Politiški pregled. * Naučni odsek. Naučni odsek je imel dne 14. t. m. sejo, na kateri je razpravljal poslanec Wastian o izpremembi § 55. državnega šolskega zakonika. Wastian je predlagal, naj odsek parlamentu predloži tako izpremembo zakona, ki bi določevala, da se morajo plače učiteljstvu na ta način regulirati, da dobivajo učitelji prejemke in dohodke 4. najnižjih razredov državnih uradnikov. — Vladni zastopnik, dvorni svetnik Ardelt, je izjavil, da vlada celega vprašanja še ni preštudirala in da ja VVastianov predlog nesprejemljiv. Končno je odsek takozvani Pacherjev predlog glede 20miljonskih odkazov deželnim fondotn za izboljšanje učiteljskih plač izrcčil finančnemu odseku v pretres. * Bosansko šolsko vprašanje. Skupni finančni minister dr. vitez Bilinski predloži bosansko-hercegovinskemu saboru med drugim dve zakonski predlogi, prvo glede ustanovljenja, vzdržavanja in nadzorovanja učnih zavodov, zlasti ljudskih šol v Bosni in Hercegovini, drugi zakon pa vsebuje ureditev pravega raztnerja ljudsko-šolskih učiteljev v Bosni in Hercegovini. Prvi zakon temelji na načelu, da more v bodoče vsak kraj s 40 šoloobveznimi otroci ustanoviti lastno ljudsko šolo. Dalje urejuje zakon dolžnosti in pravice šolskih občin ter ustanavlja nadalje pogoje, pod katerimi more šolska občina apelirati na pomoč dežele v pospeševanju šolske naobrazbe. Končno urejuje prvi zakon tudi srednje šolstvo v obeh anektiranih deželah. Drugi zakon o ureditvi pravnega razmerja bosensko-hercegovinskega učiteljstva je v bistvu sestavljen po vzorcih avstrijskih in ogrskih šolskih zakonov. — Poudarjati je treba določbo drugega zakona, da stavlja zakon kot pogoj za pri pustitev k prvemu ljudsko-šolskemu izpitu enoletno prakso. Drugi zakon nadalje urejuje zlasti službeno pragmatiko, ki pa ne odgovarja povsem principom modernega šolstva. Zakon odpravlja takozvano stanarino, katero pa nadomešča s krajevnimi dokladami. — Stroški za skupno ureditev ljudskošolskega vprašanja v Bosni in Hercegovini bodo znašail za leto 1912. K 224.865. Naša mornarica. Leta 1910 je bilo med 3810 rekruti mornarice 1219 Hrvatov, 900 Nemcev, 622 rekrutov z Ogrskega, 581 Lahov, 253 Čehov, 116 Slovencev, 44 Poljakov, 20 Slovakov, 12 Rumuncev in 3 Rusini. Mornarjev s podčastniki (brez častnikov) je bilo 14.324. Med njimi je pristojnih na Ogrsko (brez Hrvaške) 2844, v Dalmaciji 2737, Istri, Goriški in na Primorskem 2657, na Češkem 1807, v Hrvatski in Slavoniji 1325, v Zgornji in Spodnji Avstrijski 938, na Moravskem 711, na Štajerskem 411, na Kranjskem 208, v Galiciji 175, v Sleziji 172, na Koroškem 143, na Tir. in Predarl. 103, na Solnograškem 56, v Bukovini 32, v Bosni in Hercegovini 7 .