središcem v Ljubljani,« nadaljuje sogovornica. »V okviru tega smo izpeljali projekt 'Naucimo jih in pustimo jih živeti', v katerem je bil govor o nasilju in spolnosti, projekt 'Razvijanje socialnih vešcin' in delavnice 'Ti si zvezda tvojega življenja'. Poleg tega je v okviru društva psiholog dr. Albert Mrgole uspešno vodil skupino ucencev, ki so bili v težavnih letih in so morda imeli težave z odrašcanjem.« Prav gotovo ste že slišali zanj – z ženo Leonido sta namrec napisala uspešnico Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, v kateri sta združila najsodob- Portret meseca nejše znanje, lastne izkušnje in namige za konkretna ravnanja. No, vrnimo se k DPM-ju, ki je poleg vsega naštetega v prvem obdobju organiziral tudi šolo za starše, za katero žal ni bilo velikega zanimanja, zato so jo opustili. V okviru socialnega in humanitarnega programa pa so nekaterim otrokom omogocili brezskrbno letovanje na morju. »Pomagali smo otrokom z ucnimi težavami. Zelo ponosna sem na naše nekdanje ucence, ki so pozneje kot študenti ponudili brezplacno ucno po­moc ucencem, ki so jo potrebovali,« sklene dveurno obujanje spominov upokojena uciteljica razrednega pouka, katere hcerki Petra in Špela sta prav tako sodelovali pri društvenih projektih. Naslednjih osem let je društvo uspešno vodila sedanja ravnate­ljica Osnovne šole Trzin, Matejka Chvatal. V casu njenega vodenja so med drugim izvedli natecaj za svoj prepoznavni znak, v Odsevu pa so odprli rubriko na temo »srecen otrok v Trzinu«, ki jo je urejala Nataša Gladek. Nato je bil štiri leta na celu društva tragicno umrli Lado Krašovec, marca letos pa je njegova predsednica postala Na-taša Gladek. Društvo trenutno šteje 86 clanov, njegov program pa se skozi let ni mocno spremenil: tu so pustni sprevodi, družinski izleti, gledališke predstave, pocitniško varstvo, bralna znacka, ucna pomoc in brezplacne delavnice tujih jezikov. Odmeven je tudi njihov novoletni koncert – dobrodelni projekt, ki ga v sodelovanju z osnovno šolo že petnajst let pripravijo v prvi polovici decembra. Pri projektih še vedno sodelujejo z domacimi društvi in Zvezo prijateljev mladine Domžale, na katero usmerjajo trzinske družine. Zveza namrec ponuja rekreacijo in organizira letovanja otrok širše domžalske regije na morju, decem-bra pa pripravlja razlicne praznicne dogodke. »Posebne slovesnosti ob okrogli obletnici ne bomo pripravljali, zgolj spomnili se je bomo v okviru novoletnega koncerta,« mi je zaupala Gladkova. Veliko jih je skozi leta svoj prosti cas posvecalo dejavnostim društva, a je premalo prostora, Zahvala Zadnji mesec v koledarskem letu nas hote ali nehote napelje na to, da razmislimo o iztekajocem se letu. Takrat preverimo, ali smo do-segli zastavljene cilje, kakršni koli že so, ovrednotimo trenutek, v ka­terem smo, ter oblikujemo nacrte in dolocimo cilje za prihodnje leto. Ob 20-letnici delovanja Društva prijateljev mladine Trzin simbolno naredimo enako – ob pogledu na preteklost smo ponosni na vse do- godke in dejavnosti, ki smo jih v 20 letih v društvu izvedli ali pri njih sodelovali. Sedanjost kaže, da so temelji delovanja društva trdno in kakovostno postavljeni, saj smo delali dobro in srcno. Ce bomo v društvu sledili uhojeni poti, bo tudi njegova prihodnost svetla. Obtejpriložnostiseželimzahvalitivsemdosedanjimpredse­dnikom društva, ki jim je uspelo ustvariti jasno vizijo društva in so poskrbeli, da pri delovanju nikdar niso bile ogrožene nje­gove temeljne vrednote. Hvala vsem clanom, ki poleg dela v njem s clanarino lajšajo financno izvedbo vseh dejavnosti da bi vse imenovali. Omenimo lahko Tatjano Strmljan, ki ves cas delova­nja društva v vlogi tajnice opravlja administrativna dela. »Hvaležni smo vsem posameznikom, društvom, organizacijam in podjetjem, ki so v vseh le­tih delovanja društva kakor koli sodelovali pri naših dogodkih. Iskreno se jim zahvaljujemo za njihovo pomoc ali donacije,« konca najin pogovor Nataša Gladek, ki se je takole predstavila kar sama: »Kot edina deklica v petclanski družini sem odrašcala v Zalogu, kjer sem s svojim živahnim znacajem staršem in bratoma mnogokrat vec kot le popestrila vsakdanjik. Izkušnja primarnega družinskega življenja me je utrdila v zavedanju, kako pomembni so toplina dru žinskega okolja in vzpostavljene prijateljske vezi. Vse to me je najbrž podzavestno vedno spremljalo ko sem se z možem in otrokoma leta 1996 preselila v Trzin, sem vedela in si želela, da se selim v skup nost ljudi, ki so delavni, srcni in znajo skrbeti tudi drug za drugega. In imela sem prav. Kot diplomantka javne uprave se vse to trudim vsak dan udejanjati tudi strokovno, že pred 17 leti pa sem želela lo kalnemu okolju vracati dobro in sem se vkljucila v Društvo prijateljev mladine Trzin. Sodelovala sem pri vseh dejavnostih društva, pred enim letom pa sem po vseh letih kaljenja kot clanica postala nje gova predsednica. Naloge predsednika takega društva so obsežne in segajo skoraj na vsa podrocja moraš biti organizator, animator, financnik, poslovnež, pogajalec, pedagoški delavec … Seveda pa je delovanje društva v prvi vrsti namenjeno dejavnostim, ki bogatijo mladino. S casom se fokus mladih spreminja in se je treba temu prilagoditi (npr. težko je dobiti dovolj prijav za izvedbo planinskega izleta, manj je tudi izkazanega interesa za obisk posameznih dnev nih tematskih delavnic ipd.), poskušamo pa izvesti vse dejavnosti, ki jih prijavimo na obcinski razpis za pridobitev sredstev. Nabor teh dejavnosti želimo v prihodnjem letu razširiti še s prevzemom orga nizacije miklavževanja. Trudim se, da intenzivno živim svoje prepricanje kot predsednik DPM namrec društvo ne le zastopaš, ampak tudi predstavljaš. Pred stavljaš vse vrednote, ki so te gnale, da si bil najprej clan in potem predstavnik društva. Predstavljaš željo, da delaš boljše in da daš mladim, ki so temelj naše prihodnosti, vec, kot si imel na voljo sam. Predstavljaš glas, ki klice in povezuje ljudi na vseh prireditvah, kjer je DPM udeležen. Predstavljaš vez, ki se med Trzinci ob druženju iz morebitnega znanstva nemalokrat stke v prijateljstvo. Predstavljaš ponos in cutiš ponižno cast, da si lahko del skupnosti sodelavcev v društvu, ki se nesebicno ženejo za istimi cilji in vrednotami. In takrat veš, da si se tako pred 17 leti kot pred enim letom odlocil prav.« Tanja Jankovic 20 let 1999-2019 društva, ter vsem organizacijam, s katerimi društvo sodeluje. Dragoceni ste tudi vsi posamezniki in druga društva v Trzinu, ki s svojim delom in sodelovanjem predstavljate pomemben clen v verigi povezovanja in prijateljstva. Iskrena hvala vsem drugim, ki ste ali pa morda še boste pomagali DPM-ju Trzin pri še boljšem opravljanju njegovega poslanstva. Naj sklenem z modrostjo Henryja Forda: »Ce mislite, da nekaj zmorete, imate prav. In ce mislite, da necesa ne zmorete, imate prav tako prav.« V novem letu nam zato vsem želim poguma, da bomo zmogli doseci vse, kar si bomo zastavili, in da pri tem ne bomo pozabili na najpomembnejše – da se življenje ne meri s številom vdihov, ki jih naredimo, temvec s trenutki, ki nam dih vzamejo. Nataša Gladek, predsednica DPM Trzin Društva Pohod po štirih obcinah Že sedemnajst let Turisticno društvo Vodice zadnjo soboto v oktobru organizira 22-kilometrsko krožno pohodno pot od Sel pri Vodicah cez Rašico, Dobeno, Mengeško koco in nazaj do Sel pri Vodicah. Na pobudo Turisticnega društva Kanja Trzin smo se tem pohodnikom pred pet-najstimi leti pridružili tudi Trzinci, ki pa imamo start in cilj v Trzinu. Za ta pohod se je pri nas obdržalo poimenovanje Pohod po štirih obcinah (Trzin, Ljubljana, Vodice, Mengeš). V okviru obcine Trzin je za letošnjo izpeljavo tega dogodka poskrbelo Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin. Pred Osnovno šolo Trzin se nas je v meglenem jutru zbralo enajst Žerjavckov. Z urnimi koraki smo precili naše Mlake, mimo Športne­ga parka in mimo Gvajška smo dokaj hitro prispeli na »belo cesto«, po njenem desnem kraku pa smo se nato napotili do vasi Rašica. Tu nas je pozdravilo sonce in koncno smo lahko slekli jopice in anorake. Na križpotju Selo–Rašica smo se spustili v vas Selo pri Vodicah. Pri koci Športno skakalnega društva so nas pogostili z grozdnim cajem in kranjsko klobaso. Darja in Lojze Kosec, gonilni sili TD-ja Vodice, sta letos za dva naša pohodnika, Tomaža in Zinko Kralj, pripravila prese­necenje. Za deset pohodov namrec vsak udeleženec prejme majhen pokal TD-ja Vodice. Ker sva bila z Lojzetom prej v stiku, da bi prese­necenje res kar najbolj uspelo, sem tudi sama poiskala arhivske do-kumente in dodala fotografije najbolj množicnega in najbolj mokrega pohoda, na katerem Tomaž in Zinka prav tako nista manjkala. Tako je presenecenje uspelo, morda pa si je še kdo od udeležencev zaželel pokal in naslednjic na pohodu ne bo manjkal. Pot po obrobju Šinkovega Turna sicer poteka po asfaltu, vendar je bil med prijetnim klepetom tudi ta del hitro prehojen. Po ozkih gozdnih stezah smo se zaceli spet vzpenjati in kmalu smo bili na grebenski stezi, ki vodi od Mengeške koce proti Dobenu. Tu smo srecevali prve pohodnike iz vodiške smeri (letos jih je bilo cez 40), ki pa so hodili proti cilju. Na Mengeško koco smo prispeli opoldne in tu smo bili nagrajeni s slastnimi velikanskimi krofi. Trije pohodniki so bili prvic na tem po­hodu in nobenemu ni bilo žal, da se je odpravil na to pot. Po krajšem pocitku se je polovica pohodnikov iz Mengša v Trzin odpravila peš, druga polovica pa se je domov odpeljala. Za prijetno druženje so letos poskrbeli: Bojan, Dragica, Franci, Ljubo, Marinka, Milica, Saška, Tomaž, Vera, Zinka in Zoran. Besedilo in foto: Milica Erculj Že enajsto leto Grem do Blaža Športno društvo Skirca Trzin in Kmecki turizem Blaž z Dobenega že enajst let organizirata pohodno-kolesarsko akcijo »Grem do Blaža«. Po-hodi se vsako leto zacnejo 1. januarja in koncajo 30. septembra, v ta namen sodelujoci pri Blažu dobijo kartoncek, kamor ob vsakem vzponu natisnejo kontrolni žig (najvec enega na dan). Ob koncu pohodniške se-zone pa je na turisticni kmetiji pripravljena prireditev za vse pohodnike, tokrat je bila v petek, 11. oktobra. Jani Muha, predsednik Športnega društva Skirca, je najprej pohvalil vse sodelujoce, saj je v devetih mesecih 54 pohodnikov opravilo vec kot 4000 vzponov. Tako je bilo podeljenih 14 platinastih medalj (za 100 in vec vzponov), 14 zlatih medalj (od 50 do 99 vzponov), 16 srebrnih me-dalj (od 25 do 49 vzponov), 10 bronastih medalj (od 10 do 24 vzponov). Najstarejši pohodnik je štel 80 let, najmlajši 10 let, 32 udeležencev je bilo moških, 22 je bilo žensk. Pohodniki so bili najvec iz Mengša, Trzina, Loke pri Mengšu, Jarš, Domžal in Crnuc. Najvec pohodov, kar 273, je opravil Trzinec, ki je bil pri Blažu prav vsak dan v casu akcije. Po prejetih medaljah, majicah in bogati vecerji nas je s prepevanjem presenetila še Klapa Rubin. Preživeli smo zares lep jesenski vecer. Najprej telovadba, nato pa še druženje Novembra je minilo štiri leta, odkar med tednom vsako jutro od 7.30 do 8. ure na dvorišcu Jefacnikove domacije poteka jutranja telovadba za starejše. V ponedeljek, 25. novembra, je na Jefacnikovem dvorišcu telovadilo skupaj kar 20 telovadcev. Skupini iz starega dela Trzina se je pridružila še skupina iz novega Trzina, ki sicer telovadi v ŠRP Mlake. Po telovadbi je sledilo prijetno druženje ob kavici, soku in dobrotah, ki so jih pripravile gostiteljice. Srecanje je uspelo, nakar smo vsi zadovoljni odhi­teli svojim opravilom naproti. Ob tej priliki starejše obcane in obcanke Trzina, ki jim je mar za zdravje in dobro pocutje, vabimo, da se pridružijo jutranjim telovadcem na eni od omenjenih lokacij. Se vidimo! 16 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Društva Novice trzinskih gasilcev November smo operativni clani izkoristili za prakticno usposabljanje za gašenje notranjih požarov. 16. novembra smo se odpravili na gasilski poligon v Šapjanah na Hrvaškem, kjer smo ves dan v vrocini in slabi vidljivosti vadili gašenje prostorov in reševanje ljudi. Izobraževanja se je udeležilo 15 clanov našega društva. Utrjevanje prakticnih znanj dela z dihalnim aparatom v zahtevnih razmerah je nujno potrebno, saj po takem dnevu vsi ugotavljamo, kako pomembne in dragocene so take ucne lekcije za delo ob intervencijah. Prejšnji mesec ste verjetno veckrat videli gasilski kombi in gasilce, ki so pregledovali hidrante. Clani smo pregledali celoten hidrantni sis-tem nadzemnih in podzemnih hidrantov v Trzinu. V novembru se je zvrstilo že nekaj družabnih srecanj. Veterani Ga-silske zveze Domžale so imeli prednovoletno srecanje 8. novembra na Žejah pri Sveti Trojici. Srecanja se je udeležilo tudi enajst vetera­nov našega društva, ki so sodelovali tudi na tekmovanju v prakticnih spretnostih. 23. novembra pa smo imeli prednovoletno srecanje v na­šem društvu. V gostilni Narobe smo se zbrali upravni odbor, poveljstvo in veterani našega društva. Gasilska mladina se je novembra pripravljala na interno tekmova­nje v prakticnih spretnostih, 25. novembra so izdelovali vošcilnice. Prisotni smo bili tudi na dveh intervencijah. 1. novembra smo po- Foto: Andreja Kosirnik magali pri prenosu obolelega cloveka reševalcem NMP-ja Domžale, 22. novembra pa ob prometni nesreci, ki se je zgodila na križišcu za IOC-jem Trzin. Zaleteli sta se dve vozili, obe voznici na sreco nista utr­peli hujših poškodb. Skupaj z gasilci CZR-ja Domžale smo zavarovali kraj nesrece, pomagali odklopiti akumulatorja in posuti cestišce. 4.decembra smo se v Mengšu poslovili od podporne clanice Marije Kalušnik. Naj pociva v miru! Naj koncam z veselo novico. 11. novembra se je zgodil težko pricako-van podpis pogodbe z izvajalcem za gradnjo novega doma zašcite in reševanja. Tako racunamo, da bo leto 2020 za nas posebno, saj se bo koncno zacela gradnja novih prostorov, ki jih že vsi težko pricakujemo. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik Slavljenka med jutranjimi telovadci Trzinski telovadci Šole zdravja smo imeli v soboto, 23. novembra, v športnem parku prav posebno rojstnodnevno cajanko. Po koncani polurni vadbi nas je po­ gostila naša dolgoletna telovadka Adi Lovše - Mušic, ki je v teh dneh praznovala 80-letnico. Udeleženci jutranje telovadbe smo ji zapeli Vse najboljše in ji nazdravili s kuhanim vinom. Adi se je to jutro še posebno potrudila in nam postregla s kuhanimi kranjskimi klobasami z dodatki, svežim kruhom in odlicno sladico, ki jo je sama spekla. Sledili so vošcila in prisrcen klepet. Adi jutranjo telovadbo obiskuje že od samega zacetka. Rada telovadi, vadi po svojih zmožnostih in nas velikokrat nasmeje, ko zacnemo vaje s krožnimtekom. Dolgoletnevsakodnevnejutranjevaje,imenovane»1000 gibov«, so se pri Adi pokazale kot ucinkovite za njeno zdravje. Bolj je gib­ljiva, ima boljše ravnotežje, gibljivejše sklepe, manj bolecin v hrbtenici in je manj utrujena pri hoji. Svojo obletnico je praznovala z družino, prijatelji, društvi, v katerih sodeluje, in nazadnje z nami. Vprašali smo jo, kako se pocuti v dneh, ko mora skozi številna praznovanja. Povedala je, da se po-cuti odlicno, da je vesela, presrecna ob številnih cestitkah in zadovoljna, da še marsikaj zmore, kajti cuti, da ni za staro šaro. Pravi, da se kar malo boji, da je mogoce to lepo obcutje slovo. Tako družina kot mi smo ji zago­tovili, da je to nov zacetek in nov list v njenem življenju. Spomini na to novembrsko jutro in prijetno druženje s telovadci naj jo še dolgo grejejo in razvedrijo v prihajajocih hladnih dneh. In kot smo napisali v rojstnodnevni cestitki, ji pred vadbo še velikokrat želimo vošciti: »Dobro jutro, Adi!« Majda Šilar, Foto: Silvo Batis Društva Skozi Pivko in Brkine do Golega otoka Domžalski veterani smo si tokrat za strokovno ekskurzijo vzeli dva dneva. Skozi Pivko in Brkine smo odpoto­ vali proti Golemu otoku in Grgurju. Najprej smo obiskali Park vojaške zgodovine v Pivki. Pred casom smo tam že bili, a se vedno najde kaj novega in zanimivega, tako da sta dve uri minili zelo hitro. Pot smo nadaljevali do gradu Prem, kjer nas je na dvorišcu presenetil domacin, veteran Janko Rutar, ki je svojo prešernost prenesel tudi na nas, ko nam je govoril o letu 1991 in rodnih Brkinih ter vse skupaj podkrepil z obloženo mizo in pokušino brkinskih žganic. Po kosilu smo pot nadaljevali proti Astronomskemu centru na Reki, kjer smo obnovili znanje o celotnem soncnem sistemu in planetih, ki ga sestavljajo. Ogledali smo si še film s posebnimi ucinki o nastan­ku Zemlje. Posebnost ogleda filma je, da so sedeži skoraj v ležecem položaju in da štirje digitalni projektorji projicirajo film na kupolo nad dvorano. Za tistega, ki mu je bila tematika malce prezahtevna, pa je okrepcilen dremež prišel ravno prav. Na Zlatem otoku (Krku), kakor so mu že v antiki dali ime, smo pre­spali na skrajnem jugu, v prijetnem mestecu Baška. Po vecerji in po glasbeni spremljavi in nocnem pocitku smo se na Krku vkrcali na iz­redno udobno ladjo in zapluli proti Golemu otoku. Ta je še vedno neka­kšna skrivnost današnjega casa in nas spominja in opominja na krute case po drugi svetovni vojni. Na otoku je bilo naenkrat okoli tri tisoc politicnih zapornikov, ki so v pomanjkanju in bedi zgradili vse, kar je še danes vidno, le da zob casa neusmiljeno spodkopava kamnite zgradbe in jih sesuva same v vase. Nekateri so si res morda zaslužili »pocitnice« na tem otoku, a vecina je bila žrtev krute usode, kot jo je takrat narekovala UDBA, tajna služ­ba v rokah tedanje oblasti. Štiristo zapornikov si je v casu bivanja na otoku samo vzelo življenje, ker niso zdržali pritiska, ki se je izvajal nad njimi. Šele v zadnjem casu so se zaceli oglašati posamezniki, ki so zapor preživeli, kajti v prejšnjem režimu se niso upali in smeli, da se ne bi spet znašli na kraju neizmernega trpljenja. Proti koncu (leta 1958) so med nje pomešali še najhujše kriminalce. Z otoka smo po dveurnem ogledu odpluli na otok Grgur, kjer je bil v tistem casu politicni zapor za ženske. Po ogledu smo si nekateri privošcili plavanje v izredno cistem in dokaj toplem morju. Dan je bil malce vetroven, a topel za to obdobje. Na koncu, ko smo se vracali v pristanišce, smo z ostanki hrane nakrmili še galebe in sebi in njim popestrili dan. In kaj nam je ostalo? Morda prijeten obcutek ob lepem koncu tedna in spoznanje, da še vedno ne vemo vsega o polpretekli zgodovini, torej jo bo treba še bolj temeljito raziskovati. Besedilo in foto: Janez Gregoric Skledica, polna dišece sivke Krajevna knjižnica Tineta Orla je poskrbela za tradicionalni vstop v jesensko obdobje. Pravljicarka Mili je namrec pripravila družinsko jesensko delavnico, ki je bila letos osnovana na jesenskih dišavah. Otroci in odrasli so se v pravljicni sobici zavzeto lotili izdelave licnih skledic, ki so jih obarvali vijolicno, v barvi sivke, katere hranjenju so (bile) prvotno tudi namenjene. V hiši naj bi te posodice namrec ustvarjale pristen pridih sivkinih poljan, ki z omamnimi vonjavami odganjajo še tako velike tegobe. Vsak udeleženec delavnice je po njenem koncu tako prejel tudi krasen primerek sivke, da bi skledice cim prej lahko služile svojemu namenu. A otroci, polni domišljije kot vselej, so podali še mnogo drugih pre­dlogov, kako bi te posodice, doma posušene in tudi pecene, lahko še uporabili – denimo za hranjenje piškotov ali bonbonov, za okrasje, morda nakit, morebiti tudi za shranjevanje kljucev, ki se po hiši radi izgubijo, in podobno. Besedilo in foto: Barbara Kopac 25.oktober, dan suverenosti Dan suverenosti praznujemo v spomin na dan, ko je v pristanišcu v Kopru leta 1991 še zadnji vojak jugoslovanske armade zapustil naše ozemlje. Suverenost pomeni, da je država popolnoma neodvisna in suvereno odloca o pravilih, po katerih se bo ravnala. Domžalski ve­terani so se kot praporšcaki udeležili osrednje državne prireditve ob dnevu suverenosti, ki je bila na Vrhniki. Slavnostni govornik je bil dr. Dušan Plut, nekdanji clan predsedstva Republike Slovenije. Besedilo in foto: Janez Gregoric Kultura O vsakodnevnem snemanju sebkov Saša Hudnik, povezovalka drugega literarnega vecera v tekoci sezoni, je na pogovor tokrat povabila antro­pologa Dana Podjeda, znanstvenega sodelavca Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalne­ga centra SAZU-ja, ki svoje znanje preliva v uporabno antropologijo. V svojem zadnjemu delu Videni: Zakaj se vse vec opazujemo in razkazujemo Podjed razkriva sodobno obsedenost s snemanjem samoportretov ali sebkov (selfiejev). Gost vecera je opozoril na skrb vzbujajoce dejstvo, da se vsak dan posname vsaj triindevetdeset milijonov tovrstnih fotografij, ki pa jih po avtorjevem mnenju ne imenujemo sebki, dokler jih nekje ne obja­vimo. Dotlej so to zgolj fotografije, šele z objavo (in notranjo težnjo po cim vecjem številu všeckov) pridobijo poimenovanje selfi (sebek, jazcek, tudi samoposnetek). Koliko fotografij pa povprecen clovek posname, preden izbere najprimernejšo za objavo? Mnogo. A Podjed pravi, da so dejansko resnicni selfiji prav tiste fotografije, ki jih izbri­šemo. Z množico dodatnih programov, s katerimi lahko izboljšamo oziroma olepšamo svoj videz, vselej objavimo posnetek necesa, kar ne predstavlja nas, temvec našo veckrat izpopolnjeno razlicico. Pravi jaz so po njegovem mnenju torej vse izbrisane fotografije, tiste, za katere menimo, da niso vredne objave. Videni. Naslov opozarja na pomembno prvino sodobnega casa: dejstvo, da smo videni, da nas nekdo opazuje, vselej vpliva na spre­ membo naših navad. Že Jeremy Bentham, angleški filozof in pravnik, je razvil Panoptikon, osnovan na domnevi, da smo vselej opazovani. Zamislil si je krožni zapor, kjer bi jetnike opazovali s središcne tocke jece, ker pa bi imela pazniška celica zatemnjena stekla, bi jetniki vsa svoja dejanja izboljšali, saj bi jih prilagodili domnevi, da jih ves cas opazujejo, ceprav tega dejansko ne bi mogli vedeti. In to je primerna prispodoba za sodobno družbo. Ko objavljamo fotografije, za katere si želimo pridobiti soglasje sledilcev (denimo na Instagramu), bomo vse­lej poskrbeli, da so ti posnetki najboljša mogoca razlicica nas samih. Tu pa so še psevdodogodki, ki jih je sogovornik veckrat omenil; do-godki, ustvarjeni izkljucno z namenom, da sprožijo verižno reakcijo; dogodki, s katerimi si vnovic želimo pridobiti oboževalce na družbenih omrežjih. Dogodke, cetudi umetno ustvarjene, sprejmemo za svoje, da bi le dosegli koncni cilj. In to je zgolj eden od nacinov, s katerim družbena omrežja krojijo naše življenje. Besedilo in foto: Barbara Kopac Martinov koncert navdihnile Muze Dvorana Kulturnega doma Trzin je bila letošnjo Martinovo soboto spet namenjena a cappella koncertu. Obi- skale so nas Muze, ki sicer ne prihajajo s Parnasa, ampak iz domžalske obcine, pa tudi devet jih ni. Ceprav so le tri, so nadvse uspešno poskrbele za rajsko pevsko poslastico. Muze Uršula Jašovec, Greta Pflaum in Vesna Potokar so z izborom pesmi na Martinovem koncertu božale predvsem ženske duše. Tudi v dvorani so prevladovale predvsem poslušalke, medtem ko so moški ocitno nekje drugje cakali sv. Martina. Muze bolj zavzeto delujejo nekaj manj kot dve leti, nastale pa so na pobudo turisticne agencije iz Ljubljane z namenom, da bi predvsem turistom in mladim približale lepote slovenske ljudske glasbe in petja. Martinov koncert so oblikovale z nekaj slovenskimi (Slovenija, od kod lepote tvoje, Cakala bom, Tam, kjer murke cveto) in tujimi zimzelenimi melodijami (Can’t help falling in love with you, Lean out of the window, Moj lipi andele), pa tudi nekaterimi pop ritmi (Ta svet, Sing sing, It's raining man). Na odru se jim je pridružila tudi flavtistka Ana Resnik in dopolnila avtorsko pesem Uršule Jašovec Nekaj je v zraku lepega, pri kateri je Uršula sedla tudi za pianino. Proti koncu so nas Muze pobožale še z nekaj irskimi pesmimi, za zadnjo pa so predvidele pesem, ki je na­povedovala konec vecera, kakršen se za martinovo spodobi. »Nazdravi-mo z vinom in ne odnehajmo do poznih ur, dokler ne bomo odšli domov veselega srca,« je irsko pesem pojasnila Uršula Jašovec mislec, da bo s tem sklenila koncertni del vecera, a se je uštela, saj so morale Muze na prošnjo poslušalstva znova zapeti še Cakala bom. Da bi bil obcinstvu v dvorani všec še kakšen bis, je dokazovalo tudi mocno ploskanje. Kot je v Trzinu že v navadi, je obcinstvo nato umaknilo stole in prip­ravilo prostor za druženje, ki ga je tudi letos sooblikovalo podjetje Kaeserai Chapignon Hofmeister, s cimer je spet pokazalo, da ceni a cappella petje in tovrstne kulturne dogodke. Ker takih podjetij ni veliko, si zasluži še prav posebno pohvalo, vkljucno s svojimi odlicnimi Trzinci - naš ponosKultura Enodejanka Problem tokrat v Trzinu Deževen novembrski vecer je v Kulturnem domu Franca Kotarja Trzin tokrat popestrila komicna (psi­hološka) drama Problem v izvedbi gostujoce Gleda-liške skupine Ananas. Priredba sicer ameriške igre je bila v letu 2018 na regijskem Linhartovem srecanju tudi nagrajena. Kot protagonista sta se na odru predstavila zakonca, ki sta ju upodobila Jana Lavtižar in Tomaž Lobe. Z na videz vsakdanjimi izzivi sta se soocila na edinstven nacin. Med likoma ni pristne ljubezni, ni custvene povezanosti, ni … zakona. Vsaj tako je njun odnos sprva prikazan. Vendar pa prvotni vtis lahko (pre)vara. Stvari namrec niso vedno takšne, kot se sprva zdijo. Cetudi najprej menimo, da brezbrižni mož sploh ni opazil ženine nosecnosti in da je otrok plod zunajzakonske romance, se pozneje izkaže, da je otro­kov oce vendarle zakonski partner. Seveda to drži le v primeru, da to tako imenovano dete sploh obstaja. Obstaja ali je le plod dobro premi­šljene drame? Od zasnove in zapletov prek vrha do razpletov in razsno­ve tako spremljamo le še eno od domišljijskih prigod, ki sta jo skovala strasti in dogajanja željna zakonca. Vse spregovorjeno in prikazano na odru je tako le rezultat njune lastne psihološke izmišljotine, s katero sta si želela popestriti sicer vsakdanje življenje. Problem je torej to, da ga ni. Besedilo in foto: Barbara Kopac Od Shakespeara do Martina Krpana 17. novembra je obiskovalce otroškega gledališkega abonmaja Franckov Živžav že ob vhodu pozdravil hišnik Rudi, jih pospremil v dvorano, pripravil sceno, uredil tehniko, pogasil luci … in cakal. A kaj, ko je zazvonil telefon in Rudi je bil (nepricakovano) pahnjen v vlogo glavnega igralca! Kaj se zgodi, ko mora po sili razmer glavno vlogo v predstavi prevzeti hišnik? Kadar gre za »našega« hišnika Rudija (Andrej Zupanc), se zgodi carovnija! To in 45 minut odlicne zabave, smeha in otroškega navdušenja. Res, Andrej Zupanc je tudi tokratdokazal, da je mož tisocerih obrazov, ki brez veliko besed pove toliko zabavnih zgodb. Popeljal nas je od Shakespea­ra do Martina Krpana ter enako vešce zabaval tako mlado kot staro. Ob tem je še spretno žongliral, zvi­jal balone, se meceval z obcinstvom, se pacil in pokal »vrtcevske« šale, ki pa jih imamo tudi odrasli zelo radi, saj nas vrnejo v naše otroštvo. Ob koncu je, namesto da bi ga premagal, Brdavs postal kar sam in nazadnje podlegel pod sabljo neustrašnega Martina Krpana iz obcinstva. In to kako prepricljivega Martina Krpana! Ob tem lahko recemo samo še: odlicno preživeto ne­deljsko popoldne. Interaktivna, medžanrska, pantomimsko-klovnska predstava s prvinami cirkusa je nastala v produkciji Kulturnega društva Cirkuško gledališce in s kopro­dukcijsko pomocjo KUD-a Franca Kotarja Trzin v režiji Jureta Lajovica. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Kultura Hvaležni medved Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je za novembrsko lutkovno srecanje v goste povabila Glasbeno gleda­lišce Melite Osojnik, ki nas je tokrat pozitivno prese­netilo z glasbeno-lutkovno izvedbo koroške narodne pripovedke Hvaležni medved, sicer zapisane s pere­som Kristine Brenkove. V Dvorani Marjance Rucigaj je gostja vecera s petjem in igro predsta­vila eno kljucnih tem sodobnega casa, vprašanje dobrote. Omenjeno je prikazala z odnosom med divjo živaljo, medvedom, ki je bil kljub svoji velikosti in moci zaradi poškodbe povsem nemocen, in srcno mlado ma-terjo. Ko je pred svojo koco v gozdu šivala in zibala svojega novorojenc­ka, jo je presenetil jokajoci medved. Kljub bojazni je mladenka zverini ponudila pomoc in ji izdrla trn, medved pa se je na njeno dobro delo odzval tako, da ji je odtujil zibko. Preden pa se je protagonistka zgodbe dobro zavedla, je medved že prisopihal nazaj z zibko, prepolno sladkih hrušk. Dobrota torej ni sirota, materino dobro delo je bilo poplacano. Hvaležnega medveda, ki je zaradi trna v taci trpel neznosne bolecine, je umetnica humorno in nazorno približala predvsem mlajšemu obcin­stvu, ki se je iz zgodbe naucilo, da delati dobro nikdar ni zaman. Barbara Kopac Kako je zebra posodila svoje crte Predzadnji cetrtek v novembru je Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin v Dvorani Marjance Rucigaj gostila Miškino gledališce, ki je tokrat pripravilo še posebno poucno predstavo. Glavna lika, Pujsek in Zebra, sta nas namrec poducila o cestnoprometnih predpisih, ki se jih moramo kot pešci vselej držati, da zavarujemo sebe in druge udeležence v prometu. V predstavi želi Pujsek preckati cesto, ne da bi pogledal levo in des-no, na mestu, kjer ni urejen prehod za pešce, zato ga zgrožena Zebra zaustavi in mu obljubi, da mu bo posodila svoje crte, ce bo le upošteval cestna pravila. Navdušeni Pujsek se zaveže, da se bo omenjenih pred­pisov res držal, Zebra pa mu tako ponudi vse svoje znanje o ustreznem preckanju ceste kot tudi o primernih oblacilih, ki naj si jih vsak spreha­jalec nadene, da bi ga drugi udeleženci v prometu že od dalec opazili. V interaktivni predstavi so vseskozi sodelovali tudi otroci, ki so rade volje priskocili na pomoc, ko so rumena rutka, kresnicka in nasploh cestnoprometna oprava Pujsku povzrocale nemalo preglavic. S skup­nimi mocmi so tako Zebra in otroci Pujski pomagali varno preckati cesto, pri cemer pa so se gotovo tudi sami marsicesa naucili. Po us-pešno izpeljani ucni uri pa je vsa dvorana skocila na noge in zaplesala ob cestnoprometnih plesnih ritmih. Besedilo in foto: Barbara Kopac Šola OŠ Trzin je vkljucena v projekt Erasmus+ MindSet GO! Osnovna šola Trzin se je pred tremi leti vkljucila v mednarodni projekt Erasmus+ MindSet GO!, ki ga finan­cira Evropska unija. Tema projekta je prožna miselnost (angl. growth mindset), ki uci, da s pravo miselnostjo lahko motiviramo ucence za vecje dosežke na vseh podrocjih njihovega življenja. Nosilka projekta je Šved­ska, v njem pa sodelujejo še Slovenija, Francija in Romunija. V projekt je vkljucenih pet uciteljic naše šole: anglistka Lea Zupanc, biologinja Simona Šiška, uciteljica francošcine Dragica Marinko, likovnica Vesna Rakef in športna pedagoginja Saša Repanšek. V okviru projekta so uciteljice prvo leto na izobraževanjih spozna-vale prožno miselnost in nacine njenega izvajanja. Lani so spremljale osnovnošolski program v treh vkljucenih državah. Saša Repanšek, ki je koordinatorica projekta v šoli, je obiskala osnovno šolo v Romuniji in na francoskem otoku Reunion, ki leži v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja. Pravi, da je v Romuniji podobno kot pri nas. Navdušil pa jo je francoski sistem: »Na otoku La Reunion smo obiskali osnovno šolo, ki jo obiskuje okrog 200 ucencev od šestega do devetega razre­da. Tam se ucitelji ukvarjajo vecinoma z ucenjem oziroma podajanjem vsebine, ucni napredek ucencev, poklicno usmerjanje, vzgojne težave, administrativno delo itd. pa spremlja posebna skupina zaposlenih. Za­nimivo je tudi to, da je v šolskem sistemu veliko poudarka na meditaciji in jogi.« Švedski šolski sistem je spoznavala Lea Zupanc in poudarila: »Na Švedskem podobno kot pri nas razlikujejo med javnim in zasebnim šolskim sistemom, oba pa financira država. V javnih šolah se držijo pred­pisanega kurikuluma, medtem ko imajo zasebne šole glede svojega dela z otroki in mladostniki vec svobode. Ucni nacrt lahko prilagajajo potrebam posameznika, ucenca vidijo kot 'popotnika', ki bo v svoj 'pohodni nahrbtnik' lahko naložil zanj bistvena in potrebna znanja in sposobnosti.« Tretje leto projekta je namenjeno izmenjavam ucencev in spozna­vanju dobrih praks. Tako smo v drugi polovici septembra v naši šoli gostili osemnajstclansko skupino ucencev in njihovih uciteljev iz Ro­munije, Švedske in z Reuniona. Tema druženja v Sloveniji je bila zdrav­je, zato so bili dnevi obiskovalcev nekoliko bolj rekreativno obarvani. Prvi dan so se gostje pridružili devetošolcem v razredu in spoznavali potek šolske ure. Popoldne so se skupaj z ucenci podaljšanega bivanja športno rekreirali na športni podaljšanjadi in se s pesmijo predstavi­li na spoznavnem veceru. Drugi dan so najprej skupaj z devetošolci spoznavali kulturne znamenitosti našega glavnega mesta. Popoldne so ucenci preživeli z družinami, pri katerih so prenocevali, ucitelji iz tujine pa so spoznali dobrote Vinske kleti v Vipavi. Tretji dan so ob­cudovali lepote Postojnske jame, si ogledali Predjamski grad in z ne­katerimi našimi ucitelji in ucenci preživeli zabavno športno-taborno popoldne v Radomljah. Cetrti dan so pohajkovali po Veliki planini, kjer so jedli tradicionalne slovenske jedi: ricet, joto, štruklje, zelje in ajdove žgance. Po odzivih sodec jim je bila naša hrana zelo všec. Popoldne so na prireditvi v vecnamenskem prostoru šole poslušali še nastopu naših ucencev. Zadnji dan je bil bolj adrenalinsko obarvan, saj so go-stje z devetošolci preživeli športni dan v Poletnem parku na Krvavcu. V soboto pa so gostje polni lepih vtisov odpotovali domov. Projekt se bo iztekel spomladi, ko bodo štirje naši ucenci z dvema uciteljema odleteli v Vänersborg, kjer bodo spoznavali švedsko kulturo in navade. Na podlagi dobrih praks, ki so jih ucitelji spoznavali na drugih šolah, so v okviru projekta v naši šoli uvedli nekaj novosti. Prva je »motoricna pot« v prvi triadi, kjer je na hodniku v pritlicju gozdna, v prvem nad­stropju pa planetarna pot. Na obeh prvošolci med odmori opravljajo športno obarvane naloge, ki so naslikane na talnih nalepkah. Druga novost je tako imenovani »cof po luži«, v okviru katerega se ucenci podaljšanega bivanja ne glede na vreme odpravijo na šolsko igrišce. V šoli so oblikovali tudi novo interesno dejavnost »MindSet GO!«, na njej pa ucenci v razlicnih delavnicah spoznavajo prožno miselnost. Poleg tega so organizirali predavanje za starše, na njem jim je nevrofiziolog dr. Ranko Rajovic predstavil program NTC, ki s preprostimi in zabavni-mi igrami spodbuja in krepi otrokove sposobnosti, stimulira duševni in telesni razvoj, krepi pozornost in spomin ter uri koordinacijo in moto­riko. Poleg tega nam je športna pedagoginja Saša Repanšek zaupala, da bi radi uvedli še kaj, kar bi ucencem popestrilo življenje v šoli. Tanja Jankovic Šola in vrtec Kako se ucinkovito uciti? Ucimo se vse življenje, zato je kljucno vedeti, kako se uciti. Smernice za ucinkovito ucenje je 14. novembra v vecnamenskem prostoru Osnovni šoli Trzin na predavanju Ucinkovito ucenje in pomnjenje predstavila pro-fesorica slovenšcine Jana Pertot Tomažic, ki že vec kot 15 let poucuje slo­venšcino in retoriko v Osnovni šoli Domžale, v pouk pa uvaja raznovrstne inovativne pristope, ki motivirajo in spodbujajo ustvarjalnost. Ugotavlja, da se sedanja generacija otrok spreminja: slabša se njihova koncentraci­ja, zaspani so in utrujeni, prevec je faktografskega ucenja ..., zato so po njenem mnenju potrebni drugacni ucni pristopi kot nekoc. V uvodu je predstavila tri ucne tipe in nacine ucenja – vizualni (vidni), avditivni (slušni) in kinesteticni (izkustveni) – in ob tem razložila, kako se v možganih oblikuje spomin. V nadaljevanju se je posvetila po mnenju nevroznanstvenikov najucinkovitejšemu nacinu dolgorocnega pomnje­nja in ga podkrepila z nekaj primeri. Predstavila je strukturo ucenja, v kateri se posameznik uci v treh dvajsetminutnih intervalih, ki jih locita dva desetminutna odmora. Proces se zacne s pripravo na ucenje, v okviru katere je treba dolociti cas ucenja in iz okolja odstraniti vse mo-tilne elemente, kot je npr. telefon. Sam prostor ni tako pomemben. Celo priporocljivo je ucenje v razlicnih prostorih. Pripravi sledi strukturirano ucenje. Prvih 20 minut intenzivnega ucenja zajema aktivno branje ter podcrtovanje in izpisovanje kljucnih besed. Pri tem je predavateljica opozorila na velik pomen izpisovanja na roke. Tako se namrec uporab­lja vec predelov v možganih, zato se snov bolj utrdi. Sledi 10-minutni premor, za katerega priporocajo, da je športno obarvan. Naslednjih 20 minut intenzivnega ucenja je aktivni priklic, ko se razmišlja o izpisanih besedah in nacinu predstavitve, dopisuje daljše pomene, glasno razlaga in podobno – odvisno od tega, kakšen ucni tip je posameznik. Drugemu 10-minutnemupremoru slediintenzivnoucenje,koseaktivnemupriklicu pridruži še ponavljanje. Pri strukturi ucenja je odmor zelo pomemben. Med ucenjem je aktiviran le del možganov, med odmorom pa v stanju sprošcenosti delujejo celotni možgani in takrat se spomin utrjuje. Tudi zadostna kolicina spanja (neprekinjeno vsaj osem ur) je po mnenju nevro­logov najboljši razpršeni nacin utrjevanja snovi, zato priporocajo ucenje pred spanjem. Ob tem je predavateljica opozorila še na sprotno ucenje, motivacijo, pozitivne potrditve v smislu ucil si se, torej znaš in podobno. Poleg tega je starše opozorila, da ocena ni nagrada oziroma kazen, am- pak zgolj povratna informacija o trenutnem znanju. Na podlagi lastnih izkušenj pri uvajanju predstavljene strukture sistematicnega ucenja, uci­teljica je namrec mati dveh otrok, je poslušalcem zagotovila, da je uspeh neizbežen. Z njo je dobro zaceti že v prvem razredu, lahko pa tudi kasneje. »Nikoli ni prepozno,« je sklenila predavanje, ki ga je poslušalo tudi nekaj ucencev tretje triade. Poleg staršev so ji že med predstavitvijo postavili nekaj konkretnih vprašanj in z zanimanjem poslušali njene nasvete. Besedilo in foto: Tanja Jankovic Vrtickarji obiskali letališce in televizijo November je bil za otroke Vrtca Trzin, zlasti za starejše skupine, pester. Poleg obiska Cebelarskega centra v Lukovici in tecaja plavanja v Kamniku smo sodelovali pri razstavi knjig v enoti Žabica, obiskali pa smo tudi Le­tališce Jožeta Pucnika Ljubljana in pokukali na RTV Slovenija. Na brniškem letališcu smo si Pikapolonice in Lisicke v dveh urah ogledali ter doživeli vkrcanje na letalo, varnostni pregled in sortiranje prtljage, si ogledali vozni park najrazlicnejših tehnicnih vozil, spoznali tamkajšnje zanimive službe in poklice, opazovali vzlet in pristajanje letal, prisostvovali krajši vaji dežurne gasilske enote, se popeljali po osvetljenih letaliških stezah, se sprehodili skozi razlicne prostore ter­minala, spoznali mobilni sistem za zvocno preganjanje divjadi ... Sko-raj vsi malcki pa so se strinjali, da bodo nekoc – piloti! Ob obisku RTV Slovenija smo Lisicke združile prijetno s koristnim: za pot do Ljubljane in nazaj smo uporabili vlak ter se tako izogni­li gneci na cestah. Sprehodili smo se po središcu našega glavnega Utrinek iz maskirnice RTV Slovenija: koliko brkov in lasulj! mesta, z mostov opazovali Ljubljanico in hiše ob nabrežju, si ogledali razstavo plakatov in skic v Mestni hiši, pot nas je vodila cez tržnico, po Trubarjevi ulici, mimo Prešernovega trga ... Na nacionalki smo uži­vali v cudovitem razgledu s terase, si ogledali maskirnico, obcudovali ogromen fundus oblacil, kostumov in obutve ter v sinhronizacijskem studiu izvedeli veliko zanimivega o risanih junakih. Zadnji del obiska smo prisostvovali snemanju otroške oddaje Studio Križkraž (koliko ljudi najrazlicnejših poklicev in znanj je potrebnih za takšno oddajo!), ob slovesu pa smo se posladkali še z jabolcno pito in kolacki. Vlak nas je nato znova zapeljal do Trzina, med potjo pa so malcki vneto razp­ravljali o imenitnih doživetjih in ugibali, ali bodo zvecer na – televiziji! Maji Primožic in Mateju Hercogu se ob tem zahvaljujemo za dobro voljo ter pomoc pri organizaciji in izvedbi omenjenih obiskov. Koncaj-mo televizijsko: Iz Vrtca Trzin Gašper Ogorelec. Besedilo in foto: Gašper Ogorelec Šport in šah Fantasticni konec šahovske sezone Po zmagoslavju v mocnejši skupini osrednjeslovenske lige smo šahisti nadaljevali moštvene boje. Naša druga ekipa, ki tekmuje v prvi ligi pod okriljem puba Pekos, je odigrala še preostala dva kroga. Najprej se je srecala s poznejšim zmagovalcem z Vrhnike. Gostje so v Trzin prišli v mocni zasedbi in odnesli domov popoln izkupicek. V zadnjem krogu smo nadigrali šahiste ŠD-ja Crni graben z 2,5 : 1,5 in tako ob koncu med desetimi ekipami osvojili peto mesto. Tocke so prispevali: Dušan Leben 4 v osmih partijah, Miroslav Troha 1 (1), Kostja Konvalinka 5 (8), Vlado Markic 2 (6) in Franci Banko, ki je osvojil 4,5 tocke v petih partijah. Kostja in Franci sta za svoje igre osvojila še srebrni medalji. V superligi sta medalji osvojila Klemen Ši­vic na drugi deski srebrno in Igor Rojs bronasto. Zmagali so šahisti Športnega društva Vrhnika pred ekipo Športnega društva Mengeš - Trzin 2 in moštvom Zelenci LPP. Ob koncu tega ligaškega tekmovanja sta organizator ŠK Komenda in sodnik Franc Poglajen pripravila v dvorani PGD-ja Komenda še zakljucni turnir v pospešenem šahu. Tri trzinske ekipe smo uspešno nastopile med devetimi moštvi in osvojili smo nov pokal, tokrat za drugo mesto. To je uspelo ekipi ŠK-ja Trzin Buscotrade v postavi Marko Coklin, Peter Krupenko, Igor Rojs, Gregor Banfi in Stane Rijavec. Peto mesto je za­sedlo moštvo ŠK-ja Trzin in sedmo mesto ekipa ŠK-ja Trzin Pekos Pub. Najpomembnejše moštveno tekmovanje pa je novembra dva konca tedna potekalo v okviru druge državne lige – zahodna skupina. Naš kapetan Aleš Borštnik je za nastop zmotiviral 12 igralcev in prvi konec tedna smo v nasprotju s pricakovanji (prejšnja leta smo vecinoma koncali v drugi polovici tabele) ustvarili fantasticno serijo petih zmag: najprej smo nadigrali ekipi ŠK-ja Dolenjske Toplice in ŠD-ja Vrhnika s 4,5 : 1,5 sledile pa so zmage proti ŠK-ju Komenda, ŠK-ju Ljubljana in ŠS TZ-ju Prevodi Dvojka, vse z rezultatom 4: 2. Tako smo se po pe­tih krogih znašli sami na vrhu zacasne turnirske tabele, kajti nobeno drugo moštvo ni bilo uspešno v vseh petih krogih. Po dvotedenskem premoru smo se znova znašli za šahovnicami. Sobotno dopoldne je bila naša nasprotnica ekipa iz Radovljice, ki nam ni bila kos (4 : 2), popoldne pa smo v zelo pomembnem dvoboju s 3,5 : 2,5 spravili na kolena še ŠD Domžale Tajfun 2. Kljucno zmago v tem dvoboju je pri­igral naš kapetan Aleš Borštnik, ki se je zanjo trudil kar štiri ure in pol. V nedeljska dvoboja smo stopili sprošceni, saj nam je zaradi zmag prejšnji dan zadošcal za koncni uspeh že en neodlocen dvoboj. Znova smo prekosili same sebe ter dopoldne premagali solidno moštvo, ŠK Rimex Ilirska Bistrica, s 4 : 2. To nam je prineslo neulovljivo prednost in tako niti minimalni popoldanski poraz proti ŠD-ju SIJ Acroni (edini v devetih kolih) ni mogel skaliti našega veselja ob zmagoslavju. Za nami sta se uvrstili ekipi ŠK-ja Dolenjske Toplice in ŠK-ja Ljubljana. S tem uspehom smo si odprli vrata v višji rang tekmovanja, v prvo državno ligo – zahodna skupina. Tam pa potrebujemo tudi žensko in mladinsko ekipo. Ni nam še jasno, ali bomo lahko izpolnili ta pogoj. Ob tem za trzinski šah najodmevnejšem šahovskem dosežku do zdaj bi bil krivi-cen, ce ne bi naštel vseh tvorcev uspeha. Najvecje breme sta nosila Klemen Šivic (2/4) in Peter Krupenko (3,5/5) z igro na prvi deski, nato pa so sledili še Nesib Jukan (2/4), Emil Lah (3,5/4), Igor Rojs (6/9), Gre­gor Banfi (1,5/2), Jernej Suhadolnik (3/4), Dušan Leben (3,5/5), Stane Rijavec (1/2), Aleš Borštnik (2/2), Andrej Grum (3,5/4), Borut Bajec (2,5/7) in Kostja Konvalinka (ena tocka iz dveh partij). Vsem bralcem Odseva želimo šahisti zdravo, uspešno in srecno leto 2020! Besedilo: Andrej Grum, foto: Emil Lah Vabljeni na najvecje strelsko tekmovanje v Sloveniji Strelsko društvo Trzin prav v teh dneh, od 20. do 22. decembra, or-ganizira najvecje mednarodno strelsko tekmovanje z zracnim orožjem v Sloveniji, tokratno že 24. Skirco Borisa Paternosta, ob kateri poteka tudi Trzin Walther Cup 2020. Ob tem vabijo vse Trzince, naj si ogledajo tekmovanje, ki poteka v dvorani Harmonije v Mengšu na kar 60 strel­ skih mestih z dodatnimi desetimi strelskimi mesti za finale. Strelska tekmovanja so v zadnjem casu postala mnogo bolj privlacna tudi za gledalce in celo nepoznavalcem obljubljajo pravo navijaško doživetje. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo clanom Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, ki so naši družini v trenutkih stiske priskocili na po­moc in reševalcem Zdravstvenega doma Domžale pomagali pri prenosu našega oceta v reševalno vozilo. Še enkrat najlepša hvala! Družina Socak Skirca je med strelci uveljavljeno in prepoznavno tekmovanje, uvr-šceno v koledar Evropske strelske zveze (ESC) in Mednarodne strelske federacije (ISSF). Na njem sodeluje približno 400 nastopajocih, med drugim vsi najboljši strelci iz Slovenije in regije, v preteklosti pa so na njem poleg strelcev iz bližnjih držav tekmovali še strelci iz Salvadorja, Armenije, Mehike in celo Japonske. Med rednimi obiskovalci so najbolj znani obrazi iz sveta strelstva, dobitniki olimpijskih odlicij, zmagovalci svetovnih in evropskih pokalov, kot je na primer Rajmond Debevec. Dogodek spet poteka v dvorani Šport in wellness centra Harmoni­ja v Mengšu, kjer clani Strelskega društva Trzin prizorišce opremijo z elektronskimi tarcami, kar omogoca do desetinke kroga natancno ocenjevanje zadetih strelov, medtem ko racunalniško vodenje vseh elektronskih tarc tudi gledalcem omogoca spremljanje rezultatov v realnem casu. Casovnico tekmovanja si lahko ogledate na spletni strani Strelskega društva Trzin www.sdtrzin.com, obišcete njegov Facebookov profil ali kanal YouTube, na katerem bodo tekmovanje prenašali tudi v živo. (tb) Šport Palacinke, zabava in košarka. Kaj je boljšega?! V soboto, 9. novembra, je v Domžalah potekal 1. turnir Annamarie Prezelj v okviru projekta Šola košarke Annamaria Prezelj pod okriljem Ženskega košarkarskega kluba Domžale, ki poteka tudi na Osnovni šoli Trzin in poleg tega še na šolah v Domžalah in okolici (OŠ Venclja Perka, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Jurija Vege Moravce, OŠ Vrhpolje in OŠ Janka Kersnika Brdo). Trzinka Annamaria Prezelj je profesionalna slovenska košarkarica. Igra v klubu PWSZ Gorzów Wielkopolski na Poljskem in zastopa barve Slove­nije, trenutno prav na kvalifikacijah za evropsko košarkarsko prvenstvo. Turnirja se je udeležilo približno 50 ucenk od prvega do sedmega razreda. Med tekmami so potekala razlicna nagradna tekmovanja z nagradami sponzorjev dogodka, Picerije Pipca in Fitness centra Lo-žar. V družinskem tekmovanju je bilo še posebno napeto, zmago je odnesla domov družina Kokalj. Poleg košarkarskega dela so potekale ustvarjalne delavnice, udeleženke so lahko izdelale košarkarske cofke, žogo iz papirja ali pa pobarvale košarkarsko pobarvanko. Dekleta so si tudi lahko lakirala nohte in izdelala zacasne tatuje. Gledalci so na tribunah navijali za dekleta, privošcili so si lahko brezplacno desetmi­nutno masažo pod rokami maserke Sare ali pa svoje brboncice umirili z okusnimi palacinkami Cokocinkami. Annamaria Prezelj je po turnirju izjavila: »Izredno sem zadovoljna s potekom turnirja. Celotna organizacija dogodka je bila na zelo visoki rav­ni. S tem bi se zahvalila klubu ŽKK Domžale za odlicno organizacijo. To je šele zacetek, za prihodnost je še veliko novih idej in ciljev.« Z razpletom turnirja so bili zadovoljni tudi v vodstvu kluba ŽKK Dom-žale, še posebej predsednik kluba Bojan Dremel. »V Ženskem košarkar­skem klubu Domžale smo ponosni na zaupanje Annamarie Prezelj, da skupaj z nami gradi prvovrsten projekt šole košarke v Sloveniji. Izjemen odziv deklet že na prvem turnirju je pokazal, da Annamaria ni samo odlicna košarkarica, ampak tudi izjemno pozitivna osebnost, pravi ma­gnet za mlade košarkarice. Zahvaliti pa se moram tudi vodji šole košar­ke Maji Grintal za odlicno organizacijo, izjemni ekipi trenerjev in drugih sodelujocih na dogodku ter sponzorjem, ki so ustvarili odlicen dogodek." V prihodnosti lahko pricakujemo še vec tovrstnih dogodkov in s tem tudi širitev znanja, in kar je še bolj pomembno, širitev ljubezni do ko­šarke na trzinskih tleh. Besedilo in foto: Maja Grintal Mengeški skakalni klub v svetovnem vrhu Anže Lanišek, 23-letni slovenski reprezentant iz Smucarskega skakal­nega kluba Mengeš, je na uvodni posamicni tekmi nove sezone svetov­nega pokala v smucarskih skokih v Visli skocil na drugo mesto in si s tem priskakal svojo premierno uvrstitev na zmagovalni oder med elitno drušcino. Po zaslugi »Žabe«, kakor Laniška klicejo mengeški skakalni ko­legi, so to tudi zgodovinske prve posamicne stopnicke katerega od clanov SKK-ja Mengeš. Da prvi skok tako visoko ni bil nakljucje, je Anže nato dokazal še na drugi postaji v Ruki, kjer se je izkazal še z bronasto kolajno. Laniška budno spremljajo in zanj stiskajo pesti njegovi mlajši klubski kolegi, ki se dokazujejo med vrstniki v pokalu Cockte. Med mladinci do 16 let je bil skupni zmagovalec Taj Ekart, srebro sta osvojila Živa Andric (deklice do 12 let) in Trzinec Nik Bergant Smerajc (decki do 13 let), med peterico v svojih kategorijah pa so se znašli še trije clani SKK-ja Mengeš; Anže Lanišek, Benjamin Bedrac in Alen Pestotnik. Na zakljucni slovesnosti najboljših v gorenjskem pokalu so kolajne prejeli naslednji mengeški orlici: Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec (1. in 3. mesto med decki do 13 let), Alen Pestotnik je bil skupno drugi (decki do 12 let), Erik Tomažic pa tretji (do 11 let). Ker se bližajo prazniki, velja izkoristiti še priložnost, da vsem bral­kam in bralcem prisrcno vošcimo vesel božic in srecno novo leto 2020 ter se zahvalimo vsem, ki tako ali drugace podpirate naš klub. (tb) Foto: Andrej Smerajc Mladi o mladih • Intervju s plesalko in striparko Tino Kecelj Plesalka, ki ustvarja stripe Tina Kecelj je osmošolka Osnovne šole Trzin in mlada umetnica, ki jo veseli street dance, prav tako rada pa ustvarja tudi s svincnikom. Riše stripe za šolski casopis Skirca in za razne natecaje, v plesu pa je dvakratna svetovna prvaki­nja. Njene stripe bomo zagotovo še videli na kakšnem natecaju, njene nastope pa na svetovnih prvenstvih. Kdaj si zacela risati stripe? Zacela sem jih risati lani, torej v sedmem razredu. Kdo te je navdušil za risanje stripov? Lani smo imeli v šoli izbirni predmet Mediji, ki ga je vodila uciteljica Maja Komjanc. Vprašala je, ali bi kdo želel risati stripe, in javila sem se, saj me risanje zelo veseli že od malih nog. Katere teme najraje rišeš? Nic specificnega, rišem, kar mi je v tistem trenutku všec. Pogosto pa rišem razne puncke. Kako si zamisliš zgodbo? Katerih tekmovanj oziroma natecajev si se do zdaj udeležila? Na mednarodnem tekmovanju Ex-tempore sem lani prejela diplomo, lani in letos pa sem se v okvi­ ru šole udeležila še tekmovanja na temo Mir. Koliko casa potrebuješ, da narišeš strip? Po navadi od pol ure do 45 minut. Barvni stripi mi vzamejo vec casa, vendar jih raje rišem, saj menim, da so crno-beli bolj dolgocasni. Poleg risanja stripov pa tudi plešeš? Koliko casa že plešeš in katere zvrsti? Plešem že od svojega drugega leta, torej enajst let. Pri dveh letih sem zacela plesati v Mikiju. Imeli so poseben program, in sicer plesno-gi­balno urico z mamicami, nato sem plesala plesom v vrtcu. V prvem razredu sem zacela plesati balet in ga plesala dve leti, nato pa sem se odlocila za hiphop in street dance, ki je po zvrsti plesa hiphop, le da zraven še poveš zgodbo. Že od zacetka pa plešem pri plesni šoli Miki. Na katere dosežke pri plesu si najbolj ponosna? Trikrat smo s skupino osvojili naslov državnih prvakov, dvakrat naslov evropskih prvakov in dvakrat naslov svetovnih prvakov. Obe svetovni prvenstvi sta bili na Ceškem, evropska pa v Makedoniji, na Slovaškem in Poljskem. Kako je bilo naslov vaših tock, zgodb? Ko smo bili pionirji, smo plesali koreografijo z naslovom Na paši. Nas­lednje leto smo se predstavili s tocko Titanik, letos pa smo plesali Monopoly show. Kateri nastop ti je ostal najbolj v spominu? Letošnje svetovno prvenstvo, ko smo plesali na temo Monopoly show, in prvo svetovno prvenstvo, saj res nismo pricakovali zmage, ker nas je vecina tekmovala prvic in Slovenija še nikoli ni zmagala v tej zvrsti. Zato smo bili na koncu še bolj veseli in navdušeni. Imaš morda kakšnega plesnega idola? Imam. To so moji trenerji in Nika Kljun, saj je res dobra plesalka in vsak plesalec si želi, da bi dosegel take uspehe kot ona. Kako pa naprej? Vsekakor želim še naprej plesati, zato se nameravam vpisati v Špor­tno gimnazijo Šiška. Prav tako bi rada tudi še naprej risala stripe. Upam, da bo dovolj casa za vse. (smeh) Še stavek za konec: kaj je tvoj moto oziroma vodilo skozi življenje? Nikoli se ne smeš predati, vedno moraš vztrajati do konca. Nina Rems, Foto: osebni arhiv Tine Kecelj Vremenska s(e)kir(i)ca Od sonca pozabljeni listopad Saj ni res, pa je, je znani vzklik Roberta L. Ripleya, znamenitega ame­riškega zbiratelja vsega nenavadnega, drugacnega in edinstvenega (ži­vel je v prvi polovici prejšnjega stoletja). Mi pa ga tokrat uporabljamo v kontekstu iztekajocega se leta 2019 in v nic manjši meri tudi v zvezi z novembrskim vremenom. To nas je »bombardiralo« z vsem mogocim, le sneg in mraz sta ostala še visoko nad nami oziroma dalec od nas. Po nižinah Slovenije smo imeli prvo meteorološko jesen brez hladnega dneva, saj prav nikjer niso izmerili temperature zraka pod ledišcem in posledicno slane; v Trzinu se je ta prvikrat pojavila šele v zacetku de­cembra (3. decembra) malo pred polnocjo, ko smo izmerili –1,3 stopinje Celzija. Najnižjanovembrskatemperatura zrakajetikprediztekom me-seca padla pod stopinjo Celzija, pred tem pa je merila kar 4,2 stopinje Celzija. Zato ni cudno, da so bile tudi povprecne mesecne temperature zraka v Ljubljanski kotlini za okrog 3,5 stopinje Celzija nad dolgolet­nim povprecjem. Žal pa k temu ni pripomoglo sonce, temvec deženosni oblaki, ki jih je nosilo z juga in jugozahoda. Usmilila pa se nas je vsaj za ta mesec znacilna trdovratna megla, ki ni prišla do izraza, saj je bila kratke sape ali pa je sploh ni bilo! Le malo manj topla sta bila novembra le v letih 2002 in 2014. Da so bili oblaki res »vremenska uspešnica« minulega meseca, kažejo podatki o trajanju soncnega obsevanja, saj smo ga bili deležni precej manj od polovice pri-cakovanega – v sosednji Ljubljani le 24 namesto povprecnih vec kot 60 ur! Povedano drugace oziroma uradno (ARSO): imeli smo enega najmanj osoncenih novembrov po letu 1961, odkar ta podatek beležijo natancneje in na vec lokacijah po državi. Za vec kot polovico smo presegli tudi pricako­vano novembrsko padavinsko pošiljko: v 25 padavinskih dneh smo prejeli vec kot 150 litrov vode na kvadratni meter; v šestih dneh tudi vec kot 10 l/ m2. V vsem mesecu skupaj nista bila zaporedoma niti dva suha dneva, ne­kajkrat je rosilo in kapljalo celo iz megle in nizke oblacnosti! Vendar so bile padavine razporejene tako, da niso nastale poplave ali kakšni vecji škodni dogodki, povezani z vodo. Težave so imeli predvsem kmetje, saj zaradi namocenosti zemlje marsikje niso mogli posejati ozimnega žita. Posebna zgodba je bila novembrska snežna odeja na Kredarici – z 295 centimetri (18. novembra) je padel niti desetletje star (2010) novembrski rekord (275 cm) skupne višine snežne odeje. Snega je bilo za ta del leta res veliko, a le v visokogorju nad drevesno mejo. V zacetku decembra je bila vecina smucišc, izjema je seveda Kanin, še brez omembe vredne snežne odeje. Na obali so ob plimovanju 12. novembra izmerili drugo najvišjo višino morja po letu 1961, zato je voda zalila številna pristaniška obmocja ter mestne ulice, trge in pritlicne prostore priobalnih mest. Tudi meteoro­loška jesen (september–november) je bila med najtoplejšimi do zdaj, natancneje v zadnjih 60 letih. September ni veliko odstopal od obicaj­nih razmer, oktober je bil zelo topel, suh in soncen, november pa prav tako zelo topel, a moker in siv mesec. Morda še zanimiva primerjava. v Trzinu smo nabrali v vsem letu do zacetka decembra že vec kot 1260 milimetrov padavin; ne prav dosti manj (1112 mm) jih je padlo samo v novembru na Voglu.Glede na letni cas smo zdaj vendarle v pricakovanju druge vrste padavin; dovolj bo že nekaj centimetrov! Seveda mislimo na sneg; so pa naše misli vse bolj usmerjene v prihodnje, v prestopno leto 2020, ki naj tudi vam prinese cim vec lepega, dobrega, presenetljivega, strastnega, srcnega …, konec koncev vsaj vremena. Vzemite si cas tudi zanj in ga podoživite s svojimi najdražjimi in najbližjimi! Arhiv meteoroloških podatkov za Trzin za november 2019 je dosto-pen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). Besedilo in foto: Miha Pavšek Pisma bralcev Loceno zbiranje odpadkov v Mlakah Ko smo pred desetletji kupovali vrstne hiše, ki jih je na obmocju današnjih Mlakarjeve, Prešernove in Re-boljeve ulice gradilo Gradbeno podjetje Gorica, se nismo zavedali težav, ki jih bo prineslo loceno zbiranje odpadkov. Od ene smetišcne kante (»kanta za smeti – vecja posoda, navadno s pokrovom« – slovar sloven-skega knjižnega jezika) smo prešli na tri. Poleg teh treh kant je treba imeti še smetnjak za papir, steklo … Ker naše vrstne hiše nimajo nobenih pomožnih prostorov, je kante mogoce postaviti samo na parkirišcu pred pokritim parkirnim mestom (»garažo«). Širina parcele ob cesti znaša samo 4,5 metra. Tri kante zav­zamejo najmanj tretjino širine parcele. Ce bi kante enakomerno razpo­redili ob cesti, bi na vsakih 1,5 metra stala kanta za smeti. Ob pogledu na naselja vrtnih hiš vzdolž ulic vidiš samo množico smetišcnih kant. Ti pogledi so dostikrat manj estetski od pogledov na zanemarjena romska naselja. Ce bi ljudje, katerih imena nosijo navedene ulice, lahko videli, kako so danes videti te ulice, bi se gotovo obracali v grobu. V slovarju slovenskega knjižnega jezika obstaja tudi beseda aleja. Ce v obrazloži­tvi pomena besede zamenjaš izraz drevo z izrazom smetišcna kanta, dobiš najtocnejši predlog za preimenovanje naših ulic glede na njihov sedanji videz: Aleja smetišcnih kant I – sedanja Mlakarjeva ulica, Aleja smetišcnih kant II – sedanja Prešernova ulica, Aleja smetišcnih kant III – sedanja Reboljeva ulica. Zdaj pa k resnejšim stvarem! Kljub prizadevanju vseh stanovalcev naselja vrstnih hiš za urejen videz naselja je ta katastrofalen zaradi nenormalnega števila smetišcnih kant glede na razpoložljiv prostor. Tako se pocutimo tudi stanovalci. Ceprav živimo v obcini, ki se zelo rada pohvali, da je zelo urejena, in je tudi po financni plati med naj­bogatejšimi obcinami, ni sposobna ali noce najti boljše rešitve za zbi­ranje odpadkov na obmocju omenjenih ulic. Podoben problem imajo tudi strokovne službe Prodnika, d. o. o., ki ti povedo, da mora vsaka hiša imeti tri smetišcne kante, kam jih postaviš, pa ni njihova stvar. To dokazujejo tudi z umikanjem zabojnikov za embalažo z ekoloških otokov ob obilni obcinski pomoci (obcinski odlok). S tem dokazujejo, da niso sposobne urediti ekoloških otokov tako, da bi preprecile nepo­oblašceno in napacno odlaganje odpadkov iz sosednjih obcin. Videti je, da obcinska uprava Trzina in strokovne službe Prodnika, d. o. o., niso nikoli slišale za izraze: • ograjeno mesto za vecje zabojnike z elektronsko kljucavnico (odpi­ranje s kartico upravicenega uporabnika), • nadzorna kamera za kontrolo nepooblašcenega in nepravilnega od­laganja smeti, • opozorilna tabla za videonadzor s prepovedjo nepooblašcenega in napacnega odlaganja odpadkov in kaznimi za tako pocetje (na osnovi odloka, ki ga obcina sprejme na enak nacin, kot je sprejela odlok o umiku zabojnikov za embalažo z ekoloških otokov v Trzinu), • podzemni zbiralnik odpadkov. Taka skupinska odlagališca je mogoce postaviti na praznih prostorih med nizi vrstnih hiš. Ti prostori so vecinoma v lasti obcine. Vrstne hiše so zgrajene na mocvirnem obmocju. Zaradi posedanja zemljin pod temelji hiš, posebno pod precnimi temelji hiš in temelji »garaž«, so nastali prazni prostori. Tako so vse hiše posameznega niza med seboj povezane. V ta labirint praznih prostorov so se naselile podgane, ki skozi podzemne cevi za dovod zraka pod plinske grelce vdirajo v stanovanja, vertikalne prezracevalne cevi (v sklopu dimni­ka) in dimniške cevi. Na to sem osebno opozoril gospoda župana in osebje, ki je izvajalo deratizacijo z nastavljanjem vab za podgane v kanalizacijsko omrežje. Predlagal sem, da se pri izvajanju deratizacije odložijo vabe za pogane v jaške za dovod zraka pod plinske grelnike vseh hiš. In glej cudo! Zgodilo se ni nic! S spoštovanjem! Mirko Štuhec, Prešernova ulica P. s.: Nimam bojazni, da od naslovljenih* dobim odgovor, ker vem, da je za »odgovorne« najlažji nacin reševanja problemov z ignoriranjem le-teh. (*Pismo je bilo naslovljeno na župana Obcine Trzin in direktorja podjetja Prodnik ter poslano v vednost uredništvu Odseva, op. ur.) Pisma bralcev Odgovor JKP Prodnik in Obcine Trzin o uvedbi individualnih zabojnikov Na obmocju obcin, kjer javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki izvaja Javno komunalno podjetje Pro-dnik, zbiranje odpadne embalaže poteka na nacin »od vrat do vrat«, kar pomeni, da ima vsaka stavbaname-šcen zabojnik za odpadno embalažo. Takšen sistem je bil uveden na podlagi resnih analiz in se je izkazal za izredno ucinkovitega, saj je od njegove uvedbe zbran vecji delež loceno zbrane odpadne embalaže, ekološki otoki pa so obcutno manj obremenjeni in onesnaženi. Uporabniki na obmocju Mlakarjeve, Reboljeve in Prešernove ulice v Trzinu so bili do novembra letos izjema, saj je bilo v preteklosti s skle­ pom Obcinskega sveta Obcine Trzin doloceno, da se na tem obmocju namestijo skupinski zabojniki za odpadno embalažo, ki naj bodo pos­tavljeni na ekoloških otokih. Žal se je skozi cas izkazalo, da lokacije, na katerih so postavljeni sku­pinski zabojniki za odpadno embalažo, predstavljajo tocke, na katerih se nepooblašceno odlagajo vse vrste odpadkov. Ti ekološki otoki so bili preobremenjeni, nenehno onesnaženi in so kljub rednemu in izre­dnemu cišcenju nenehno kazili okolico. Poleg tega je v tem obdobju kar 71 odstotkom uporabnikov na tem obmocju narocilo svoje indivi­dualne zabojnike za odpadno komunalno embalažo, saj so prepoznali prednosti individualnega zbiranja odpadkov, na svojih zemljišcih so našli prostor za dodaten zabojnik ter skrbno in vestno locujejo odpad­ke. Kljub trudu in vestnosti vecine uporabnikov pa še vedno niso živeli v lepo urejeni soseski, saj so ekološki otoki kazili podobo. Morebitne druge rešitve, kot npr. skupinska zbirališca s karticnim dostopom, so se v nekaterih obcinah prav tako pokazale za neustrezne, saj je pri­hajalo do nepooblašcenega odlaganja okoli skupinskega zbirališca. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je v oktobru Obcinski svet Ob­cine Trzin sprejel sklep, da morajo imeti tudi na tem obmocju vsi upo­rabniki svoje zabojnike za odpadno komunalno embalažo. V novembru so uporabniki na obmocju Mlakarjeve, Reboljeve in Prešernove ulice v Trzinu prejeli individualne zabojnike za zbiranje odpadne embalaže, skupinski zabojniki na ekoloških otokih pa so bili odstranjeni. Na ekoloških otokih bodo še vedno ostali zabojniki za papir in kar-ton ter steklo, v prihodnje pa bomo postavili še dodatne zabojnike (za odpadno elektricno in elektronsko opremo in tekstil), kar bo upo­rabnikom olajšalo locevanje tudi teh za okolje zelo obremenjujocih odpadkov. Prepricani smo, da bo ukrep pozitivno vplival na urejenost okolice. Naj ob tem dodamo, da so s spremembo zbiranja odpadne embalaže na tem obmocju vsi uporabniki v obcini Trzin zdaj enako­vredno obravnavani. Kar zadeva težave z glodavci, je podjetje Prodnik pristojno za odpra­vljanje težav v javni kanalizaciji. Deratizacija se v celotnem kanaliza­cijskem sistemu izvaja dvakrat na leto (spomladi in jeseni), po potrebi pa na posameznih obmocjih tudi veckrat. V primeru težav z glodavci na zasebnih zemljišcih/prikljuckih morajo za to poskrbeti lastniki. Javno komunalno podjetje Prodnik in Obcina Trzin Pojasnilo Društva prijateljev mladine Trzin Spoštovana odgovorna urednica Odseva, v novembrski številki Od­seva Letnik XXVI – št. 9, november 2019, ste v uvodniku z naslovom »Samoumevno?« zapisali: »Pogosto se šele tedaj, ko izgubimo nekatere ugodnosti, zavemo, da prostovoljsko delo ni samoumevno. Eden od po­kazateljev, da se prostovoljstvo ne ceni dovolj in da se prostovoljci lahko izcrpajo, je tudi dejstvo, da se na obcinski razpis za organizacijo miklavž­evega rajanja ni prijavilo nobeno društvo. Celo tisto ne, od katerega bi skrb za otroke pricakovali! A brez skrbi, Miklavž tudi letos pride!« Ker smo se v podcrtanem stavku v Društvu prijateljev mladine Trzin (v nadaljevanju: DPM Trzin) prepoznali kot društvo, ki ga izpostavljate kot tisto, ki (navkljub splošnim pricakovanjem) dela svoje naloge ni opravilo, saj se na obcinski razpis za organizacijo prireditve Miklavže­vanje ni prijavilo, pojasnjujemo dejstva in okolišcine, ki so vzrok za to. Obcina Trzin vsako leto v januarju objavi Javni razpis za sofi­nanciranje prireditev v Obcini Trzin za tekoce leto. Razpis obsega razlicne prireditve, kot so kulturni veceri, obcinske prireditve in proslave, Florjanov sejem, dobrodelni koncert »Zapojmo in zaigrajmo skupaj« itd. Trzinska društva, ki izpolnjujejo formalne pogoje, se lah­ko prijavijo na vsako razpisano prireditev. Dosedanja dobra praksa in sodelovanje med trzinskimi društvi sta se vec let uspešno kazala tudi v tem, da je za organizacijo vsake od razpisanih prireditev kandidi­ralo in prireditev dejansko izvedlo tocno doloceno društvo. V duhu dobrega sodelovanja smo do zdaj vsa društva to neformalno dogovorjeno pravilo, da »si nismo skakali v zelje«, vrsto let dosledno upoštevala. DPM Trzin je v marcu letos izvedelo, da se za organiza­ cijo prireditve »Miklavževanje« ni prijavilo nobeno društvo (torej ne društvo, ki je organizacijo te prireditve do zdaj izvajalo). Naša priza­ devanja so takoj stekla v smeri povezovanja z županom Obcine Trzin in predlagali smo, da poskrbimo za organizacijo, kot smo se na se­stanku izvršilnega odbora društva tudi dogovorili. Vendar pa za letos to na žalost ni bilo vec mogoce – Obcina Trzin bi morala razpis v delu »Miklavževanja« ponovno razpisati, saj društva na podlagi razpisa in podpisane pogodbe o sofinanciranju pridobijo financna sredstva za izvedbo prireditve. Obcina Trzin razpisa žal ni ponovila in posledicno tudi naše društvo ni moglo prevzeti organizacije te prireditve. Kljub temu smo v naših prizadevanjih ostali aktivni: v oktobru 2019 smo imeli predsedniki društev sestanek pri županu Obcine Trzin, na kate-rem smo se neformalno dogovorili, da se bo DPM Trzin v letu 2020 prijavilo za organizacijo prireditve »Miklavževanje«. Tudi sami meni-mo, da organizacija te prireditve spada pod okrilje našega društva, in s tem je med društvi vzpostavljen nov neformalni dogovor. Organizacije letošnje prireditve torej iz razlogov, ki jih kot krivdne dejansko ni mogoce pripisati DPM Trzin, naše društvo ne more orga­nizirati. Ker je vaš clanek pri nekaterih obcanih vzbudil zaskrbljenost in nezaupanje, kot smo razbrali iz njihovih vprašanj, naslovljenih na clane društva, vas prosimo, da se v prihodnje izogibate objavljanju tovrstnih polresnic, dokler vseh informacij predhodno korektno ne preverite pri vseh deležnikih. Nataša Gladek, predsednica DPM Trzin Trzin‘c vas gleda Trzinci še vedno cez lužo Pred okrog 120 leti je odšlo cez lužo oziroma v Ameriko vec kot 100.000 Slovencev, med njimi tudi nekaj Trzincev, ki niso vec našli dela v domacih krajih. Množicno izseljevanje je potekalo v letih od 1890 do 1914, ko je veliki selitveni val zajel celotno Evropo oziroma svet. Po ameriških popisih prebivalstva je leta 1910 tam živelo 2,3 milijona ljudi z avstrijskim državljanstvom. Za ljudi s slovenskim maternim jezikom v ZDA se je izreklo 123.631 priseljencev prve generacije (rojenih na Slovenskem) in 59.800 njihovih potomcev (rojenih v Ameriki), skupaj torej kar 183.431 ljudi1. Samo s Kranjskega naj bi se po podatkih deželne vlade v letih 1896–1910 izselilo kar 110.372 ljudi2. Statisticni po­datki so sicer precej nepopolni, a vseeno gre za obdobje najmnožicnejše prostovoljne selitve Slovencev v zgodovini. kjer nas med vsakim niti ne tako obilnim deževjem in po njem prica­kajo velike luže. Najznamenitejša in med najvecjimi je na parkirišcu pri osnovni šoli, nic dosti manjša pa ob nadstrešku avtobusne postaje Trzin dom, na zacetku pšaške promenade pri Gregcevem mostu. Za­nimivo je, da so bile omenjene površine asfaltirane pred nekaj leti, a se lahko gremo »lužeslovce« že zdaj. Vsaj za luže na plocnikih lah­ko recemo, da gre za slabo izvedbo, cestne so lahko tudi posledica preobremenitev. Slovenci, in Trzinci tu nismo izjema, moramo pac z avtom cim bliže. Dejstvo je tudi, da se precejšen del Trzina razprostira na glinastih tleh, ki ne slovijo prav po veliki nosilnosti. Na vsak nacin imamo tudi Trzinci po vsakem dežju možnost, da poleg skoka cez plot treniramo tudi skok cez lužo … Besedilo in foto: Miha Pavšek 1 Dandanes Trzincem ni vec treba hoditi s trebuhom za kruhom v Drnovšek, Marjan, »Izseljevanje je rakrana na telesu našega naroda«, Ameriko, zato pa lahko zdaj cez lužo skacejo, in to kar pred domacim str. 8–9. Historicni seminar 4: Zbornik predavanj 2001–2003. Ljublja­pragom. Pa ne le na avtomobilskih, temvec tudi na pešcevih površi­ na: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2003, str. 7–33. 2 Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani 1913. Ljubljana: Katoli­ nah. Kljub precejšnji urejenosti komunalne infrastrukture – marsikje ška bukvarna, 1913, str. 66. so sicer mogoce še precejšnje izboljšave – je v Trzinu kar nekaj mest, Dacia Duster že za 13.290 € ZIMSKIH + PAKET PNEVMATIK 5 LET 1 LETO 3 LETA JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si Podana cena (MPC maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cene in vkljucuje 22 odstotoni DDV in DMV. Cena velja za model Dacia Duster Essential 1.0 TCe 100.*Ob nakupu vozila preko Dacia Financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu: 4,338-6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209-0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1-0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana,Tr a ka 108, 1000 Ljubljana, Nova vozila Tel. 01 20 00 560, Rablje na vozila Tel. 01 20 00 560, Servis Tel. 01 20 00 570, -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , www.avtohisamalgaj.si Napovednik Vabilo na srecanje VOŠCILO obcanov Vabljeni na prednovoletno srecanje obcanov Praznicni cas nas navdihuje, da razmišljamo o odhajajocem letu Obcine Trzin, ki bo v ponedeljek, 23. decembra in si oblikujemo pricakovanja za novo leto. Vsem obcanom želimo 2019, od 19. ure dalje v Kulturnem domu Trzin. veliko zdravja, srece in uspehov. Naj se vam uresnicijo skrite želje Nastopila bo glasbena skupina Ministri. in izpolnijo pricakovanja! Vesel božic in srecno novo leto 2020 vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Trzin. Vabilo na proslavo Vabljeni na obcinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotno­sti, ki bo v cetrtek, 26. decembra 2019, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin. V kulturnem programu bodo nastopili trzinski kulturni poustvarjalci. Obcina Trzin Dogodki v Kulturnem domu Trzin • nedelja, 22. 12. 2019, ob 20. uri, Pevska avdicija, kabaret (vstopnina 10 €) • ponedeljek, 23. 12. 2019, ob 19. uri, Novoletno srecanje obcanov s skupino Ministri (vstop prost) • cetrtek, 26. 12. 2019, ob 19. uri, Obcinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti (vstop prost) • sobota, 28. 12. 2019, ob 19. uri, Novoletni koncert Ženskega pevskega zbora Trzinke (prostovoljni prispevki) • nedelja, 5. 1. 2020, ob 17. uri, Zvezdica Zaspanka, otroška predstava za abonmaje in izven (vstopnina 4 evre), gostuje KUD Kamot Bled KULTURNO DRUŠTVO IVAN HRIBAR TRZIN Ženski pevski zbor Trzinke z gosti ************************************* VABIMO na NOVOLETNI KONCERT v soboto, 28. decembra 2019, ob 19. uri v Kulturni dom Trzin, Mengeška cesta 9. Prostovoljni prispevki! Po koncertu bomo ob prigrizku in druženju nazdravili novemu letu. Vošcila Aktualne dejavnosti društva upokojencev Žerjavcki Pohodniki se vsak torek ob 8. uri srecajo pri Mercatorju, od koder gre-do na krajše izlete, 1. januarja pa vabijo na Rašico, zbor pri »Kuharjevi štirni« ob 8. uri. • Kolesarji se ob lepem in ne premrzlem vremenu srecujejo ob cetrt­kih ob 9. uri pred CIH-om in odkolesarijo na krajše in daljše izlete po trzinski okolici. Seveda v zimski opremi. • Strelci trenirajo vsak ponedeljek in petek od 17. do 18. ure na stre­ lišcu v trzinski osnovni šoli. Tarce so na moc oblegane. • Balinarji tekmujejo v zimski ligi na zaprtem balinišcu na Duplici. Liga je zelo mocna in tako nabirajo izkušnje od starih mackov. • Pevska skupina Žerjavcki prepeva na Jefacnikovi domaciji vsak torek med 17.30 in 19. uro, uspešno pa je proslavila svojo 20-letnico. Vabljeni med pevce. • Krožek rocnih spretnosti deluje še vedno na Jefacnikovi domaciji ob cetrtkih od 10.30 naprej – na programu so novoletne vošcilnice. • Kultura – recitatorji in literarni ustvarjalci se redno srecujejo in sodelujejo na raznih prireditvah, obiskujejo pa tudi domove za starejše. • IZLETI v novem letu so v nacrtih, in to najmanj štirje. Kdaj, kako in kam, naj še ostane skrivnost. Življenje bi bilo cudovito poto­vanje, ce bi ob rojstvu dobili povratno karto, nam sporoca Rudi Kerševan. Beremo, vidimo in slišimo se v novem letu 2020, ki naj vam prine­ se obilo vsega dobrega. Pa srecno. Janez Florjanc, podpredsednik Društva upokojencev Žerjavcki, Trzin Prihaja cas, ko zacutimo vsi, da sreca pozabljena ni. Ljubezen in mir nam polnita srce, dobrota širi svoje roke. Najbližje objameš, jih stisneš mocno in v srcu želiš jim vse lepo. Želimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter blagoslovljene božicne praznike in srecno 2020! Obcinski odbor SDS Trzin Nekdo danes sedi v senci, ker je nekdo nekoc posadil drevo. Warren Buett Naj leto, ki prihaja, zaznamujejo dejanja, ki sejejo lepo prihodnost. SRENO 2020 Vošcila • Oglasi Ti vodenje projektov predstavlja izziv, znaš prepoznati priložnosti za nove posle? Verjameš, da lahko s pozitivnim pristopom ter znanjem premikaš meje? Potem moraš postati VODJA PROJEKTOV/ RAZVIJALEC POSLA (M/Ž) V Mestu komunikacij! Sprejmemo prebivalca, ki: - ima vsaj 3 leta izkušenj na primerljivem delovnem mestu - je proaktiven, ambiciozen, odgovoren, ustvarjalen in iznajdljiv - je sposoben individualnega in timskega dela STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan Sre˜no 2020! TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik - je poln pozitivne energije - želi delati v oglaševanju - ima aktivno znanje angleškega jezika - ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri Njegove naloge bodo: - projektno vodenje in skrbništvo kljucnih narocnikov - ustvarjanje priložnosti in pridobivanje novih narocnikov - vzdrževanje odnosov s strankami - priprava marketinških strategij Mesto nudi: - zaposlitev za dolocen cas (ce se izkažeš, postaneš naš dolgorocni sodelavec, kar si seveda želimo… :D) - dinamicno delovno okolje - sodelovanje s super ekipo | 33 Oglasi 34 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Oglas 5. dobrodelni BOŽICKOV TEK IN POHOD NOVI RANGE ROVER EVOQUE CAS JE, DA VAS OPAZIJO. RANGE ROVER EVOQUE ŽE ZA 349,00 € NA MESEC Z 1,99% OBRESTNO MERO. Novi Range Rover Evoque se enako dobro pocuti tako na mestnih ulicah kot na gorskih poteh. Ima terensko zmogljivost polnokrvnega Land Roverja in je hkrati opremljen za mesto. S tehnologijo ClearSight Ground View lahko vidite pod vozilo in med parkiranjem pazite na jame in nerodno visoke robnike. Evoque zmore vse, le pogledom obcudovanja se nikakor ne more ogniti. Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. Ljubljanska cesta 24 1236 Trzin landrover.si Povprecna poraba goriva: 5,4 - 8,2 l/100km. Emisije CO2: 143 - 188 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b. Specificne emisije NOx: 3,1 - 75 g/km. Vrednost specificne emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,11 - 0,29 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,03E11 – 1.06E11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževalcev zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. 102,5