*NA150 din - Leto XL - Št. 25 Kranj, torek, 31. marca 1987 MOL GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stenja o samoprispevku j° deljena J^) kot v krajevnih skupnostih tudi po de-p^1!. organizacijah v jeseniški občini raz-Briv|]ajo o uvedbi tretjega občinskega samo-msPevka. Denar bo imel realnejšo ceno Zakon o skupnem prihodku in dohodku, ki ga je sprejel zvezni izvršni svet, stremi za tem, da mora dobiti denar realnejšo ceno. Od jutri dalje bodo začele veljati nove obresti Le Planica bi dala Ratečam turistični utrip V krajevni skupnosti Rateče je bilo nekdaj izredno veliko turistov, danes le še malo vašča-nov oddaja turistična ležišča Krstni polet begunjskega lepotca Najnovejši dosežek Elanove proizvodnje jadralnih letal je v petek na brniškem letališču odlično prestal krstni polet stran 3. stran 4. stran 6. stran svetu gorenjskih a je precejšnja ne-med kadrovskimi Gospodarstvo J1«, mladi »fugo 1afcn[. 23. marca - Približno N)l ocerumo razpravo o ^ lematiki zaposlovanja na bT^em svn-. Nastal Jah mi g°renJskega združeni • ter šolskimi in poklicih Oljarni mladih. Skupnost Posedovanje namerava na to iri 0u.eJ °Pozoriti združeno delo 0rak°ln izvršne svete. Raz-•W i* velik ob podatku, da - herava 80 odstotkov gorenj-j Srednješolcev nadaljevati ift0Je' gospodarstvo pa nima tli, a °sti sprejeti vse šolane lju-pak še vedno išče delavce lla;e^ 2nanja. Če se bo ta neus-bo 0Ddrzala ali cel° širila, laih2nan^e z Gorenjske selilo, ijo Pa bodo prihajali ljudje z L, stopnjo izobrazbe ali celo K • i-dviJ6 v tem primeru boljše, flo Gospodarstvo bo mo-«Uiet^.au slej spoznati, da je A bra^e in ceneje vlagati v jo s Stajo 1 vi ar»je domače mladine Posodobljeno vabljivo , jo obdržati doma kot .gati v mlade, ki nato odi- 'ln obenem uvažati delavce J. K Tozdi na rešetu Delovna organizacija je temelj poslovnega in tržnega delovanja, tozd pa mora biti izključno del delovne organizacije, sredstvo za doseganje ciljev, osnova združenega dela, v kateri se morajo izražati samoupravni, tržni in dohodkovni vidik. To je ena od ugotovitev včerajšnjega plenuma centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na katerem so razpravljali o razvijanju učinkovite gospodarske in družbene organizacije združenega dela. Osnova za razpravo so bile zadnje spremembe v organizaciji združenega dela, predvsem glede ukinjanja tozdov in oblikovanja enovitih organizacij združenega dela ter ocena centralnega komiteja in njegovih organov ter republiškega sveta zveze sindikatov do samoupravne organiziranosti združenega dela. Razprava prihaja ob pravem času. Lani smo v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji kar korajžno ukinjali tozde. Sedaj spreminjamo ustavo in zakon o združenem delu, včerajšnja razprava pa je prva iz serije razprav v centralnem komiteju o snovanju učinkovitejšega gospodarskega sistema, v katerem je organiziranost eden od pomembnejših sestavin. Tako kot mnogih stvari v Jugoslaviji smo se tudi ustanavljanja tozdov in sedanjega ukinjanja lotevali kampanjsko. Do leta 1981 smo jih ustanavljali preveč na račun politične akcije, ki v takšnih primerih sicer mora biti, vendar do določene mere, premalo pa na ekonomskih izračunih. Tudi sedaj, ko jih ukinjamo, ravnamo večkrat na pamet. Pravimo, da bomo na ta račun veliko prihranili, vendar v centralnem komiteju ne vedo za veliko izračunov, koliko so v določeni delovni organizaciji prihranili, ker so ukinili tozde. Centralni komite je še posebej opozoril, da so pobudniki takega ukinjanja tudi komunisti in njihove osnovne organizacije, da pa je bila pri ustanavljanju in sedaj pri ukinjanju gospodarnost potisnjena na stranski tir. Gospodarske učinkovitosti in njej prilagojene organiziranosti pa nam manjka, čeprav prav o njej na široko govorimo. Dobro gospodarjenje je tudi pogoj za dobro samoupravljanje. Le-to je sedaj zelo zoženo, gospodarstvo ima premalo samostojnosti, bohoti pa se beseda države. J. Košnjek Jutri nove obresti Jf 31. marca — Jutri °bre Zače,e veljati nove Wbai mere, ki se bodo stotk- med 81 in 102 od' cq .V. No ve obresti so pre- *eCSjC od sedaniin- s tem O? v Jugoslaviji dati ^Ovp realnejšo ceno. Nn"kbresti so tudi del '*vrš ukrepov zveznega k neg« sveta na področ- Hnk^avljanja celotnega Cđ.k» in dohodka. Med ^ obrestn imi merami kot SoJk) stanje pred štirimi leti, ko je bilo okuženih le a molznic), vendar /.a %di/azl°gi so drugi: obseg dela je to ni kriva strokovnost i --'.iu^i so arugi: ODseg aeia se je zaradi pomanjkanju nekoliko /.manjšal, na zdravstveno stanje živi-,vplivujo tudi gospodarske razmere. Nobena skriv-da slabša krma in spremembe v krmljenju zmanj-°dpornost živali in povečujejo možnosti za razne lr» obolenja. C. Zaplotnik V srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Kranju imajo 74 prijav preveč, v srednji eko-nomsko-družboslovni v Kranju 77 in v Radovljici 44. S polnejšimi oddelki ogromnih presežkov ne bodo rešili, tudi z oddelkom več v ekonomsko-družboslovni šoli, ki ga je moč pričakovati, jih bodo le delno ublažili. Kam torej z osmošolci, ki so večinoma prav dobri in odlični in večinoma dekleta? Lahko je reči, da jih je treba preusmeri- ti v programe, v katerih je še prostor. A preusmerjati dobrega učenca, trdno odločenega, da bo vztrajal pri svoji poklicni zamisli, je, prvič težko in drugič, škoda. Zlasti, ker ekonomskih in tudi trgovinskih kadrov gorenjsko gospodarstvo ne pušča na cesti. Tudi karavanški predor bo čez pet let srkal predvsem tri profile: ekonomskega, trgovinskega in gostinskega. Koliko bo med njimi Gorenjcev, bodoči investitorji ob karavanškem predoru še niso povedali, gotovo pa brez njih ne bo šlo. Srednji ekonomsko-družbo-slovni šoli v Kranju se torej zaenkrat ne obeta kaj boljšega kot omejitev vpisa in preskus znanja prijavljenih kandidatov; če »presežka« seveda ne bo mogoče nikakor preusmeriti. Nekaj prostih mest je v administrativni in pedagoški dejavnosti ter v računalništvu v Kranju pa v elektro in metalurški na Jesenicah, večje vrzeli pa so še v strojništvu na Jesenicah, živilstvu in kmetijstvu, gumarstvu, gradbeni- štvu, obutvi v Kranju, lesarstvu v Škof j i Loki in gostinstvu na Bledu. Skupaj je prostih še 287 mest. Manjši presežki pa so v strojništvu v Škof j i Loki in Kranju, elektrotehniki v Kranju in na Jesenicah, tekstilni konfekciji v Kranju, družbe-slovju v Škof j i Loki in na Jesenicah, naravoslovno-matema-tični šoli v Kranju in na Jesenicah. Z malo obsežnejšimi prvimi letniki in prerazporeditvami v okviru sorodnih programov istih šol bo te presežke mogoče izravnati. H. Jelovčan Ob koncu minulega tedna je na Gorenjskem izdatno deževalo, v višjih legah pa tudi snežilo. Topil se je tudi sneg. Voda je zalivala kleti, druge prostore in povzročala škodo. Krajanom so priskočili na pomoč gasilci, pripadniki civilne zaščite in drugi. Na sliki: poplave v Zgornjih Bitnjah, kjer je voda zalila tudi Štupnikarjevo hišo. — Fo-to: F. Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Brigadirsko srečanje Radovljica, 30. marca — Center za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci ZSMS Radovljica vabi brigadirje, ki so se udeležili mladinske delovne akcije Brčko-Banoviči, na srečanje, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 18.30 v kulturnem domu na Lancovem. C. Z. Novo Elanovo jadralno letalo poletelo—V petek je na Brniku poletelo na krstni polet novo Elanovo dvose-dežno jadralno letalo z lastnim motorjem, DG 500 Elan. Letalo je vrhunski dosežek industrije jadralnih letal. Pretežno je bilo skonstruirano in narejeno v Elanu. Izdelovali ga bodo v štirih inačicah, primernih za začetnike v jadranju in za vrhunske tekmovalce. Boter novega letala je bil član predsedstva CK ZKJ Štefan Korošec, ki je tudi poletel na krstni polet. Več na strani za zanimivosti. (J. K.) - Foto: G. Šinik GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Sestal se je svet gorenjskih občin Dogovor na stvarnih osnovah Kranj, 23. marca — Svet gorenjskih občin je obravnaval poročilo o uresničevanju dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin v letu 1986 in program aktivnosti do leta 1990. Delegati gorenjskih občin in medobčinskih organov so sprejeli poročilo in usmeritve skupnega dela na Gorenjskem do konca tega srednjeročnega obdobja. To dokazuje, da je bil dogovor grajen na stvarnih osnovah, da se uresničuje, kar obenem dodatno potrjuje njegovo realnost. Prav je tudi, so dejali na seji, da uresničevanje dogovora ocenjujejo vsaj enkrat na leto, ne pa šele proti koncu obdobja, kot se je v preteklosti večkrat dogajalo. Kakršnokoli spreminjanje dogovora v sedanjih razmerah tudi ne bi prišlo v poštev, saj se je treba predvsem truditi, da bodo do leta 1990 uresničene temeljne usmeritve. Svet pa je posebej opozoril, da morajo biti v prihodnje poročila o uresničevanju posameznih nalog, za katere skrbijo občine ali medobčinski organi, časovno usklajena, ker je nemogoče realno oceniti, če so nekatera poročila napisana po mesec ali dva prej kot pa druga. Zato mora biti več discipline. Medobčinski gospodarski zbornici so naložili, da se smeleje in hitreje loti nalog pri gospodarskem razvoju in da morajo biti te aktivnosti izvedene do konca letošnjega maja, prav tako pa je njena naloga, da skupaj s karavanško poslovno skupnostjo skliče pogovor s kandidati za gradnjo objektov ob avtomobilski cesti. Kranjčani in Škofjeloča-ni skrbijo za zbir razvojnih vprašanj, ki jih bo treba reševati skupaj z ljubljanskimi občinami. Svet gorenjskih občin je soglašal s predlogom za sanacijo spomenika v Dražgošah o čemer so občine sprejele svoje obveznosti, prav tako pa ne bo bistveno spremenjen dogovor o organizaciji in številu velikih in pomembnejših prireditev na Gorenj-skem- J. Košnjek V četrtek v Kranju Kaj bo novega v »mali ustavi« Kranj, 28. marca — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo do konca meseca po Sloveniji organiziral razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu ali tako imenovane naše »male ustave«. Na razprave so vabljeni predsedniki zborov združenega dela občinskih skupščin, vodje skupin delegatov, razlagalci predlaganih sprememb v sindikalnih organizacijah, predsedniki občinskih komisij za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in slovenski delegati v zveznem zboru jugoslovanske skupščine. Kot nas je obvestil sekretariat za informacije slovenske skupščine, bo gorenjsko posvetovanje v četrtek, 2. aprila, ob 9. uri v Kranju, razpravo pa bo vodil dr. Janez Šinkovec. j ^ TOREK, 31.MARCAJ98J. Tradicionalno množično zborovanje na Planici — Kljub izredno slabemu vremenu se je v soboto dopoldne tradicionalnega množičnega zborovanja na Planici nad Crngrobom v počastitev herojskega boja Selške čete v Malem Rovtu nad Crngrobom pred 45 leti, ko je padel narodni heroj Stane Žagar s 14 soborci, udeležilo veliko prebivalcev kranjske in škofjeloške občine, zlasti pa šolske mladine. Slavnostni govor je imel predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht, ki je med drugim poudaril, da je prav enotnost v borbi privedla k zmagi. Delo in skupni napori vseh narodov in narodnosti Jugoslavije pa so tudi danes pogoj za premaganje težav. V programu so nastopili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča, kranjski pihalni orkester in vojaki iz garnizije Staneta Žagarja Kranj.— A. Ž. @@imi^qIj^ieiiglas m Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak [gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helene Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomika propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 21-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din Samoprispevek: da ali ne Mnenja o samoprispevku so deljenj Jesenice, 30. marca — Tako kot po krajevnih skupnostih tudi po delovnih organizacijah razpravljajo o uvedbi tretjega občinskega spevka, ki naj bi ga po sklepu občinske skupščine razpisali maja. Na minulem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata v jeseniški občini so razpravljali o mnenjih in predlogih članstva o uvedbi tretjega občinskega samoprispevka ter o posledicah in mnenjih sindikata ob interventnih zakonih. Predsedniki osnovnih organizacij sindikata menijo, da so nekateri delavci za uvedbo tretjega občinskega samoprispevka za gradnjo prizidka k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah, nekateri pa se z uvedbo ne strinjajo. Če bi samoprispevek uvedli, bi plačevali 1 odstotek od neto osebnega dohodka zaposlenih. O razpisu bo aprila razpravljala občinska skupščina Jesenice. Občinski sindikalni svet na Jesenicah zdaj intenzivno zbira mnenja. Odločiti se mora, kako bodo glasovali delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Razprava je vsaj v sindikatih dokaj široka, tako da je večina delavcev seznanjena s predlogom za referendum. Vendar nihče ne more predvidevati, kaj delavci o tretjem občinskem samoprispevku resnično mislijo. Možno je, da se »na glas« in v razpravah za referendum za uvedbo samoprispevka zavzemajo, mimogrede pa držijo figo v žepu in bodo na voliščih glasovali drugače. Ni dvoma, da bi jeseniški občani izdatno pomagali jeseniškemu srednjemu in osnovnemu šolstvu, če bi se odločili za tretji samoprispevek. Zdaj so namreč prostorske razmere obupne. Samoprispevek bi bil zaželen. Če bi zgradili prizidek, bi številni učenci prav na Jesenicah, doma torej, nadaljevali šolanje. Jasno je, da so razmere izredno slabe, da se nezadovoljstvo delavcev povečuje, da življenjski stroški naraščajo in standard pada — v takih razmerah razpisati referendum za petletni občinski samoprispevek je tvegana stvar, saj navsezadnje izkušnje po drugih občinah kažejo, da so referendumi večinoma propadli. Zato je pohvalno, da so na Jesenicah, pred referendumom organizirali dovolj široko javno razpravo, tako v krajevnih skup- nostih kot po osnovnih organizacijah sindikata, da bi zbrali kar največ rnnenj in predlogov. Šele nato se bodo odločali, ali je smi- selno in smotrno, da se dum maja razpiše. D. Sedei V radovljiški občini dopolnjujejo družbeni plan Razlog: cesta in stavbna zemljišča Radovljica, 25. marca — Delegati radovljiške občinske skup^^ ni gradnji avtomobilske $ Trasa naj bi se čim bol] P blii-la sedanji magistralni ce^ nja naselja v Lescah, in drugod naj bi dobro ^ ^ pred hrupom; treba bi °' Sindikatu ne zmanjka dela Delavci so nezadovoljni Jesenice, 30. marca — Občinski sindikalni svet na Jesenicah analizira vzroke za nezadovoljstvo delavcev v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah. Prekinitve dela, strokovnjaki pa odhajajo. V občinskem svetu Zveze sindikatov Jesenice so februarja organizirali razgovore v sedmih delovnih organizacijah o samoupravni organiziranosti združenega dela, predvsem pa so aktivno sodelovali v razgovorih o razreševanju družbenoekonomskega položaja zaposlenih v Bolnici Jesenice. Tam se predvsem zaradi neenotnih stališč pri oblikovanju kriterijev pri delitvi sredstev za osebne dohodke odnosi še vedno zaostrujejo. Tudi v Lesnogalanterijskem obratu se slabša položaj delavcev, saj imajo zastarelo opremo, rezultati gospodarjenja ne omogočajo kvalitetnejšega razvoja. Izkušeni delavci odhajajo zaradi nizkih osebnih dohodkov. Občinski sindikalni svet se aktivno vključuje tudi v razprave o upravičenosti pripojitve temeljne organizacije Tovorni promet v delovno organizacijo Viator Ljubljana ter sodeluje pri ureditvi razmer v delovni organizaciji Kovinar Jesenice. Zaradi slabih odnosov odhajajo delavci iz jeseniškega Kovina, v Železarni nastajajo spori zaradi nagrajevanja po delu. Prevrednotenje posameznih kategorij v Železarni, mimo samoupravnih poti, brez analize o razlogih in ciljih take rešitve je poglobilo nezadovoljstvo delavcev in nezaupanje do vodstvenih delavcev in strokovnih služb. Pri tem sporu aktivno sodeluje družbeni pravobranilec samoupravljanja. Jeseniški sindikati ocenjujejo, da so opazni znaki splošnega nezadovoljstva zaradi stalnih podražitev in padca življenjskega standarda. Kriza nastaja tudi v temeljni organizaciji gostinstvo Gozd Martuljek. Pojavlja se vrsta nepravilnosti pri upravljanju in vodenju temeljne organizacije, nekateri zaposleni se upirajo načrtovanim spremembam. Načrtujejo združitev v okviru delovne organizacije Petrol, ki je že vložila svoja finančna sredstva za posodobitev ih razširitev hotela. Marca je prišlo do prekinitev dela v Kompasovem hotelu v Kranjski gori, kjer je skupina delavcev strežbe prenehala delati. Svojo odločitev so utemeljili z izjavo, da za tako nizke osebne dohodke že ne bodo delali! Ko so analizirali vzroke, so ugotovili, da se v tej temeljni organizaciji zaostrujejo medsebojni odnosi, zlasti pa ugotavljajo »nevzdržnost« medsebojnih odnosov med delavci strežbe in drugimi ter vodilnimi delavci. D. Sedej v sredo na seji sprejeli osnutek dopolnitev srednjeročnega nega plana občine Radovljica. Republiški izvršni svet je občinam, prek katerih ozemlje poteka trasa avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost, dal pobudo, naj v srednjeročne načrte vključijo tudi cesto, ki naj bi jo zgradili hkrati s karavanškim predorom (do leta 1991). Radovljiška občina je gradnjo avtomobilske ceste in traso opredelila v dolgoročnem družbenem načrtu, zato mora zdaj to nalogo v skladu s postopki, ki veljajo za spreminjanje in dopolnjevanje planskih dokumentov, prenesti v srednjeročni načrt. Delegati občinske skupščine so na seji v sredo sprejeli osnutek dopolnitev srednjeročnega plana občine in tudi podprli stališča izvršnega sveta o načrtova- učiti, ali je upravičen po#J priključek za Radovljico; mJJ se strinjali s cestninsko pofjl na Črnivcu in so predlag^v, bi jo postavili med Žirovi odcepom za Bled. V radovljiški občini boderfi storski del srednjeročnega^ benega plana dopolnili tudi* vimi stavbnimi zemljišči. ^ konu je lahko posamezno ^ Ijišče stavbno le, če je tako flr deljeno v petletnem planu-C. Zapio*"1 Različne izobrazbe naših učiteljev^ Z učiteljem šola zraste ali pade .flvlj^l Kranj, 27. marca — Enega od vzrokov, zakaj pred leti za5 $ J preobrazba srednješolskih programov ni tako uspela, kot %j mislili, analitiki pripisujejo tudi učiteljem. Kako spremeniti , da bi najprej spremenil učitelja, je osnovno vprašanje, ki se V odpira. Prenova prenove zdaj z velikim posluhom govori prav o učiteljih, zlasti bodočih učiteljih. Jeseni jih čaka nova izobraževalna vsebina in obleka. Bodočega učitelja, tudi za razredno stopnjo pouka, bo potrdil šele visokošolski študij; in če razrednega učitelja dvigamo na visoko stopnjo, potem je treba tudi vsem drugim dati možnost za podiplomski študij. Višja raven izobraževanja kajpak pomeni več znanja. S tega vidika je novost vsekakor treba pozdraviti, posebno če bo vsebina študija naravnana tudi k večjemu pedagoškemu znanju in ne — kot se danes marsikdaj očita — da je petletno učiteljišče dalo boljše učitelje kot šestletna pedagoška akademija. Čez pet let, ko bodo prišli učit v šole prvi diplomanti prenovljenega visokošolskega pedagoškega programa, bo mavrica različnih izobrazb in znanj učiteljev še za eno barvo bolj pisana. Če odštejemo učitelje s povojnimi tečaji, ki so večinoma že upokojeni, imamo zdaj ^ ^ nih šolah učiteljiščnike 5 ^ leti izobraževanja, ki J11"^, varno srednjo strokovno $ bo, diplomante pedagog; demije s šestimi leti iz° nja z višjo izobrazbo t - ^đ na predmetni stopnji. o}V^'A * te filozofske in nekaterio.^! fakultet, ki imajo bodisi v.«« visoko izobrazbo (po sref'^ dve oziroma štiri leta sjjK Tistih z visoko je, žal, z& )4 nega kruha, ki so ga do* jedli v šolstvu, vse manj- J| Trenutna izobrazbena jf J tura učiteljev v gorenj'sK ^ novnem šolstvu pa je P^jj takale: na razredni stoP poskusne, so že naredili. Junija bo briketarna za-b ni rjA° ODratovati, prek poletja bo trajala poskusna proizvodnja, iiii Da naJ bi že delala s polno zmogljivostjo. S strojema, ki so ju tozda Filbo iz et0v." » i500 ton lesnih k°^nisČ ^strUe, in z opremo, ki je delo LIP-ovega v .Wot Bistrice, bodo na leto proizvedli 1000 do 1 p Zrn°gljivosti pa bodo lahko z nakupom še dveh strojev pod- >>kt0r t* b° izkazal°. da bo dovolj surovine in tudi povpraševanja. Co^je l°b^a ^,°maz Godec in vodja oddelka za investicije in vzdr-^ pet a ^ePe >n Niko Taler, menita, da s prodajo ne bo težav. %olet t0 boh injskih gospodinjstev kupilo le po tri tone briketov, na Proizvodnja že pošla; sicer pa se vodstvo tozda dogovarja o prodaji s kranjskim Merkurjem. V Bohinju obljubljajo, da bodo lesni briketi jeseni zanesljivo na trgu in da bodo tudi nekoliko cenejši od drugih energetskih virov. Ker se lesni briketi pri nas še niso uveljavili oziroma so malo znani, je treba o tem razmeroma novem kurivu povedati vsaj najosnovnejše podatke. V bohinjski briketarni jih bodo »sekali« na dolžino 25 centimetrov in jih pakirali v vreče, težke od 25 do 30 kilogramov. Njihova toplotna vrednost je (po stari merski enoti) 4500 kalorij in je boljša kot pri najkakovostnejših rjavih premogih. Pepela ostane pri gorenju zelo malo, od sto kilogramov briketov manj kot en kilogram. Ne vsebujejo žvepla in so tudi z naravovarstvenega ozira boljše kurivo kot premog. Ko so s prvimi, poskusnimi briketi zakurile štedilnike nekatere bohinjske gospodinje, so tarnale, da so se plošče preveč segrele. Ni to reklama, temveč opozorilo, da se je treba na kurjenje z briketi šele privaditi, saj se razlikuje od kurjenja z drvmi ali s premogom. Z naložbo, ki bo veljala okrog 120 milijonov dinarjev, si LIP — ova temeljna organizacija v Bohinjski Bistrici ne bo bistveno izboljšala gmotnega položaja; bo pa zato dobro izrabljala lesne ostanke in zapolnjevala vrzeli, ki so na trgu s kurivi. q Zaplotnik ci so praznovali ova trgovina ob predoru ttŽbe ' roarca — Kolektiv temeljne organizacije Rožca na Jesenicah je praznoval 35 — letnico svojega obstoja. Le malo denarja za nove ^ • v okviru sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka pa nova trgovina ob predoru Karavanke Cn^°žca^ *eroeljne organizaciji u$taifJe praznoval 35-letnikih tveV osmih samopo-iJlh Dr_trgovinah, treh klasi-JJin '0claJalnah, sedmih bife-Vvcev lni je zaP°slenih 139 V^Sen.?.rodaJalne imajo po M &lei , kl občini: v Žirovnici, CnUliiSkl Dobravi, v Gozdu J6se ' Planini P°d Golico in V^SCah\.Kot hmeljna or-b* ci Čm sploh tudi v jeseniški %VCUblO ___ui™„ l.i ;;u fr^iza sodijo v sestavljeno jA0a,ClJo ABC Pomurka. lt3os+; ot v vsej trgovski de- ^Jo1JO VSe ProDleme, ki jih nove družbenoeko- nomske razmere. Zaradi še vedno zelo težkega dela v trgovini se le malo mladih odloča za trgovski poklic, četudi Rožca namenja dovolj štipendij. V zadnjem času je bila fluktuacija kadra kar precejšnja, predvsem zaradi zelo nizkih osebnih dohodkov. Iz jeseniške Rožce so ženske odhajale večinoma v Železarno, tudi na nekvalificirana delovna mesta, saj so bila znatno bolje plačana. V Železarni ni tako težkega dela, ki je še vedno v trgovini, četudi je samopostrežna. Predvsem pa ni stika s strankami, ki so zaradi neneh- nih podražitev vedno bolj nezadovoljne in prenašajo svoje nezadovoljstvo na trgovski kader. V trgovinah jeseniške Rožce nimajo več deljenega delovnega časa, razen v prodajalni Planina pod Golico. Zanimivo je, da se je količinsko prodaja v zadnjih letih povečala in da je oskrba dobra, za kar večinoma skrbi deset večjih slovenskih dobaviteljev. Večjo poslovno uspešnost pa jim onemogočajo vedno višje obveznosti iz dohodka, zato komajda lahko računajo z nekaj manjšimi naložbami v naslednjih letih. V okviru sestavljene organizaci- je ABC Pomurka se pripravljajo le na gradnjo samopostrežne trgovine pred karavanškim predorom na Hrušici. Ob praznovanju pomembne obletnice so desetim največjim dobaviteljem podelili priznanja za uspešno p'oslovno sodelovanje, primerno pa so se zahvalili tudi sedmim delavkam, ki vztrajajo v temeljni organizaciji Rožca že trideset in več let. Priznanja so dobile: Ivica Stefazioza, Frančiška Avsenik, Anica Mo-har, Marija Ozebek, Sonja Tanko, Alojzija Hlebanja in Ana Terseglav. D. Sedej Štirideset let Kranj. 27. marca — »Zavedamo sc. da proslave v tem trenutku niso najbolj zaželene, vendar smo se vseeno zbrali, da proslavimo jubilej." je na proslavi ob 40-letnici Splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj v kinu Center v Kranju rekel direktor delovne organizacije Stanislav Božič. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah proslavljanje gradbincev daje svojevrstno simboliko. V štiridesetih letih so velikokrat gradili v nemogočih vremenskih in življenjskih ter drugih razmerah. In vedno so dosegali tudi del-ovne zmage. Gradbinci so v preteklosti v Sloveniji ustvarjali 13 do 15 odstotkov narodnega dohodka, danes ga 8 odstotkov. V njihovo delo je vključenih najmanj 2000 izdelkov drugih gospodarskih panog. Gradbeniki nasploh, in tudi v Gradbincu, nikdar niso gradili samo objektov. V štiridesetih letih so izučili okrog deset tisoč delavcev. Obrazložitve k oblikovanju. ki so jih na proslavi podelili posameznim delavcev v 1800- članskem kolektivu Gradbinca, potrjujejo, da so mnogi prišli v delovno organizacijo mladi, neuki, danes pa so sposobni in izkušeni strokovnjaki. V štiridesetih letih se je gradbeništvo moralo vedno prilagajati možnostim in investicijski sposobnosti družbe. Vedno so se gradbeni delavci spopadali z izzivi. Danes ni nič drugače. Gospodarske razmere so tudi tokrat za gradbeništvo velik izziv. Pot je vlaganje v znanje, tehnologijo, organizacijo in dober informacijski sistem. Za dosežke in takšno opredelitev pa so v petek na proslavi Gradbinčevi delavci dobili priznanje Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko in republiškega sindikata gradbenih delavcev Slovenije. A. Žalar Manjka le gostinstvo Tržič, marca — Trgovski center na Deteljici je dobro obiskan, žal pa je gostinska ponudba slaba. Deteljica postaja zanimiv turistični center, ki ga obiskujejo številni domači in tuji kupci. Delovne organizacije pripravljajo vrsto novosti, s katerimi se bo kakovost ponudbe še izboljšala. Peko bo, na primer, uredil prvo svojo samopostrežno trgovino s čevlji, Mercator že ureja samopostrežno trgovino, ki bo posebno dobro založena z blagom za, zanimivim tujce. Prodajalnam Almi-re, BPT, Elkroja in Mercatorja se bo pridružila še nova prodajalna Zlita, ki bo poleg pohištva ponujal tudi izbrano opremo stanovanj. Tudi drugi se skušajo prilagajati s čim pestrejšo ponudbo. Žal pa obiskovalci nimajo kotička, kjer bi se usedli, kaj popili in pojedli. Petrolova restavracija na Deteljici nima prostora, da bi sprejela ves avtobus hkrati, pa tudi ponudba in postrežba sta nekvalitetni. Tržiški turistični delavci trdijo, da niti ne zasluži več imena restavracija, ampak je že dolgo objekt nižje gostinske kategorije. Odgovorni v Petrolovi delovni organizaciji Gostinstvo trdijo, da je bila ta restavracija na Deteljici že v načrtu za obnovo, vendar so jo že dvakrat odložili zaradi drugih investicij, nazadnje zaradi obnove hotela v Martuljku. Zdaj kaže, da se bo na Deteljici vendarle počasi premaknilo tudi v gostinstvu. Letos namreč pri Petrolu spet načrtujejo širitev restavracije in obnovo. Upajo, da bodo čez leto pripravili tehnično dokumentacijo, pozno jeseni pa izvedli pripravljalna dela za dograditev novih prostorov. Razširjena restavracija naj bi imela 350 do 400 sedežev. Poskrbeti pa bodo morali tudi za ustrezne gostinske kadre. D. Dolenc IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nizka cena dela povzroča pretirane apetite po novih delavcih V Kranju še raste priliv od drugod Kranj, 27. marca — Tudi zaposlovanje in kadrovska politika i i Gorenjskem morata slediti načelu pravilno (sodobno) delati pra ve stvari (tržne izdelke) Ta cilj seveda zahteva več znanja, vet izobraževanja delavcev, ki bodo sposobni prestrukturirati sedanjo tehnologijo dela. Zato mora vsaka naložba vsebovati tudi kadrovski vidik, pa naj gre za povečanje ali zmanjšanje števila delavcev ali »samo« za izboljšanje kadrovske strukture. Izobrazbena struktura se lahko meri in primerja na daljše časovno obdobje. Nekatera gibanja kažejo na izboljšanje. Po ni strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Gorenjske -ja Slavko Kalan meni, da so morda v tem primeru malce nei )-zni ali nestrpni — je to izboljšanje prepočasno. Pri spošto\. i. ju osnovnih ciljev, to je boljše kadrovske strukture in produkti ga zaposlovanja, ugotavljajo, da vsaka zaposlitev ni produktivna zaposlitev. Na eni strani jo izniči inflacija, na drugi pa dohodki je merilo produktivnosti povsod, kjer ni merilo obseg fizične a obsega proizvodnje; v dohodku pa je spet, oziroma tudi, inflacija »Po našem mnenju je pri prestrukturiranju tehnologije problem še drug kapital in poceni delovna sila,« pravi Slavko Kalan »Nizka cena se kaže tudi v tem, da so organizacije združenega dela zelo lačne novih zaposlitev. Veliko zaposlujejo in pri tem gotovo pozabljajo na našo osnovno dogovorjeno načelo, da se bomo na Gorenjskem oslonili na lastno generacijo. Ta v grobem ni nič drugega kot priliv iz šol in iskalci zaposlitev. Od leta 1981, odkar natančneje spremljamo te podatke, potrebe po delavcih vedno presegajo ponudbo. To je značilno tudi za leto 1987. Na Gorenjskem bi združeno delo po napovedih zaposlilo 1087 delavcev več kot znaša priliv iz šol in je iskalcev zaposlitve, vendar pa brez malenkostnega selitvenega priliva in priliva delavcev, ki naj bi se vračali iz tujine (lani. se jih je samo devet!).« Takšno veliko povpraševanje torej kaže, da s kadrovsko strukturo še dolgo ne bomo prišli bistveno naprej, saj zaposloval-ci želijo predvsem delavce do četrte stopnje zahtevnosti (do "kvalificiranih"). Med devetimi vzroki želje po povečanem zaposlovanju, med katerimi so, na primer, aktiviranje novih naložb, povečanje obsega proizvodnje, zaposlovanje lastnih štipendistov, okrepitev razvojnih služb in drugi, je — začuda — na prvem mestu pokrivanje fluktuacije delavcev iz preteklih let, in to na prvem v vseh panogah na Gorenjskem. Kaže, da organizacije želijo nekaj, česar nimajo, a so tudi brez tega ustvarjale dohodek. Take pretirane želje pomenijo, da je priliv v zaposlitev na Gorenjskem še vedno velik. Lani so organizacije sprejele v prvo zaposlitev (štete so vse, tudi sezonske) 1002 človeka. Po podatkih je najbolj odprta za delavce od drugod kranjska občina. V primerjavi z letom 1982 je bil priliv delavcev iz drugih krajev in republik lani v tržiški občini manjši za 75 odstotkov, v jeseniški za 56, radovljiški za 37, v škofjeloški enak, medtem ko je v kranjski porasel za osem odstotkov. H. Jelovčan WSSmmm2LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 31. MARCA ... KRA TKE PO GORENJSKI Spominska slovesnost v Lipnici — Ob 45-letnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja je bila v petek, 27. marca, v Lipnici pri Kropi pred osnovno šolo Staneta Žagarja spominska slovesnost. Udeležili so se je predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij iz krajevnih skupnosti v dolini Lipnice v radovljiški občini. Nastopili so Moški pevski zbor iz Krope, godba na pihala iz Gorij in učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Slavnostni govornik je bil sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica Vaso Koman, ki je med drugim še posebej opozoril, da v občini Radovljica prepočasi uresničujejo naloge na področju preusmerjanja gospodarstva. — A. Z. Ureditev zemljišč in dostopnih poti Jesenice — Lani je jeseniški sklad za pospeševanje kmetijstva namenil precejšnja sredstva za ureditev zemljišč visokogorskim kmetom. Na Dovjem in v Mojstrani so ravnali približno 20 hektarov zemljišč, v Plavškem rovtu 10 hektarov, v Planini pod Golico in Prihodih pa 5 hektarov. Prispevali so še denar za ureditev dostopnih poti do kmetijskih zemljišč na Dovjem do Raven v dolžini 2.500 metrov, od Plavškega rovta do Razingerjevega rovta v dolžini 400 metrov, v Prihodih do Razingerjevega rovta v dolžini 3.000 metrov in v Čopovem rovtu v dolžini 1.000 metrov. D. S. Avtobus tudi ob devetih zvečer? Srednja vas — Delegacija krajevne skupnosti Srednja vas v Bohinju je na seji radovljiške občinske skupščine predlagala, da bi avtobus vozil iz Bohinjske Bistrice v zgornjo bohinjsko dolino tudi ob devetih zvečer. Takrat se namreč precej šolarjev in delavcev pripelje v Bohinjsko Bistrico z avtobusom, ki vozi na relaciji Ljubljana-Zlatorog, potem pa morajo eno uro čakati. Delegati iz Srednje vasi pravijo, da bi bilo problem mogoče rešiti: avtobus, ki ob devetih zvečer pripelje delavce na vlak v Bohinjsko Bistrico, bi lahko potem zvozil ljudi v zgornjo bohinjsko dolino. C. Z. Čebelarsko društvo Tržič Tržič — Čebelarsko društvo Tržič ima 61 članov, ki imajo prek tisoč čebeljih družin v panjih. Dosedanja dejavnost je bila usmerjena v nabavo sladkorja, inventarja in zdravil. Izobraževanju so nainenili posebno pozornost; seznanili so se z boleznimi — nosemo, pršico in varoozo. Letos bodo organizirali strokovno predavanje o zatiranju varooze, njihovi predstavniki so se udeležili strokovnega čebelarskega posvetovanja v Ljubljani, društvo bo člane tudi sofinanciralo pri nakupu kakovostnih matic. Lotili se bodo raziskave pašnega katastra v tržiški občini, postavili bodo dve višinski opazovalni postaji, kjer bodo zbirali dnevne podatke o donosih in uredili stojišče za okrog 30 panjev. Nabaviti nameravajo prešo za vlivanje satnic. Za dejavnost jim je sklad za pospeševanje kmetijstva občine Tržič za leto 1987 dodelil 800 tisoč dinarjev finančne pomoči, ki je namenjena za izobraževalno delo, delovanje čebelarskih krožkov, nakup matic in zatiranje čebeljih bolezni. D. Papler Vabilo prijateljem društva Kranj — Izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj vabi člane in prijatelje društva, da se udeležijo redne skupščine. Seja bo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri v prostorih osnovne šole Helene Puhar na Zlatem polju (Kidričeva 51). Zasedanje skupščine bodo popestrili s kulturnim programom. Nastopil bo tudi Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja. Imate konjička? Vanda Frlic: Ročno izvezen prt je najlepši Človek bi mislil, da so ročne vezenine svoje stoletja dolgo obdobje sklenile z našimi mamami, ki so si včasih, ko še ni bilo televizije, vzele čas zanje. Pa se začuda najdejo tudi med mladimi gospodinjami take, ki bi v svoj dom rade vnesle mik lepega starega ročnega vezenja. Vanda Frliceva z Orehka pri Kranju je že ena tistih. Njeni namizni prti so izvezeni. Že mami doma na Šutni jo je navdušila za vezenje in potem je vzorce jemala iz revij in iz knjige Slovenske narodne vezenine. Ima veliko volje in vztrajnosti. Veliki namizni prt, ki je izvezen z rdečo in črno prejico, ima 2300 drobnih rožic. Nič koliko takšnih manjših prtičev pa je že naredila za darila ob raznih priložnostih. Ročno delo je najlepše, kar lahko daš iz rok, pravi. Zdaj veze garnituro z rdečo prejico, tokrat s križci. Veze zvečer, ko otroka spita. A ne le vezenje, tudi gobelini in pletenje so njeno veliko ve--~Hn vCq družina je »oštrika- na«. Za to pomlad načrtuje norveški jopici za oba otroka: za Blaža modro-bel, za malo Tino pa rožnato-bel vzorček. In Tina mora dobiti tak brezrokavnik, kot ga ima Blaž. Največ plete z moherjem, sploh pa s tankimi volnami, ker se na, enobarvni tanki volni vzorec najlepše pozna. Če kdaj ne ve.# kako naj plete, povpraša Anico Simoničevo iz Škofje Loke; to je pletilja, da malo takih, pravi Vanda. Rada bi se bila udeležila tečaja šivanja mehkih igrač v Kranju, pa ni mogla. Pred dvema letoma je podobnega že obiskovala in otroka že imata nekaj mehkih pajacev. Mamice bi se morale bolj posvečati tem igračam, saj ni vse kupljeno najlepše in najboljše. D. Dolenc Krajevna skupnost Rateče-Planica Le Planica bi dala Ratečam turistični utrip Rateče, 30. marca - V krajevni skupnosti Rateče je bilo nekdaj izredno veliko tu- Ali Pač Ker se je v vseh povojnih letih nstov, danes le malo vaščanov oddaja turistična ležišča. Prva vas ob meji nima te- na Ratečah pozabljalo - imajo le tista lefonov. Ljudje so zaposleni v industriji na Jesenicah in v italijanski tovarni verig kar so zgradi» s prostovoljnimi P^P^j zato razmišljajo, da bi v Ratečah zgradili manjši, »ekološko čist« industrijski obrat m delom ~ so začeli razmišUati o gradnj manjšega industrijskega obrata Avtonw» taže iz Ljubljane. Ljudje naj bi ostali ao-ma in se zaposlili v domačem obratu, ki D bil »ekološko čist,« domačinom pa bi daja kruh. _ »Vaščani si že dolga leta najbolj žel"0 telefone. V Ratečah je namreč le 30 p«1* ključkov, kandidatov zanj pa vsaj okol sto,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kajžar. »Zato smo zace» iskati primeren prostor za telefonsko centralo. V vseh akcijah, tako pri asfaltiranj" cest in pri gradnji igrišč, krajani radi sodelujejo. Prispeva turistično društvo, komunalna skupnost in krajevna skupnost-Zdaj se pripravljamo, da bi cesto skozi naselje temeljito obnovili. Čeprav je avtobu sna postaja asfaltirana in ima ustrezn avtobusne ute, bi ob njej morali imeti tu sanitarije. . ^ Še naprej ostajajo neurejeni Zelenci, so za našo krajevno skupnost kar precej šen problem, njihova ureditev (voda n1 elektrika) pa bi terjala ogromna sredstv • Nič drugače ni z ureditvijo 20 hektaro Ledin, ki so poleti leglo komarjev. fzsUjj:. jih bo treba, saj zdaj odtoka voda ni. Led ne so v planu ureditve jeseniške zemljisK skupnosti, območne vodne skupnosti v* drugih. Posebno študijo o njih pripravlj strokovna skupina iz Ilirske Bistrice. V Ratečah je okoli 100 dvolastnikov zemlje, ki leži domala na jugoslovans**! deloma na italijanski strani. Nekaj P1"?' blemov je povzročil le hudournik Aplj*1* za njegovo sanacijo je prispevala tudi tt biška občina ter seveda rateški kmetje ^ dvolastniki. Zemlja, ki jo imajo rates*j kmetje na drugi strani, je bila razdeljen z mejo leta 1919, kmetje jo obdelujejo in 1° tudi naprej nameravajo obdržati. Ratečani se po svojih močeh trudijo z* lep izgled kraja, saj so prva vas, ki jo op^ V Ratečah se zima dolgo poslavlja, zato vaščani od kmetijstva v alpski klimi ne morejo veliko pričakovati. Foto: D. Sedej Franc Kajžar, predsednik sveta krajevne skupnosti Rateče Krajevna skupnost sodi med manjše krajevne skupnosti jeseniške občine, na trome j i med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Vaščani hodijo delat na Jesenice, kar okoli 50 pa jih je redno zaposlenih v tovarni verig v bližnjem italijanskem Trbižu. Nekdaj so bile Rateče izrazito turistična vas. O tem so podatki zgovorni; leta 1938 so našteli kar 30 tisoč prenočitev tujih gostov, ki so prihajali od vsepovsod. Zdaj o turizmu v Ratečah ni več mogoče govoriti, saj so še tiste postelje, ki jih posamezniki oddajajo, slabših kategorij in danes vse zahtevnejših gostov sploh ni. Prišli bi, pravijo Ratečam, če bi bili zasebni oddajale i sob pripravljeni obnoviti ležišča, vsekakor pa bi morali do Rateč zgraditi vsaj še nekaj smučarskih vlečnic in tekaških prog ter se resno lotiti gradnje rekreacijskega središča v Planici. Predolgo se že odlaša z gradnjo športne dvorane in manjšega hotela v Planici, brez Planice pa tudi v Ratečah ne morejo ničesar storiti. zijo ali obiščejo turisti, ki prihajajo iz Ita- lije. Vendar pa bi splošnemu izgledu ^raj morali nameniti, morda s širšo družbe1?, akcijo, še večjo skrb, saj ni vseeno, šna je vas, ki nas predstavlja na trome!1, D. Sedej Čistilna naprava le pri predoru Jesenice, marca — Vodnogospodarski inšpektorji so pregledali pre-čiščevanje tehnoloških odpadnih voda v jeseniški občini in ugotovili, da imajo ustrezne naprave v Železarni, LIP-u Mojstrana in Klavnici. Vendar pa se vse odpadne vode naselij na območju občine Jesenice odvajajo v Savo ali preko ponikalnic v zemljo. Edina biološka čistilna naprava je za delavsko naselje Slovenijaceste-teh-nika Ljubljana pri karavanškem predoru. Ko pa so pregledovali analize odpadnih voda v hotelih Kompas, Alpi-na in Larix v Kranjski gori (te vode odtekajo v javno kanalizacijo, nato pa v Savo), so rezultati analiz pokazali, da so te vode vendarle še zek-nevarne in strupene. Sava je torej v zgornjesavski dolini precej onesnažena, saj so ob njenem vodotoku še smetišča in odlagališča večjih kosov, odpadnega materiala in gradbenega materiala, z izjemo pasu pri Gozdu Martuljku in deloma pri Kranjski gori. D. S. Denar za širitev telefonskega omrežja se zbira prepočasi Ko Bohinj doživi »telefonski infarkt«... Radovljica, 27. marca — Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji imenoval odbor za gradnjo telefonskega omrežja v občini do leta 1995. Odbor — vodil ga bo mag. Pavel Žerovnik, predsednik izvršnega sveta, v njem pa so še Andrej Golčman, Ratomir Kafol, Zlato Kavčič, Stanko Slivnik, Franc Bajt, Pavel Koder, Marjan Vovk, Janez Janhar in Damjan Hafner — naj bi pospešili uresničevanje srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja telefonskega omrežja v občini. Čeprav je radovljiška občina s šestnajstimi telefoni na sto prebivalcev nad slovenskim in jugoslovanskim povprečjem in tudi ne zadnja na Gorenjskem, je v občini še veliko zahtev in želja po širitvi telefonskega omrežja. Ce bi hoteli ustreči vsem naenkrat, bi potrebovali toliko denarja, kolikor je približno enoletna akumulacija radovljiškega go- ™^ r'SttShT 9b Prazniku Stihih krajevnih skupnosti Bitnje Jošt, Sv Duh in Žabnica ob 45-letnici boja Selške čete v Malem pevski X Ktn^LrhČlaVn^ akademi*- Nastopili so moški p* vski zbor KUD Ivan Cankar, učenci osnovne šole Cvetka Golaria s Trate in otroci iz vrtca. — A. Z. spodarstva. V občini sicer zbirajo denar na osnovi samoupravnega sporazuma, vendar se zbira prepočasi, da bi lahko delali na področju telefonije večje in hitrejše korake. Sporazum je podpisalo okrog 80 odstotkov delovnih organizacij v občini; nekatere ga sicer niso, a so kljub temu prispevale, spet druge pa so tako slabo poslovale, da niso mogle dati denarja še za širitev telefonskega omrežja. Na osnovi sporazuma se je lani zbralo 50 milijonov dinarjev; izkupiček pa bi bil še za 24 milijonov večji, če bi prispevale prav vse organizacije v občini. Denar so porabili za nakup avtomatske centrale na Bledu. V Begunjah, kjer so veliko prispevali krajani in delovna organizacija Elan, se tele- fonska akcija približuje ^[0v V Lescah in Radovljici ^l ska centrala ne omogoča n ^ njega širjenja omrežja, P*S)r mi pa so tudi v drugih kraj občini. Na najslabšem so v S°^0|i«l kjer j^ telefonsko omrežje $ dobro razpredeno v naselj j. jezeru, medtem ko je kar.j(j■ ^ in kajpak tudi turisti, k» "L^t' rejo razumeti, da morajo 0 krat in dvajsetkrat zavrte" jjfl vilčnico, predno se jim °& m,* domači v Zagrebu, Beogr^jc' Londonu... V Bohinjski B1*^ so že pred par leti s pomott ^ mačih delovnih kolektivov^-dili prostor za telefonsko & j,|^*e zvrsti umetnosti, ki prinašajo najmanj pomena in ^enp1 ^ zavzemajo izpraznjeni barok in bar-rock čutnega in 2a ga dojemanja (umetnost, glasba). Jeni tucrCet?k delovanJa Grupe OHO šteje leto 1966, ki obenem po-5 So narn23^6*^ avantgardne knjižne produkcije pri nas. V tem le- ^tik Ii5 *-ZS'e tri tovrstne publikacije. Marko Pogačnik je naredi Popa^ , ni'8° z vključitvijo dematerializacije knjižnega prosto-ltl u^o (odt in L G Plamen sta izdala knjigo OHO, ki zaposluje oko otod tudi OHO kot sklenjen verbovizualni kompleks), prei- skavi je podvržena tudi netradicionalna oblika knjige. Kot tretji je izšel prvi slovenski avantgardistični zbornik EVA, v katerem sodelujejo tudi prvi sodelavci iz Ljubljane: Tomaž Šalamun, Braco Rotar in Aleš Kermauner. Vse tri publikacije predstavljajo temelj alternativne knjižne produkcije naslednjih dveh let. Pojav vizualne poezije, znan že v letu 1965 — deloma iz rokopisa, deloma iz Tribune — je ponudil nove izrazne možnosti oblikovanja pesniškega prostora za vrsto novih ljubljanskih sodelavcev — Matjaž Hanžek, Milenko Ma-tovič, Vojin Kovač-Chubby, Dreja Rotar — na ta način postane Grupa OHO še v večji meri slovenska avantgardna skupina, ki deluje tudi na širši jugoslovanski in na inozemski avantgardni sceni, predvsem v Italiji. Pri tem mislim na razstave skupine v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu, na objave del v jugoslovanskih in inozemskih revijah in antologijah. Med pomembnejše je šteti objave v novosad-skem Uj Svmposionu, zagrebškem Telegramu in Poletu, v reški La battani in v torinski Gribaudovi monografiji II peso del conereto. To bi bile samo nekatere navedbe »zunanjih« uspehov iz začetnega obdobja OHO-ja. A nujno je omeniti še nekaj momentov. Avtorji OHO-ja so se odločilno vključevali v družbeno umetniško in kulturno proizvodnjo, s sodelovanjem v^različnih revijah in tudi z urejanjem revij (Tribuna, Problemi), s svojo udeleženostjo v knjižnih programih slovenskih založb (Tomaž Šalamun, jaz (Franci Zago-ričnik — op. ured.), Braco Rotar, I. G. Plamen in Plamen skupaj s Pogačnikom). Posebna močna je udeleženost v bibliografiji Založbe Obzorje, posebno v njeni ediciji Znamenja. Seveda je tu še lepo število razstav. Le-te so bile hudo neprijazno sprejete ravno doma, v Kranju. Kranj se je v tem pogledu zares proslavil. Nekaj tega se nujno oprijemlje tudi sedanjega spominskega projekta OHO-ja (otvoritev razstave bo 2. aprila v galeriji v Prešernovi ulici v Kranju), ki ga je pripravilo društvo SKK-Carnium skupaj z Gorenjskim muzejem, saj so ga pripravili v znamenju neslavne prepovedi Salamunove razstave na dan 2. aprila 1969. Upajmo, da bo obletnica tega dogodka prijaznejša od našega spomina nanj. Franci Zagoričnik Najmlajša zborovodkinja je učenka Nataša Drolčeva cicibani radi pojejo ^edaijr^Vn^ca' 30. marca — Na občinskem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Mladina poje, ki je bilo v petek, 27. marca, v 11 Tone Čufar, so pod vodstvom najmlajše zborovodkinje, Nataše Drolčeve, nastopili tudi otroci iz Žirovnice. »Rada imam glasbo in ^^.^ delo z otroškim pevskim zborom.« ok.ot^škSat?nskih' Pionirskih u,?ine £ zborčkov jeseniške SI n°rg Mlan- občinskem srečali am«lna p°Je '87 v polni dvo-ne e^aterskt Na v organizaciji Zveze bilo J„'ganizacij Jesenice tega gledališča To- h!ii2?lLaJu1, naJbolj prisrčni so L^S?ene šole ter osnovnih d ^Wi»°Vega Voranca, Tone-h- 12 Žiii? ,n Gorenjskega odre-o s^je ce- Kot zborovodki-Postavila tudi učenka !S» n!?lg.a teta pojem v šol-r oh|S,V?'le,n zboru, obenem i^icaK^."1 ela*beno šolo na li u kla * Sem v šestero ,e_ ^erava skega Pouka in 8a a,n tudi kasneje, ko se K? C>rorZreda- simpatična Na-°Vnir.; eva iz osnovne šole v bom vpisala v prvi letnik naravoslovne šole na Jesenicah, obiskovati in končati,« pravi učenka Nataša Drolc z Brega. »Glasbo sem imela vedno rada, zato sem z veseljem sprejela ponudbo, da vadim v šoli najmlajše pevce iz prvega in drugega razreda. S klavirjem spremlja Mojca Dolžanova okoli 50 pevcev, vadimo pa vsaj nekajkrat na teden. Mladi pevci so včasih kar precej nagajivi, kar je razumljivo, saj so še majhni in še ne morejo imeti pravega odnosa do dela in vaj. Ubogajo me, če se jim zdi. Večkrat jim moram zaradi njihove živahnosti kar zelo na glas povedati, da morajo k vaji v razred. Če je pesmica lepa, so jo pripravljeni takoj zapeti in sodelovati, če pa je le malce težja, je nič kaj dosti ne marajo in postanejo nemirni. Na srečanju smo nastopili s partizansko Tonček je prišel, Bitenčevo Dežek trka in Schu-mannovo Mojo zvezdo, ki jo pojejo najraje. Čeprav redno nastopajo na šolskih proslavah, so imeli tokrat na jeseniškem odru tako hudo tremo, da nekateri ponoči sploh niso spali, nasploh pa so bili v dvorani tako mirni in tako tihi, da sem bila prijetno presenečena. Trema je pač opravila svoje. Odkar vadim z mladimi pevci, sem dobila do zborovskega petja veliko veselja in rada bi še naprej vodila pevske zbore.« Nataša Drolčeva je s svojim zborčkom nastopila z veliko voljo, prizadevnostjo in glasbenim znanjem, zato jo je tudi občinstvo navdušeno sprejelo in ji dalo vse priznanje in spodbudo. D, Sedej KULTURNI KOLEDAR JESENICE — Se jutri v salonu Dolika razstavlja likovna dela Ludvik Tabor. V Kosovi graščini je odprta razstava Slovenska čipka. KRANJ — V okviru srečanja gledaliških skupin Gorenjske bo jeseniško gledališče Tone Čufar danes ob 15. uri v Prešernovem gledališču v Kranju uprizorilo delo Matije Logarja Kralj v časopisu, ob 19.30 pa delo Jeana Anouilha Škrjanček. Drevi ob 17. uri bo v kadilnici gledališča okrogla miza Spogledovanja?!, ki jo bo vodil Peter Militarov. Jutri, v sredo, 1. aprila, bo igralska skupina Prešernovega gledališča v svoji dvorani ob 17. uri uprizorila Molierovega Žlahtnega meščana, letošnje srečanje pa bo sklenil Linhartov oder Radovljica ob 19.30 v gradu Kieselstein s koncertom za besedo Gregorja Strniše Odisej. Prešernovo gledališče bo v sredo, 1. aprila, ob 15. in 17. uri uprizorilo Molierovega Žlahtnega meščana za učence srednje lesarske šole v Škofji Loki, v četrtek pa bo na Vrhniki gostovalo s Čarovnikom iz Oza. V četrtek, 2. aprila, bo v okviru rednih lutkovnih predstav Gledališča čez cesto gostoval KUD Trboje. Ob 17. uri bodo v mali dvorani Delavskega doma (vhod 6) nastopili z igrico Mojca Pokraj culj a. MEDVODE — V tovarni Donit razstavlja akademski slikar Miloš Lavrenčič. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike in grafike Franc Golob, zlatarske izdelke pa Irena Zupan-Ambrožič in Doroteja Zupan-Šubelj. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja Zdenko Huzjan, v galeriji ZKO v knjižnici Ivana Tavčarja pa Pavle Lužnik. V knjižnici bo Tatjana Bertoncelj drevi ob 17. uri vodila uro pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo gost večera z diapozitivi Dušan Dudič, ki bo vodil po Bangladešu, Burmi in Maleziji. TRŽIČ — V ciklusu filmskega gledališča bo drevi ob 20. uri v dvorani kina na sporedu angleški fantastični film Brazil. _LUTKARJI V MARIBORU_ Kranj, 29. marca — Od 2. do 4. aprila bo v Mariboru XVII. srečanje slovenskih lutkarjev, ki je hkrati tudi pregled slovenskega ljubiteljskega lutkarstva. V programu sklepne prireditve bo med številnimi skupinami sodelovalo tudi šest gorenjskih: v četrtek, 2. aprila, lutkovna skupina osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj z igrico Senčna anekdota, Gledališče čez cesto z Vrati, lutkovna skupina Besnica s Čarodejem Fičifikom, v petek, 3. aprila, pa lutkovna skupina osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja z igrico Prodajamo za gumbe, lutkovna skupina šolskega kulturnega društva Prešernov rod iz Žirovnice z igrico Zlato jabolko in Cveto Sever iz Kranja z igrico Vodnjak življenja. Vzporedno z lutkovnimi prireditvami bo tudi več strokovnih, kot lutkarski kažipot z video posnetki, pogovori in nasveti, predavanja Zlatka Boureka Dramaturgija likovnosti, okrogla miza o srečanju slovenskih lutkarjev 87 in skupščina slovenskih lutkarjev, razen tega pa bo še seja odbora jugoslovanskega centra UNI-MA. V DONITU MILOŠ LAVRENČIČ Medvode, 29. marca — V tovarni Donit razstavlja do 3. aprila akademski slikar Miloš Lavrenčič. Glavna tema njegovih slik je narava. Krajino predstavlja izrazito ploskbvito in slike delujejo kot mozaični barvni sestavi. Gladko naslikane ploskve in detajli so v mehkih zelenih tonih in ustvarjajo zanimiv mozaični ritem. Akvareli Miloša Lavrenčiča so tenkočutne in lirične impresije. Barve se prelivajo v mehki sončni svetlobi in predstavljajo globoko čustveno doživetje slikarja, medtem ko so olja dosledno in premišljeno zgrajeni oblikovni in barvni »organizmi«. Slikar je imel že več samostojnih in skupinskih razstav. BIJELO DUGME TUDI V KRANJU Kranj, 31. marca — Slavna sarajevska rockovska skupina Bijelo dugme, ki na tem področju še vedno velja za vodilno pri nas, je sklenila, da v okviru velike jugoslovanske turneje zaradi ogromnega zanimanja za njen koncert v Ljubljani, drevi ob 20. uri v hali Tivoli,za katerega So bile vstopnice v hipu razgrabljene, gostuje tudi v nekaterih drugih krajih Slovenije. Tako je vodja skupine Zoran Bregovič napovedal za jutri ob 18. uri koncert v športni dvorani na Planini. Vstopnice bodo začeli prodajati uro pred koncertom pri blagajni dvorane. Del izkupička bodo glasbeniki namenili za odpiranje novih delovnih mest v Bosni in Hercegovini. Skupina vabi na show, na katerem boste lahko dobili tudi njeno zadnjo ploščo Pljuni in zapjevaj, moja Jugoslavijo, plakate in avtograme, razen tega pa se boste s simpatičnimi glasbeniki lahko tudi fotografirali za spominski album. Harmonikar Ljubo Tomažič KO PRSTI ZAPLEŠEJO... Kranj, 27. marca — Folklorna skupina s Primskovega bo letos praznovala 35-letnico. Veliko nastopov se ji obeta: 'konec maja bo gostovala v Franciji, čez poletje bo razveseljevala goste v hotelih v Preddvoru in na Jezerskem, sodelovala bo na številnih proslavah, revijah, zabavnih prireditvah... Marija Čipe, ki je že vrsto let »srce in duša« primskovške folklorne skupine, je že večkrat poudarila, da so pomemben člen skupine tudi harmonikarji Ljubo Tomažič s Kokrice, obrtnik, samouk in pravi ljudski godec Ivan Kern iz Lahovč ter Albin Rozman iz Stražišča, ki po nesreči ne more toliko pomagati skupini kot bi rad, še vedno pa z veseljem zaigra in pride na nastope, basist Marjan Kok z Orehka, po novem letu pa se je tem pridružil še klarinetist. Ljubo igra harmoniko četrt stoletja. Pri sedmih je začel, zdaj jih ima dvaintrideset. Osem let je obiskoval glasbeno šolo in se učil igrati harmoniko, štirinajst let jo že razteguje v folklorni skupini na Primskovem. Rad hodi na vaje, še raje na nastope. »V skupini se dobro razumemo,« pravi. Veliko vasi in mest je že obredel skupaj s primskovško folklorno skupino, glas njegove harmonike se je razlegal že po številnih dvoranah. Bolj kot uradni nastopi na proslavah in revijah mu ugajajo večeri s tujimi in domačimi turisti v hotelu Bor v Preddvoru, v Kazini na Jezerskem ali drugje. Ko se gostje vživi-jo, je vedno veselo in zabavno, še zlasti takrat, ko se poskusijo v prekladanju klobukov z glave na glavo. Ko tudi Ljubu prsti noro zaplešejo po harmoniki, se »klobučarjem« ponavadi zmede in igre je konec... Ob večerih je malokrat doma. Če ni na vaji na Primskovem ali na kakšnem nastopu, potem je na vaji kokriškega pevskega zbora. Tri leta redno prepeva, prej je trinajst let pomagal k ubranemu petju akademskemu pevskemu zboru France Prešeren. Ko je zbor zajela manjša kriza, je Ljubo odšel in se še bolj posvetil primskovški folklorni skupini. < i dienil sžca rton - »v o •«;;••>•. .• -C. Zaplotnik ©©g^SSojJ^lEnGLAS 6. STRAN_ Tržiška Metalka Triglav ima svojstvene kooperante »Otroci« dragocen člen v izdelavi jeklenih sider Tržič, 27. marca — Kar nekaj let je že od tedaj, ko je tržiški del velike Metalke, nekdanja Pilama, v zameno za nedonosne pile začel izdelovati jeklena sidra za gradbeništvo. Štiri leta pa so mimo, kar je 90 — članski kolektiv v svoj proizvodni proces kot kooperante pri izdelavi sider vključil najprej »večne otroke« iz delavnic za delo pod posebnimi pogoji pri osnovni šoli Helene Pu-har v Kranju, zatem pa še iz centra slepih v Škofji Loki, centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale — Kamnik v Mengšu ter delavnic pod posebnimi pogoji pri osnovni šoli Poldeta Stražišarja na Jesenicah. ZANIMIVOSTI Sestavljanje jeklenih sider v kranjski delavnici za delo pod posebnimi pogoji. Z jeklenimi sidri za gradbeništvo so v tržiškem Triglavu izjemno uspeli. Direktor tozda Ferdinand Šegš je dejal, da kar osem desetin vseh sider prek matičnega podjetja prodajo v dežele zahodne Evrope. Za tri mesece naprej imajo proizvodnjo prodano, povpraševanje pa še kar naprej raste. Samo pri zateznih si-drih, na primer, kaže, da bodo letošnji plan najmanj za polovico presegli. »Kupci cenijo našo kakovost. Lahko bi prodali še več, a ne moremo za toliko povečati proizvodnje. Že tako delavci delajo tudi prek rednega delovnega časa, kadar je treba. Za uvedbo tretje izmene pa zaradi splošnega pomanjkanja domačih delavcev nimamo možnosti,« je dejal Ferdinand Šegš. In nadaljeval: »Pri nekaterih vrstah sider, to je pri zateznih sidrih in sidrih z notranjim navojem, smo našli dragocene kooperante v .otrocih' v posebnih delavnicah. Na zatezna sidra privijajo matice, objemke in podložke, v sidra z notranjim navojem pa vlagajo čepe. Z njihovim delom smo izjemno zadovoljni. Delajo dobro, pridno, ne naveličajo se. Mi bi za to delo rabili štirideset novih delavcev. Po par letih bi nam ušli, ker bi se naveličali.« Ferdinand Šegš Prve stike s svojstvenimi kooperanti je navezal tehnični vodja v Triglavu Jože Ješe. Takole se spominja: »Namig je prišel od šoferja, ki je vozil tr-žiške .otroke' v kranjsko delavnico za delo pod posebnimi pogoji. Kar hitro smo se sporazumeli. V začetku je šlo malo bolj počasi, potem pa so dobili izredno veselje za delo. Preden jim zmanjka materiala, kličejo, da ga pripeljemo. Čutim, da jim to delo ogromno pomeni, ponosni so, da sodelujejo v naši proizvodnji in izvozu. Tudi nam oni veliko pomenijo. Brez njih ne bi mogli več. Spričo vse večje lakote kupcev po naših jeklenih sidrih bomo . ta program in kooperacijo še širili, in če ne bo šlo drugače, tudi zunaj Gorenjske. Zanimivo je, da tudi Angleži in Nemci, kolikor smo uspeli slišati, izbirajo kooperante za podobna dela med .večnimi otroci', invalidi.« Silva Lebar, vodja delavnic za delo pod posebnimi pogoji v Kranju, ki je enota osnovne šole s prilagojenim programom Helene Puhar, je povedala, da vsak dan prihaja na delo 30 invalidov iz kranjske in tržiške občine. Večino delovnega časa delajo za Metalko Triglav, Iskro Kibernetiko in Ero (demontiranje priklju-čnic, odstranjevanje bakra s tuljav, različna raziglanja), manj pa za Peko (prepletanje zgornjih delov moških čevljev) in Triglav konfekcijo (pakiranje robčkov). »Za tržiško Metalko delamo polna štiri leta in imamo dobre, poštene kooperantske odnose. Delo je zelo primerno: enostavno in hkrati dovolj zahtevno. Kot nalašč je tudi za šolsko stopnjo usposabljanja otrok do 18. leta v okviru delovne vzgoje, s katere po 18. letu prehajajo v delavnice za delo pod posebnimi pogoji. Kadar v Metalki pripravljajo pošiljke za izvoz, nam večkrat pomagajo tudi učenci iz šole s prilagojenim programom Helene Puhar pri pouku tehnične vzgoje. Cena dela je dogovorjena v obojestransko zadovoljstvo. Vsak dobi mesečno nagrado po vloženem delu, s posebno Metalkino nagrado pa si skupaj privoščimo še kakšen izlet. Tovarno smo si že ogledali, tako kot druge, za katere delamo. Naši .gojenci* imajo veliko raje kooperantske programe kot lastnega (tapiserije, makrameje), predvsem zato, ker se čutijo nepogrešljiv člen tovarniške proizvodnje, pravi delavci.« H. Jelovčan Jože Ješe TOREK, 31. MARpAjH? V begunjskem Elanu doslej naredili nad 400 jadralnih letal Krstni polet begunjskega lepotca Brnik, 27. marca — Najnovejši dosežek Elanove proizvodnje jadralnih letal, DG 500, dvosed z u vlači ji -vim motorjem, je v petek na brniškem letališču odlično prestal krstni polet. Z njim sta s pomočjo lastnega motorja, ki se po vzletu s pritiskom na gumb zloži v poseben bunker na vrhnjem delu trupa, na krstno jadranje poletela boter letala, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in obenem navdušen jadralni pilot Štefan Korošec in Elanov sodelavec pri proizvodnji letal VVilliem Dirks iz Zvezne republike Nemčije. Dvosed DG 500 pomeni vrhunec svetovne proizvodnje jadralnih letal. Uporaben je tako za začetnike kot za vrhunske tekmovalce. Izdelovali ga bodo v štirih izvedenkah: DG 500 M Elan z motorjem (razpetina kril 22 metrov), DG 500 L Elan brez motorja, DG 500 Elan, primeren za šolanje tehnike jadranja in preleta (razpetina kril 18 metrov z možnostjo vgraditve motorja) in DG 500 Trainer Elan, primerno za začetniško šolanje. Prvi dve izvedenki že proizvajajo, tretja bo kmalu zagledala beli dan, četrta pa čez dobro leto. Sedaj lahko Elan v sodelovanju z zahodnonemško firmo Glaser — Dirks z enosedi DG 100 in 101 ter DG 300 in po novem z DG 500 zadosti vsem potrebam jadralnega letenja in se uvršča med štiri največje svetovne proizvajalce jadralnih letal. Številni gostje so se udeležili petkovega krstnega poleta. Na sliki od leve proti desni Štefan Korošec, komandant jugoslovanskega vojnega letalstva, generalpodpolkovnik Anton Tus, direktor Elana Uroš Aljančič in podpredsednik slovenske gospodarske zbornice in nekdanji direktor Elana, zagovornik proizvodnje letal, Dolfe Vojsk.-Foto:G. Šinik Inž. Tone Čerin, neumorni»" valeč Elanovih jadralnih le* 500, pa v petek. Nad 40 tisoč * lovnih ur je bilo doslej vloze» v zadnji projekt, vendar so j te ure, vsi napori pozabljeTl!\ bela ptica tako elegantno m "J problemov poleti, kot je v VeJ novejši Elanov lepotec ^ Gerhardt Glaser iz Zvezne republike Nemčije, Elanov sodelavec pri izdelovanju jadralnih letal V Begunjah so kljub omejenim prostorskim zmogljivostim doslej izdelali že nad 400 letal. Sedaj jih bodo lahko okrog 110 na leto. Zadnji projekt so morali za nekaj časa preložiti, ker za proizvodnjo ni bilo prostora. Klub temu Elan ni ničesar zamudil. S kakovostjo je zamuje- no nadoknadil. O kakovosti Elanovih jadralnih letal govorijo kolajne z evropskih in svetovnih prvenstev ter izjemno dobra prodaja predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in Švico. Nad 90 odstotkov Elanovih letal je šlo na tuje, povpraševanje po njih narašča in tudi nekaj najnovejših DG 500 je že prodanih. Izvozna cena je 142.000 zahodno-nemških mark. Če so se sprva, po letu 1978, Elanovi konstruktorji s Tonetom Čerinom na čelu učili v Zvezni republiki Nemčiji, znanje iskali tam, potem sedaj ugotavljajo, da letala sami že projektirajo in je tri četrtine znanja že našega. Sodelovanje z zahodnonemškimi partnerji bo še trajalo, saj lahko le močni in kakovostni zdržijo, kot pravijo direktor Elana Uroš Aljančič ter njegova sodelavca inž. Peter Pe-triček in inž. Tone Čerin. Tudi skrb, da se slovenska industrija jadralnih letal ne bo več postavila na noge, je bil odveč. Elan jo je dvignil na svetovno raven, ker vidi v njem ekonomski cilj in se zaveda, da s tem bogati tudi naš letalski šport in prispeva tudi k obrambni sposobnosti države. Prvo, v Elanu izdelano letalo je poletelo februarja leta 1979. To sta bila najprej DG 100 in DG 101. DG 300 Elan je poletel aprila leta 1983, najsodobnejši, DG nova letala so blago, ki v svet tudi drugim Elanovifl.j delkom, ne le smučem, ki* uveljavljene. Elan pa ima v' ni tudi lesko letališče in njft }. izkušene pilote, od kateruJJ nekateri tudi neposredno vey na Elan in na proizvodnjo ^ ^ Elanova letalska poteza Je la torej pravšnja. .a, J. Košnje* Foto: G. š*,K Letalo je pripravljeno za polet. Pomagalo si bo svojim motoO | ga pilot po vzletu potegne v trup. Prva sta poletela Williein (na prvem sedežu) in boter letala Štefan Korošec. Pri Tomanovih oddajajo vedno več mleka Moderno molzišče na Beravsovi kmetiji Žirovnica, 30. marca — Ivanka Tomanova sodi med tiste kmete jeseniške občine, ki iz leta v leto povečujejo proizvodnjo in mleka. Pomagata sinova, ki tudi pridno študirata. Čisti kmetje pozdravljajo predvideno komasacijo zemljišč. V jeseniški občini bodo tako kot do zdaj namenjali posebno skrb razvoju in pospeševanju kmetijstva. Letos bodo namenili za razna sovlaganja v drugih občinah in republikah ter za razvoj lastnega kmetijstva v občini kar 346 milijonov dinarjev ali polovico več kot lani. Denar zbirajo iz bruto osebnega dohodka zaposlenih v višini 0,8 odstotka. V sami občini je kmetov razmeroma malo, komaj 2 odstotka od vseh zaposlenih. Vendar so zadnja leta, odkar je družbena skrb za kmetijstvo očitnejša, modernizirali kmečka posestva in oddajajo veliko več tržnih viškov. Lani so oddali milijon 300 tisoč litrov mleka. To je zadovoljiva količina, saj je nižinskih kmetov le malo, večinoma so na visokogorskih območ-jih. Med tistimi, ki so lani znatno povečali oddajo mleka in ki zgledno skrbijo za modernizacijo svoje kmetije, je tudi Ivanka Tomanova z Brega pri Žirovnici. »Beravsova domačija na Bregu je ena najstarejših; vseskozi so se domači ukvarjali s kmetijstvom,« pravi Ivanka, ki je prišla na Breg iz Bodešč. »Bila so leta, ko je bilo zares težko, ko je bilo pri hiši malo živine, zemlja je slaba, in če je bila še letina slaba, je bilo najbolje odditi v službo. Zdaj nam gre kar dobro, če seveda ne štejemo, da je treba poleti delati od jutra do vljamo se, da bomo letos prenovili tfl°' je, če. Mleka ne bomo več vlivali v temveč bo po ceveh napeljano v *,ftvge' Delo bo hitreje opravljeno, a nam Jf&^pp eno nikoli ne bo zmanjkalo,« pravi a . 0- gata SJ va: starejši Vinko, ki ob delu še študir8 nova, ki je pri delu pridno pomagata ^ Janez, ki obiskuje četrti letnik lesa šole v Škofji Loki. Tomanovi z Brega pasejo živino ^ posredni bližini. Imajo 7 hektarov zemlje, 20 hektarov so vzeli v najem-ka Tomanova, ki skrbi za kmetijo, da bi bili kmetje, ki se ukvarjajo iz™ \ji s kmetijstvom, veliko bolj zadovoljni. ,jjo vso zemljo obdelovali le tisti, ki j° 1 obdelovati in ki imajo za to ustrezno ^. hanizacijo. Zato se povsem strinja s v logom zemljiške skupnosti, da bi ^ gj a*ati svoje znanje. Zeleniško pobočje neti a ^° Ljubelja je bilo odeto v skoraj ^Pregledno meglo. Veter se je na trenut-ne,Sprerninjal v vihar, deževalo je in na kaiaterm mestih je že padal sneg. Po ne-doh Ur&n *e prec* m°č° popustila še tako «ior&- 0D'e^a- Bile so razmere, v katerih Q0^aJ° gorski reševalci pogosto v akcijo. 2a a nikogar ne sprašuje, ali je sposoben pr-^PoPad z njo ali ne, gora nikomur ne Vek na^a' amPak brezobzirno seže po člo-He °Vem življenju. Tudi reševalci nikdar ^fašajo, če je treba v gore, ponoči ali podnevi, v lepem vremenu ali globokem snegu, iz krempljev smrti oteti človeka. Sobotno srečanje reševalcev na Zelenici je bilo po svoje svojevrstno. Tekmovali so v ocenjevalni vožnji z akia reševalnim čolnom in v preskusu nuđenja prve pomoči. Dva reševalca na smučeh, akia čoln in ponesrečenec v čolnu je bila tekmovalna posadka. Izkazalo se je, da so reševalci izjemno vešči smučarji in izredno dobri poznavalci prve pomoči. Le malenkosti so odločale o vrstnem redu. Ocenjevalne komisije z dr. Andrejem Robičem na čelu so se o znanju reševalcev pozitivno izrekle. Pomembno je, da so Tržičani pobudniki za ponovno oživitev takšnega tekmovanja gorskih reševalcev. Pobudo so dali ob 50-letnici ustanovitve postaje gorskega reševanja. Osnovana je bila, ko je 29. marca pred 50 leti pod Storžičem plaz ubil devet tržiških smučarjev. Leta 1973 je bilo zadnje takšno tekmovanje, sedaj pa kaže, da bo postalo tradicionalno. Tudi številna udeležba potrjuje, da je odločitev pravilna. Ocenjevalna vožnja je bila zanimiva. Reševalca na smučeh sta z akia čolnom in z vso predpisano opremo za prvo pomoč čakala na startu pri zgornji postaji zeleni-ške žičnice. Na poziv sta z akia čolnom odvi jugala, eden je čoln vodil spredaj, drugi pa krmaril zadaj, do kraja nesreče, kjer ju je čakalo ob ponesrečencu sporočilo, za kakšno vrsto poškodbe gre. Reševalca sta morala v petnajstih minutah ponesrečencu nuditi prvo pomoč. Kako je bilo to opra- vljeno, je ocenila zdravniška komisija. Nato sta odpeljala reševalca ponesrečenca s čolnom na start veleslaloma. Odločali sta tako hitrost kot varnost vožnje. Na cilju je komisija ponovno preverila stanje ponesrečenca, njegovo varnost in počutje med vožnjo, časomerilci pa so izmerili čas vožnje. O končni uvrstitvi je tako odločala kakovost nuđenja prve pomoči in čas vožnje. Povedati je treba, da so ponesrečenca vozili po progi, ki je na Zelenici namenjena veleslalomskim tekmam. Pohvala velja tudi Kompasu na Ljubelju, ki je prevzel pokroviteljstvo nad tekmovanjem. J. Košnjek Najboljši Celjani Zmagovalec sobotnega tekmovanja na Zelenici je ekipa iz Celja (Jošt, Lih-teneker) s 35 točkami. Druga je bila tretja ekipa Tržič (Zrim-Sova) s 34 točkami, tretja ekipa Bovca (Mlekuž-Čo-pi) s 33 točkami, četrta GRS Borovlje I (VVutte-Sagmeister) s 33 točkami, peta pa ekipa GRS Tržič I (Vogelnik-Jer-man) z 32 točkami. Dr. Andrej Robič je ob ocenjevanju znanja pripomnil, da je lahko vsak smučar, ki bi se ponesrečil na smučišču, prepričan v strokovno pomoč reševalcev. Tržiški gorski reševalci so ob tej priložnosti predali Boroveljčanom tudi darilo, kar naj bi bil začetek trajnejšega sodelovanja med reševalci. £^nko Štefe o tragediji pod Storžičem V objemu smrtonosnega plazu .. Tržič, 29. marca — V nede-*J°. točno petdeset let po smr-l^osnem plazu pod Storži-Cem- tega leta je bil to veliko-nocni ponedeljek, smo se z Ja-nezom Štefetom, starim 64 let, nekdanjim smučarskim asom, emnTod srečnežev, ki so na tragični dan utekli smrti, pogovarjali o strašni tragediji, ki Tržič zavila v žalost in prebudila zavest, da se je treba UsPosabljati za reševanje v go-ph. Posledica te nesreče je bi-'* ustanovitev odseka za gorsko reševanje v Tržiču. »Napovedana je bila tekma piskih smučarjev. Devetin-^ajset se nas je napotilo iz . r2lča, kjer je pred tem zapad- 0 okrog 25 centimetrov snega, .0 koče pod Storžičem, kjer je "° že pol metra novega sne-*?• Vreme je bilo oblačno, meseno. V koloni smo krenili od **** Pod Skarjev rob, kjer je bil start smuku podobne tekme. Ko smo se vzpenjali, se je približno deset metrov od nas že sprožil manjši plaz. Štirje iz skupine so se obrnili, drugi pa smo se še vzpenjali, vendar smo se dogovorili: če pride plaz, je treba odpeti smuči, se vleči na tla in palice obrniti navzgor. Štirje od naše skupine, ki so imeli naloge na startu, so bili že približno 50 metrov nad nami, drugi pa smo se vzpenjali v koloni. Komaj četrt ure zatem je zahrumelo. Vrgel sem se na tla, se upiral plazu, ki je nekaj časa še grmel čezme. Snežni puh me je oslepil, nisem nič videl zaradi suhega snega, ki pa se je v večjih gmotah strjeval. Nekaj časa sem se še upiral snežni gmoti, potem pa me je ta pobrala, me valjala in vlekla s seboj in z njo sem približno 50 metrov globoko padal prek čeri. Mogoče je sreča, da me je med zadnjimi vzelo. Veber me je po naključju našel. Kopal je in hitro sem bil zunaj. Osvestil sem se, vendar hoditi nisem mogel. Odnesli so me v kočo, mi dali čaja in ruma, vendar na noge nisem mogel. Ljudje, ki so bili v koči, so reševali, nekdo je s smučmi hitel v Tržič, da bi povedal za nesrečo. V mestu so zatulile sirene in čez dve, tri ure je bil na plazi-šču že zdravnik. Prva dva po- nesrečena so že našli. Oživljali so ju, a sta umrla. Zadnjega od devetih ponesrečenih so izpod snega potegnili šele čez tri tedne. Reševali so tudi jeseniški reševalci in vojaki. Jaz sem bil takrat star 14 let. Med umrlimi je bil najmlajši star 15, najstarejši pa 45 let. Po skupinah, kot so jih našli, so umrle pokopavali v Tržiču v skupni grob. Na občini je bil mrtvaški oder. Mesto je žalovalo, ljudje, ljubitelji smučanja, so sekali in kurili smuči. Šele leta 1940 se je smučarija spet postavila na noge. Dolgo nisem mogel na noge. Ves moder sem bil od udarcev. V Tržič so me pripeljali z gnojnim košem, potem pa sem še dva dni ležal v prostoru, kjer je sedaj knjigarna. Šele potem sem šel lahko domov. Imel sem izredno srečo. Prav lahko bi bil jaz deseti umrli v tej tragediji.« J. Košnjek KLICAJ ZA VARNOST r Narasla voda k0 Q^v,Je, 29. marca — Trije bratje, Drago, Zvone in Mar-jo v u|?^n V* Srakovelj (krajevna skupnost Kokrica) gradi-beje *n* Belice nove hiše. Ob vsakem neurju in izdat-da J^"1 deževju imajo težave: Belica prestopi bregove, vo-taj^^če tudi po travnikih in kleti njihovih hiš so ob ^»nui* pr*me"^ vedno polne vode. Podobno je bilo tudi drUg. k°nec tedna — ne le pri Okornovih, temveč tudi Sje v Srakovljah in na Gorenjsken . (cz) Duplje, 30. marca — Po vesteh dežurnega v centru za obveščanje je dvodnevno deževje kar dobro zaposlilo gasilce in pripadnike civilne zaščite v mnogih gorenjskih krajih. V noči na nedeljo se je voda razlila po nekaterih kleteh hiš v Žiganji vasi, okolici Cerkelj, ogrozila nekaj hiš v Kokri, v Srakovljah in v Strahinju, kjer je bilo najhuje v eni izmed stanovanjskih hiš. Tam je voda namočila spodnje prostore hiše. Narasla Bistrica je spodjedla in odnesla Mlinarjev jez v Bistrici pri Pod-brezjah. Hudournik Draga pa je v nedeljo dopoldne načel most na lokalni cesti do gostišča Trnove v Dupljah. V dolžini 12 metrov je voda spodjedla brežino in Trnovčevim za nekaj dni onemogočila, da bi se odpeljali od doma na delo z avtomobilom. V nedeljo popoldne so gasilci Dupelj in nekateri posamezniki pod mostom, s pomočjo jeklenice in traktorja, čistili strugo in s tem preusmerjali hudournik od načete brezine. Po neuradnih vesteh je graditeljem mostu pred leti zmanjkalo denarja za oporni zid brežine. Škoda je precejšnja. V tem tednu bodo krajani za silo usposobili povezavo vasi s kmetijo ob Tržiški Bistrici. — M. Kunšič Varčevanje na nepravem koncu Kmetje iz kranjske občine so lani od 2550 traktorjev podaljšali veljavnost prometnega dovoljenja le za 2050. To pomeni, da jih po cesti vozi okoli petsto, ki zadnje leto niso bili tehnično pregledani in zanje tudi ni bilo plačano obvezno zavarovanje. Za takšno stanje je deloma kriva tudi zakonodaja, ki po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja ne predvideva odvzema traktorskih registrskih tablic. Zakaj tolikšna razlika? Vsi večji kmetje imajo dva ali celo tri traktorje. Tistega, s katerim se vozijo po cestah, so pripeljali na tehnični pregled, drugega (tretjega) pa ne, ker ga bodo uporabljali le za delo na polju, travniku ali v gozdu. Po cestah torej lahko vozijo le registrirani traktorji s kabino ali varnostnim lokom, upravljajo pa jih lahko le ljudje, ki imajo vozniško dovoljenje. Za »domačo rabo« so, kot kaže, dobri tudi slabše opremljeni in vzdrževani traktorji, voznik pa je lahko vsakdo, ki misli, da ga zna voziti in uporabljati pri delu. Dokler ne pride do nezgode ... Ni naš namen, da bi opozarjali kmetovalce, naj pred spomladanskimi deli na polju in travniku le pregledajo, v kakšnem stanju je traktor — ali gorijo luči, utripajo smerniki, delujejo zavore ... Namesto žuganja vsem, ki tega ne bodo storili, dajemo v premislek naslednje podatke: v zadnjih šestih letih je v naši republiki v prometnih nesrečah ali v nezgodah pri delu umrlo 245 voznikov traktorjev, poškodovalo pa se jih je 455. Varčevanje pri vzdrževanju traktorja (in plačilu tehničnega pregleda in zavarovanja) se vedno ne splača. C. Zaplotnik Obnova magistralnih in regionalnih cest_ Obnova ceste Jesenice—Mlake Jesenice, 27. marca — Naše magistralne in regionalne ceste so obupne, zato je skupščina skupnosti za ceste Slovenije na predlog cestnih podjetij sprejela plan obnove magistralnih in regionalnih cest. Za vse kritične odseke so morali izdelati potrebno dokumentacijo, tudi zaradi zahteve mednarodne banke za obnovo in razvoj IBRD, ki je precejšen del 12. kredita namenila za sanacijo poškodb na sedanji cestni mreži. Za jeseniško občino je stanje magistralnih in regionalnih cest izrednega pomena. V minulih letih cest večinoma niso obnavljali in zdaj so nekateri cestni odseki komajda prevozni in zelo nevarni. To velja za cestna odseka Podkoren—Korensko sedlo in Kranjska gora—Jesenice. Lani jih je Cestno podjetje Kranj deloma obnovilo in asfaltiralo, a še ne v celoti. Po vsej Gorenjski so namreč lani uspeli obnoviti komajda polovico cest in vse te bodo imele v letošnjem letu prednost. Na Jesenicah so prav zdaj začeli graditi obvozno cesto od bolnice proti Mlakam, dela pa so sestavni del gradnje predora pod Karavankami. Obvozno cesto proti Mlakam in Mojstrani naj bi zgradili že do letošnje turistične sezone. Cestarji naj bi se potrudili in končno že obnovili magistralno cesto od Podkorena do Korenskega sedla, saj ta tri kilometre dolg odsek povzroča v poletni turistični sezoni precej skrbi. Zemlja se useda, cesta je izredno ozka, zato z obnovo ne bi smeli odlašati. Ovinek v Logu v Kranjski gori je najbolj črna točka jeseniške občine, »obnavljajo« jo že vrsto let, tam se vrstijo prometne nesreče. Lani so obnovo magistralne ceste od Kranjske gore do Loga in Belce začeli, letos pa naj bi ta odsek še dokončali. Prav tako bo zaradi večje prometne varnosti treba urediti odsek od Hrušice do Javornika. S pomočjo skupnosti za ceste naj bi zgradili obvoznico v Kranjski gori na regionalni cesti Kranjska gora—Bovec ter nadaljevali širitev regionalne ceste Mojstrana—Radovna. D. Sedej NESREČE S ceste v drevo Podbrezje, 28. marca — 23-letni Jernej Bogataj s Češ-njice je vozil z osebnim avtomobilom od Podtabora proti Podbrezjam. V levem ovinku zunaj naselja Podbrezje je v gosti megli in zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v drevo. Vozniku se ni zgodilo nič, sopotnika, 23-letnega Staneta Šolarja iz Selc, pa so s hudimi poškodbami odpeljali v ljubljanski klinični center. Zbil pešakinjo in pobegnil Hosta, 29. marca — Neznani voznik kolesa z motorjem je na cesti od Puštala proti Pun-gertu v naselju Hosta nenadoma zavil v levo in zbil pešakinjo 19-letno Brigito Kej žar iz Škofje Loke. Pešakinjo so s kompliciranim zlomom noge odpeljali v Klinični center Ljubljana, voznik kolesa z motorjem pa je odpeljal proti Medvodam. Brnik, 26. marca — Na avtomobilski cesti Kranj—Ljubljana zunaj naselja Brnik se je danes okrog dvanajstih zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo pet vozil in je po nestrokovni oceni nastalo za več kot enajst milijonov dinarjev škode. 33-Ietni Milan Madžarevič iz Djurdjina je s tovornjakom zaradi okvare na menjalniku obtičal na desnem voznem pasu in potem vozilo glede na zmanjšano vidljivost preslabo zavaroval. Stjepan Jakulič ga je poskušal s tovornjakom od-vleči na rob ceste, tedaj pa so drug za drugim naleteli v tovornjaka trije osebni avtomobili, ki so jih vozili 51-letni Miha Škrinjar iz Ljubljane, 31-letni Toma Čovič iz Ljubljane in 66-letni Miloš Djukanovič z Reke. V nesreči se je huje ranil sopotnik v Covičevem avtomobilu Kasim Harčevič, trije pa so utrpeli lažje poškodbe. — Foto: G. Šinik ©S)IM13mJ©IEnGLAS 8. STRAN_ Alpinistični rally S psi na 2500 metrov Kranj, marca — Na enajstem alpinističnem rallvju v italijanskih Dolomitih so sodelovali tudi Slovenci. Tekmovanje poteka čez 2500 metrov visok Pizzo tre Signori. Pomagali so: Zapuže, Kokra, Globus, PD, GRS in TKS Kranj Psi so posebne prevleke na drsni ploskvi smuči, ki na snegu preprečujejo drsenje nazaj. Skupaj z okovjem za turno smučanje, ki ima dvižno peto, omogočajo smučarju, da pride lažje in hitreje na cilj, od koder potem smuča v dolino. Sredi marca vsako leto organizirajo v italijanskih Dolomitih nad vasjo Premana alpinistični rally, na katerem tekmovalci iz vseh goratih dežel Evrope preskusijo svoje turnosmučarske sposobnosti. Že nekaj let sodelujejo tudi Slovenci. Letos sta bila to Matjaž Beguš in Matej Kranjc, ki sta ekipno zasedla 20. mesto; od tujih ekip sta bili boljši le prvi ekipi Avstrijcev in Čehov. Dvodnevno tekmovanje zahteva telesno odlično pripravljenega tekmovalca. 25-kilometrsko razdaljo z višinsko razliko je treba prehoditi v največ sedmih urah, zadnji del tega .maratona' pa je hitrostna preskušnja na smučeh na približno 500 metrov višinske razlike. Sledi še veleslalom v redkem macesnovem gozdu. Drugi tekmovalni dan se začne s 15-kilometrskim maršem na smučeh v najmanj štirih urah, sledi spet preskušnja v hrib in na koncu veleslalom na urejenem smučišču. Vsaka ekipa, sestavljena iz dveh tekmovalcev, mora spoštovati pravila rallvja: upošteva se čas drugega tekmovalca v cilju, ne glede nato, kdaj je prišel prvi, obvezen je nahrbtnik s približno 10 kg opreme . . . Italijani, na primer, se na tega in podobne rallvje pripravljajo vse leto, nekatere ekipe so celo profesionalne, odloča tudi kvaliteta opreme in podporna ekipa (letos sta jo imela tudi Kranjčana — to je bil Lado Zupan), zelo veliko ekip pa je zlasti iz domače Premane, ki vsako pomlad res živi s tekmovanjem. Izredno delavni domačini so tudi prijazni gostitelji in jih bogastvo vasi, v kateri je kar 55 tovarnic nožev in škarij in tovarna športnega orodja, sploh ne pokvari. Jeklo za svoje izdelke so morali namreč še nedavno nositi iz doline na svojih hrbtih in znajo ceniti vsako naprezanje, s katerim dosežeš neki cilj. N. K. Štefan Udrih, trener blejskih odbojkaric Slab začetek, dober konec Bled, 27. marca — Ekipa blejskih odbojkaric — Ksenija Be-ravs, Mojca Mušič, Mateja Marinšek, Barbi Mevlja, Diana Črv, Meta Močnik, Romana Hudovernik, Jana Ambrožič, Nada Do-mitrovič in Petra Kraigher — je tri kola pred koncem tekmovanja v drugi zvezni ligi — zahod na tretjem mestu. »Načrtovali smo uvrstitev v vrh lestvice. To bomo dosegli, saj bomo verjetno tretji tudi na koncu. Vendar pa z uvrstitvijo le nismo povsem zadovoljni, ker smo po lanskem drugem mestu po tihem računali, da bi se letos resno vmešali v boj za prvo mesto,« je dejal trener blejskih odbojaric Štefan Udrih. »Ko nas je pred začetkom prvenstva nepričakovano zapustila prva po-dajačica, smo rabili nekaj časa, da se je ekipa spet uigrala. Ob koncu jesenskega dela prvenstva so igralke tudi nekoliko popustile — bržčas zato, ker so spoznale, da ne morejo biti več prve. Izkupiček prvega dela je bil dokaj skromen — štiri zmage in pet porazov (s Kaštelo doma), osem točk in vsega šesto mesto med desetimi ekipami. Pred nadaljevanjem prvenstva smo dobro trenirali in ekipa je šele spomladi pokazala pravo vrednost. V sedmih tekmah smo le dvakrat izgubili — s Fu-žinarjem z Raven in v Dubrovniku ob veliki podpori sodnikov z istoimenskim moštvom.« »Če upoštevamo razmere, v kakršnih vadi ekipa, potem moramo biti tudi s tretjim mestom nadvse zadovoljni,« pravi Štefan Udrih. »Treniramo lahko le trikrat na teden, in še to samo po eno uro in pol. Osnovnošolska telovadnica je večkrat mrzla, brez tople vode. Pesti nas pomanjkanje denarja. Lani je bil naš proračun pet milijonov dinarjev, medtem ko je večina drugoligaških ekip imela na voljo od 15 do 20 milijonov. Igralke ne prejemajo hranarine, plačamo jim le prevoz na trening.« Sicer se pa za usodo ženske odbojke na Bledu za zdaj še ni treba bati. Zaledje je precej široko in tudi kakovostno. V različnih starostnih skupinah vadi prek šestdeset igralk. Dekleta, stara šestnajst in sedemnajst let, igrajo v drugi slovenski ligi, kjer so sicer pri dnu prvenstvene tabele, vendar so si že nabrale nekaj tekmovalnih izkušenj. Dve izmed njih bosta že v prihodnji sezoni zaigrali v prvi ekipi, za katero trener Štefan Udrih za zdaj še ne more reči, ali bo ostala nespremenjena ali se bo katera od igralk poslovila od odbojke. Več bo znanega po zadnji tekmi ali pred začetkom novega prvenstva. C. Zaplotnik ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 31. MARCAJ98I Statistika o uspehih športnikov Alpskega letalskega centra Kolajne, skoki, kilometri, ure ... Lesce, 27. marca — Statistika pove, da so padalci ter jadralni in motorni piloti Alpskega letalskega centra iz Lesc v zadnjih štirih letih na prvenstvih doma in na tujem osvojili 119 zlatih kolajn, od teh eno na svetovnem prvenstvu. Upoštevana so leta 1983, 1984, 1985 in 1986. V tem času so leski padalci osvojili srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu v Franciji v klasičnih padalskih disciplinah. Ivo Šimenc je bil evropski prvak v jadralnem letenju, potem četrti na evropskem prvenstvu in osmi na svetovnem prvenstvu, Bogdan Jug pa je bil svetovni mladinski prvak v skokih v cilj in deveti med člani na zadnjem svetovnem prvenstvu. Sicer pa so športniki Alpskega letalskega centra iz Lesc v teh letih osvojili na raznih tekmovanjih 119 prvih mest, 97 drugih in 74 tretjih. Število jadralnih pilotov se je vsa ta leta gibalo med 84 in 88. Lani so preleteli 35.495 kilometrov, v zraku pa so bili 2770 ur. Padalcev je trenutno 45, od teh jih ima licenco 31. Lani so opravili 4676 skokov. Motornih pilotov je 54. Za opravljanje športne dejavno^tj so piloti jn padalci opravili več deset tisoč prostovoljnih delovnih ur _______:___ T v . Namiznoteniški klub Jesenice niza uspehe Na gorenjskih prvenstvih prva mesta Jesenice, 3. marca — Namiznoteniški klub Jesenice ima dovolj odličnih mladih igralcev in igralk, ki se uspešno uveljavljajo. Dobre pionirke in mladinke, mladinci pa so na gorenjskih namiznote-niških prvenstvih osvojili vsa prva mesta. Malo denarja, zato večinoma prostovoljno delo ter prispevki delovnih organizacij in staršev Namiznoteniški klub Jesenice praznuje pomemben jubilej, 50-letnico ustanovitve, in s svojimi 140 člani pomembno prispeva k razvoju namiznega tenisa v Sloveniji. Posamezniki dosegajo v gorenjskem merilu pomembne uspehe, klub pa je znan tudi po tem, da kljub skromnim finančnim sredstvom redno organizira pomembne prireditve: za njimi je že uspešna organizacija namiznoteniškega dvoboja Jugoslavija — Nizozemska, Jugoslavija -*Ita-lija, evropska super liga, organizacija republiškega prvenstva za člane in mladince, vsakoletni tradicionalni pokal Judite Pavlič-Novak. Namiznoteniški igralci trenirajo vsak dan v prostorih TVD Partizana na Jesenicah, kjer imajo na voljo sedem miz. Glede na veliko število članov so prostori premajhni, imajo pa tudi finančne težave, saj prispevek Športnega društva ne zadošča za vso dejavnost. Družbeni prispevek predstavlja le tretjino vseh sredstev, vse drugo pa morajo zbrati sami, z lastnim delom in z organizacijo večjih prireditev. Lani so, denimo, dobili milijon 350 tisoč dinarjev, porabili pa 4 milijone 700 tisoč dinarjev. Predvsem so narasli stroški za prevoze na tekmovanja, zato nemalo denarja prispevajo tudi starši jeseniških namiznoteniških igralev in igralk. Na Jesenicah se že nekaj časa zavedajo, da brez vsakodnevnih treningov ni uspeha in tudi ne brez ustreznega strokovnega kadra. Profesionalnih trenerjev si zaradi pičlih finančnih sredstev ne morejo privoščiti, zato vsi delajo z mladimi prostovoljno. Treninge spremljajo in vodijo Milana Štrumbelj, Stane Babic, Peter Filipovič, Robert Babic, Jaka Veber, selekcijo Murova pa trenira Franc Šranc. Ob pomembnem jubileju so v Namiznoteni-škem klubu na Jesenicah lahko zadovoljni predvsem zato, ker imajo veliko mladih, ki precej obetajo. Prizadevno in vztrajno delo zadnjih nekaj let se bogato obrestuje in upajo na še večje uspehe tudi v prihodnje. Barbara Markež, ki je letos prvič nastopila v mladinski konkurenci, je bila šesta na republiškem prvenstvu, medtem ko je ekipa skupaj s Smolejevo in Samarjevo dosegla na republiškem prvenstvu sedmo mesto. Kot pionirka pa je bila Markeževa lani na državnem prvenstvu v dvojici s Smolejevo na četrtem mestu. > Pomemben je uspeh Urške Samar, ki se je letos na državnem prvenstvu v Novem Sadu uvrstila v dvojicah na 3. mesto, kar je najboljša uvrstitev jeseniških namiznoteniških igralk. Odlični so bili tudi pionirji, tako Zmago Pem, ki je bil na republiškem prvenstvu peti, pa Markež in Rožič. Ne zaostajajo tudi mladinci Šmitran, Ferbežar, Djukič, Pem, saj so bili sedmi, kar je lep uspeh, saj so šele prvo leto mladinci. Ekipa članic igra v prvi republiški ligi, člani pa v prvi B ligi zahod, kjer so zasedli tretje mesto. Na gorenjskih prvenstvih so jeseniški mladinci osvojili vsa prva mesta in tako dokazali, kako se počasi, a vztrajno in zanesljivo vzpenjajo v sam vrh slovenskega namiznega tenisa. D. Sedej Vanja Klemene, učenka 7. razreda Barbara Markež, dijakinja Mojca Smolej, učenka 8. razreda Urša Samar, učenka 7. razreda Tina Zupančič, učenka 8. razreda Kranjski hokejski naraščaj — Hokejska šola pri Triglavu iz Kranja je imela za vadbo letos na voljo 84 ur, ki so bile v celoti izpolnjene, kar kaže tudi na dobro sodelovanje z Gorenjskim sejmom. Hokejsko šolo je obiskovalo okrog 30 otrok, starih od 4 do 11 let. Razdeljeni so bili v dve starostni kategorij., lu .V na osnovi kakovosti. Mlajšo je vodil poklicni trener Milan Grah, starejšo pa brezplačno Branko Terglav. Občasno so pomagali tudi drugi. V starejši skupiniJe bilo 18 otrok, od ka-te^ii jih je 12 pridobilo znanje, potrebno za nadaljnjo vadbo. Ti pionirji so Šifrer, Čufer, Kern, Šoba, Kompare, Krajnik, Dolinar, Terlgav, Rozman, Šivic, Hribar in Ribnikar. Kranjska generacija mladih hokejistov nič ne zaostaja za vrstniki iz Ljubljane, ampak jih celo presega. — Foto: F. Perdan Od tekme do tekme Na Krvavcu zmagala Mojca Dež- man — Triglav iz Kranja je organiziral na Krvavcu tekmovanje v super-veleslalomu za starejše pionirke in pionirje za pokal Coca cole in Kompasov pokal za mladinke in mladince. Tekmovalo je 180 pionirk in pionirjev in 140 mladink in mladincev iz 38 slovenskih in hrvaških klubov. Med starejšimi pionirkami so bile najhitrejše Barbara Brleč (Domžale), Maja Škrjaiu in Nvenka Širnim (Valentin Vodnik), Petra Pire (Jesenice), Nives Sitar (Slavko Šlander), Lea Ribarič (Alpetour) itd. Pri starejših pionirjih so najboljša mesta osvojili Jure Košir (Kranjska gora), Aleš Brezavšek (Mojstrana), Uroš Pavlovčič (Mojstrana), Primož Briški (Novinar), Teodor Albreht (Kranjska gora), Primož Jazbec (Tržič itd. V tekmovanju mladink za Kompasov pokal je zmagala Mojca Dežmun (Triglav) pred Natašo Bokal (Alpetour), Bredo Tomažič (Triglav), Majo Škrjanc (Valentin Vodnik), Sašo Si-lovšek (Titovo Velenje) itd. Med mladinci sta bila prvi in drugi člana Fu-žinarja Matej Čuješ in Pavli Cebulj, sledijo pa Uroš Markič (Tržič) Bojan Silovšek (Titovo Velenje), Niko Pau-ko (Branik) itd. (J. Kuhar) Uspešni športniki z Brezij nad Tr-žičem — Na drugem občnem zboru so se pred dnevi zbrali člani enega najmlajših športnih društev v tržiški občini, ŠD Brezje nad Tržičem, ki ima nad 300 članov, od najmlajših do vfii'i emov. < > dosedanjem delu je po- ročal predsednik Miha Zupan. Pohvalil je delavnost članstva, sicer lani ne bi usposobili igrišča za mali nogomet in kupili številnih rekvizitov. Na 30 delovnih akcijah so opravili kar 1062 prostovoljnih delovnih ur. Pri urejevanju igrišča je pomagala Kmetijska zemljiška skupnost, pa tudi tržiška telesnokulturna skupnost. Organizirali so 13 prireditev, na katerih je sodelovalo 455 športnikov, najbolj uspele pa so bile super-veleslalom, smuačrski tečaj za najmlajše, nogometni turnir in pohod na Triglav. Tudi letos ne bodo brez dela. Načrtujejo gradnjo teniškega igrišča, popravilo proge za supervelesla-lom, ureditev prostorov v kleti doma družbenih organizacij in nakup športnega orodja in opreme. Društvu bo še naprej predsedoval Miha Zupan. (J. Kikel) Uspehi strelcev iz Podnarta — Rezultati že potrjujejo navdušenje mladih za strelski šport, čeprav imajo slabše razmere vadbe kot v nekaterih gorenjskih strelskih središčih. Pohvalijo se lahko z nekaterimi izjemno dobrimi rezultati. Pionirke Darja Bešter, Romana Bešter in Tadeja Bizjak so ekipno zmagale na gorenjskem tekmovanju. Tadeja Bizjak je zmagala med pionirkami, druga je bila Darja Bešter, četrta Romana Bešter in peta Ema Turnšek. Presegle so normo za sodelovanje tako na republiškem kot državnem prvenstvu v •streljanju /. zračno puško. Najboljši pionir je Beno Štular, ki je bil drugi na Gorenjskem, najboljši član pa Vojko Vidic, ki se je prav tako po zmagi na občinskem prvenstvu uvrstil v višje tekmovanje. Med člani je uspešen tudi Gorazd Starina, med mladinci pa sta najboljša Tomaž Frelih in Jani Erman. (C. Rozman) Kranjsko košarkarsko prvenstvo — Le tri ekjpe v občinskem košarkarskem prvenstvu Kranja še niso bile poražene. V dveh skupinah tekmuje 13 moštev. Po četrtem kolu vodi v prvi skupini Kranj 75 pred Sig-mo, Gotikom, Vprašajem, Planiko, Stražiščem in Zarico. V drugi skupini pa vodi Beksel pred Šenčurjem, Lipo, Naklom, Savo in Krvavcem. Do konca so še tri kola. Finale bo 11. aprila v dvorani na Planini. (M. Cadež) Maja Kasti un druga v Sloveniji — Na republiškem prvenstvu članic v judu je Maja Kaštrun iz kranjskega Triglava v kategoriji do 52 kilogramov osvojila drugo mesto. Lani je zmagala, vendar je morala za letos shujšati za 3 kilograme. Uvrstila se je v republiško reprezentanco za državno prvenstvo, ki bo sredi aprila v Splitu. (D. Papler) Končan prvi del namiznoteniške lige — Po nekaj letih so v kranjski občini spet.organizirali občinsko na-miznoteniško ligo. Zanimanje ni majhno, saj se je prijavilo kar devet ekip. Po prvem delu vodijo Predoslje pred Dupljami, Telematiko, Trboja-mi, Merkurjem, Zarico, Šenčurjem in Voklom A in Voklom B, Tekmovanje se nadaljuje, zaključek pa bo v Voklem 24. aprila, ko bodo podeljeni pokali in priznanja. (M. Cadež) Vabljeni na plavalne tečaje Kranj, 30. aprila - 0®?'$ šolska športna d™**" Jrf ZTKO Kranj razpisuje Pia\sk0 tečaj za predšolsko in s mladino. Tečaji bodo prea . ma izvedeni v treh izmena^ zimskem bazenu v Kra^JU_a;eIn izmena bo med 18. in 21. m*J [n med 16. in 17.30 in med 1W ^ 19. uro. druga izmena P« h 25. do 29. maja ob enakih u kot prva izmena. Tretja izme bo, če bo dovolj zanimanja,^ Lin 5. junijem. Letos J tf šola plavanja, kot imenuje tečaj, nekoliko spremen Otroci, stari štiri in pet iej. ur0 vadili v prvi skupini med i • in 17.30. Poudarek bo na ig1 vodi in manj na plavanju ker le VUUl 111 IIlčUlJ l-a---- rgd tako lahko zgubijo stran IP^ vodo. Druga skupina, si šest let in več, pa bo prea ^ vso šolo plavanja in ime ;a. koncu tudi preskus zn*^ Njim je namenjen drug"1 ^ turnus - do 19. ure. Poraza otroka je 2000 dinarjev, *v čati pa ga je treba prvi dan Ja- raZP'' Odbor za rekreacijo Pa,raS|e. suje tečaje plavanja za od Bodo v zimskem bazenu od J ^ nija dalje vsako popoldne. ^ urah bodo tečajniki spozna^ loten program šolanja m . na koncu tudi preskusih zn Tečajnina je 5000 dinarjev. Za vse tečaje prijave ze ^ ZTKO Kranj, PartizansKa 64000 Kranj. Po telefonu pa«J| mogoče prijaviti vsak de med 7. in 9. uro po teie» 21-176 ali 21-235. - . * M. Čadez Štirn drugi, Knafelj tretji Reit im VVinkel - V tem i 1 za-kern sraun" - jj. središču je bilo mednarodno ^ movanje v smučarskih sk kjer je nastopilo več kot °^.gn-kalcev iz Avstrije, ZRN J"nj-slavije. Med člani je bil_y A čan Janez Štirn drugi- ^m ]a. skal> uvrstili takole šar, 35- movee, 36. Zelo lep uspeh je l. ^0čn> pa je Avstrijec Hirner. Med dinci so se kranjski ska ^ 3le: 30. Kešar, 3&- t Lipar in 40. ^ -peh je dosegel i«^ Knafelj, ki je bil v dokaj W konkurenci tretji. - j Sto mladih skakalcev na pokalu Kranja Kranj, 29. marca - Na dv.p skakalnicah (Gorenja SaV to Besnica) se je pomerilo D ^rad>' najmlajših skakalcev za ^ I cionalno tekmovanje za P ^ Kranja. Kljub slabemu vrenja je bila prireditev zelo dobro v, dena, skoki mlajših P*^n 0fij vseh treh starostnih ka f| $0 pa zelo lepi. Največ uspe11 ^e imeli tekmovalci ljublj3^ Elektrotehne-Ilirije in )tfltj: Iskra-Delta-Triglav. Re*U'|ot" pionirji do 13 let: 1. Robi Z.aF^. nik (ID Triglav) in Boštjan ^ bič (El. Ilirija), 3. Sebastrjaj/jp reb (Alpina), 4. Rok Polajn*r, jir TriglaV), 5. Damir Tušek (*• v); rija), 6. Jure Žagar (ID Trig' r pionirji do 11 let: 1. Rok zel (El. Ilirija), 2. Gregor Jfjg (ID Triglav), 3. Jure Rade«^ Ilirija), 4. Urdš Rakovec (I*f /rp glav), 5. Gorazd BertonceU (Ip Triglav), 6. Tadej Žvikar1 j^. Triglav); pionirji do 9 let: l- e\ drej Lesnik (El. Ilirija), 2- ilnj*' Lajevec (ID Triglav) 3. min Mešič (Braslovče), 4- q{0' Zarnik (ID Triglav), 5. Jaka f sar (Tržič), 6. Zoran W (Braslovče). * J. Javor"1 Gasilski veleslalom ""V^lr silsko društvo JelendoH^j. na je priredilo pod P° iske teljstvom občinske SaSl eie' zveze občinski gasilski ~ slalom, na katerem je te Rivalo nad 50 gasilk in £ fl& cev. Tekmovanje je 01 Zelenici, zmagali pa so g ^ ci i/. Loma pred Kovorja" j Jelendolčani. Med gaSlljif P ifi la- je zmagala Mojca Meg Loma, med pionirji Švegelj iz Loma, med . dinci Aleš Rozman iz L° $ med člani Milan Roznia' jf0 Loma in med veterani Lapanja iz Kovorja. (**' kel) I95EK, 31 MARCA 1987 GRADIMO 9. STRAN ©o)IMiSfcU©IEIIGLAS ^ANOVANJSKA ZADRUGA SORA ŠKOFJA LOKA UNI JE 1331 ČLANOV GRADILO 615 OBJEKTOV_ Sj^JgJ-oka. 30. marca — Stanovanjska zadruga Sora pokriva celotno območje občine ^JgJ-oka, ki ie razdeljeno na tri področja: Selško in Poljansko dolino ter območje jjj^Jli-oke. Organizirana gradnja stanovanjskih objektov je lani potekala na vseh treh t^Igjjflh. Posamezni graditelji pa so tudi zunaj škofjeloške občine. di nrJS ,e bila ustanovljena sre-ja 198?^ Ja 1978-leta in Je do juni-na orQa delovala kot samostoj-r^urn o l2aCi'a' SamouPravni SP°-na zaf otL Stanovitvi organizacije je teljev P°dP'salo 87 ustanovila SS,'?'81981 ieta pa Je za- *acik> n!|čenax v delovno organi- mostoin k škofia Loka kot sa" druQa m obracunska enota. Za-želijc, QJ*;.?.S vk'jučuje občane, ki dualni ob t! 02iroma gradijo indivi-9radnji »i V družbeno usmerjeni Lani sei-Pa v neusmerjeni gradnji. občanov'* V 2adrugo včlanilo 274 koncu let»V?S članov pa je bil° 00 datek h 31 • Zanimiv je tudi podili 615 aKSo lani člani zadruge gra-145 v dr lektov Od tega jih je bilo in 470 U2beno usmerjeni gradnji uv zasebni. ^ovanjska -C?^a Pod Plevno »i C« ^————— SpecifičnVan'Ska soseska Je precej d*vi in n ,po Sv°Ji arhitektonski zi-' načinu Matevž ogrevanja,« ugotavlja .^anovanjske zadruge Sora seski b0 9arin- »Vsak objekt v so-n° CrPalk,rnel namrec SV°J° toPlot" Upor^ljaii Ogrevano vodo bodo ^uhi Del" '2 cisu,ne naprave na v°da glavnega dovoda in raz- tem riačinnaSe'iu je že zgrajen. S 9otov|je' m ogrevanja pa bo za-'nvarčeu° predvsem čisto okolje Med arn^2energiJo« Manjši on )0 ie sicer nastal dalni naf!!1^ glede na potrjen zazi- S°sesko vendar to na celotno M j ne vpliva in so spremem-Potrjene. Tudi komunalna oprema je že zgrajena po pogodbi, dokončati je treba le še ceste in opraviti priključke na vodovodu in kanalizaciji. Sicer pa celotna stanovanjska soseska Pod Plevno obse- Zaradi velikega števila zadružnikov je bilo treba v zadrugi izvoliti delegatsko skupščino, ki jo sestavlja 30 delegatov. 20 delegatov je izvoljenih izmed graditeljev družbeno usmerjene gradnje, 10 delegatov pa izmed članov, ki gradijo v zasebni neusmerjeni gradnji. Izvršilni ogran skupščine pa je upravni odbor, ki ga sestavlja 11 članov. ga 96 stanovanjskih objektov, otroški vrtec in trgovino. Zaradi gospodarskih objektov, ki so na tem območju, zdaj gradnja soseske poteka v dveh fazah. V prvi fazi je 60 objektov, od tega 25 montažnih in 35 v klasični izvedbi. V drugi fazi pa bo 30 objektov v klasični izvedbi, 6 montažnih, vrtec in trgovina. Objekti v prvem delu so že zgrajeni od tretje do četrte gradbene faze, v drugem delu pa so jih začeli graditi. Letos bodo oddali še nekaj parcel. Dašnica, Puštal, Stara Loka... »Druga večja soseska,« razlaga Matevž Dagarin, »ki jo gradimo v organizaciji zadruge, je Dašnica II. V tej soseski bo 45 objektov. Lani smo oddali vse proste parcele, s katerimi ima razpolagalno pravico delovna organizacija Alples. Sicer pa smo v tej soseski lani zgradili sekundarne vode za kanalizacijo, sofinancirali pa smo položitev telefonskega kabla. Nekaj zadružnikov pa se je v nove objekte v soseski že vselilo. V stanovanjski soseski Puštal smo lani nadaljevali komunalno urejanje in zgradili makadamsko cesto. Zadružniki pa so tudi že gradili. Podobno je bilo v stanovanjski soseski Stara Loka, kjer smo položili ptt kable in vse objekte vključili v ptt omrežje. V stanovanjski soseski Frankovo naselje pa je bilo zgrajenih šest objektov, in sicer od tretje do sedme gradbene faze. Nekaj zadružnikov v tej soseski se Stanovanjska zadruga Sora ima z Zavarovalno skupnostjo Triglav sklenjeno pogodbo za zavarovanje objektov za vse svoje člane do vselitve v nov objekt. Zato zadružnikom hiše ni treba posebej zavarovati! je že vselilo. Komunalna oprema v soseski pa je tudi že zgrajena« Lani je zadruga pridobila tudi nekaj stavbnih zemljišč (plomb) v vaseh in mestu, ki jih je potem oddala po pravilniku oziroma bivšim lastnikom zemljišč. Z nekaterimi trgovskimi delovnimi organizacijami pa je imela zadruga lani sklenjen samoupravni sporazum za dobavo gradbenega materiala za zadružnike. Le-ti so imeli nekatere ugodnosti pri nabavi materiala: popusti, zagotovljene cene, dobava materiala v določenem roku, dobava opečene kritine Kikinda... Obsežen program za letos Letos bodo v zadrugi nadaljevali dela na objektih in pri komunalnem opremljanju, tako v družbeno usmerjeni kot individualni zadružni gradnji. Pod Plevno bodo, na primer, nadaljevali dela na objektih prve in druge faze. Še posebej se bodo usmerili v pridobivanje zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov na plombah v že zgrajenih stanovanjskih soseskah. »V stanovanjski soseski Pod Plevno bomo letos nadaljevali dela na objektih prve faze in začeli tudi graditi objekte v tako imenovani drugi fazi. To bo 36 objektov, in sicer 30 v klasični izvedbi ter 6 v montažni. V soseski bomo še naprej komunalno opremljali zemljišče, dokončali dela za meteorne vode in kanalizacijo, zgradili priključke za vodovod, končali dela na ogrevnih vodah, zgradili črpališče v naselju in ob čistilni napravi. Polagati bomo začeli tudi ptt kabel in kabel za kabelsko televizijo... V makadamski izvedbi nameravamo tudi dokončati cesto. Zadružniki pa bodo seveda nadaljevali dela v lastni režiji.« V stanovanjski soseski Dašnica pa bodo letos predajali objekte zadružnikom, v programu pa je tudi pridobitev zemljišč in gradnja mostu čez Dašnico ter začetek komunalnih del. Konec leta bodo po programu v tej soseski začeli tudi oddajati stavbna zemljišča. ivi 01 ombustkua aiMOBElNlEOA ATERIALA EDINI PROIZVAJALEC izdelkov schiedel V JUGOSLAVIJI GRADNJA ŽALEC LATKOVA VAS - direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni sektor Telefon (0631 701-003. 701-009. 701-011, 722-027, 722-07» Telex 33533 YU SIGRAD Žiro račun: SOK Žalec 50750-601-19072 Scliieclel dimnik Jr°8lojni montažni dimnik z gibljivo -*'slinoodporno - ognjestalno samotno cevjo PRESEK PRIKLJUČNEGA IN KONČNEGA DELA DIMNIKA IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM PREDSTAVLJAMO:_ _TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Trislojni montažni dimnik sistema SCHIEDEL \e sestavljen iz industrijsko izdelanih elementov ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov ob pravilni montaži zagotavlja brezhibno delovanje m izredno trajnost Okrogli presek, notranja Samotna cev in večsloj-na konstrukcija so temeljne značilnost sistema • okrogli presek omogoča najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku oziroma površini, najnižje upore in najlažje čiščenje • notranja samotna cev je ognjeobstojna kislinoodporna, plinote-sna, odporna na spremembe temperature in ima visoko trdnost • večplastna konstrukcija omogoča prosto dilatiranje v vseh smereh, namestitev potrebne izolacije in enostavno montažo PODROČJE UPORABE Dimniki sistema SCHIEDEL se uporabljajo za vse vrste goriv (trdna, tekoča ali plinasta), za različne vrste in kapacitete peči in kotlov |od 5 kW do 10 000 kW) ter odprtih kaminov, za kar se priporočajo dimniki od 0 13 5 _ 0 100 cm v različnih kombinacijah kot enojni enojni z ventilacijami, dvojni in dvojni z ventilacijami DRUGI PROIZVODNI PROGRAMI — TmpD dimniki — notranji kamini — Schiedel etažni dimniki — oprema za parke, kampe, vrtove — horizontalni dimovodni kanali — betonska galanterija (betonska opeka. STIBO — Schiedel ventilacijske tuljave — opeka POTRESNI zidaki montažne greznice KROVNA PLOSC* PILAT ACIjSKA FUGA MINIMALNO distancna ROZE1 a OBZIDAVA NF OPEKA iKLINKER FASADNA SILIKATNA) schiedel plasc S.AMOTNA CEV kon20lnaplošča prevzame te20 obzidave do h 3 m ^RV IZ MINERALNE VOLNE FAZONSKI KOMAD PRIKLJUČEK KOTLA iRA i SC 60 *i' ta/onski komad za Čistilna vratica iPa, Čistilna vratica ZAPOLNiltV PRVEGA PLASCA DO POI OVICE ,16 5 cm i S PUSTIM BE IONOM i DIMNIK V ZGRADBI V drugih soseskah pa bodo nadaljevali začetka dela v preteklih letih. Zadruga bo letos sodelovala pri izdelavi zazidalnih načrtov za stanovanjsko sosesko Kamnitnik v Škofji Loki, za Dobensko Ameriko v Poljanah, za stanovanjsko sosesko Kolnik v Železnikih in za Postuhovo grapo v Žireh. »»Seveda pa bomo tako kot v preteklih letih tudi letos vključevali v zadrugo nove graditelje. Ugotavljamo, da graditelji, ki so vključeni v stanovanjsko zadrugo, gradijo bolje in predvsem brez velikih odstopanj od tehnične dokumentacije. Prizadevali si bomo tudi, da bomo graditeljem še naprej zagotavljali vso strokovno pomoč pri gradnji in pridobivanju tehnične dokumentacije. Eden od pogojev v zadrugi pa je ta, da mora imeti zadružnik za zgraditev objekta do tretje gradbene faze sklenjeno ustrezno pogodbo z delovno organizacijo ali samostojnim obrtnikom. Naj ob tej priložnosti povem, da ima delovna organizacija Obrtnik, v katero je vključena enota stanovanjske zadruge, v svoji dejavnosti vsa obrtniška dela in trgovino z gradbenim materialom. Zadružniki te storitve med gradnjo kar precej uporabljajo.« A. Zalar PO KOPALNICO NIČ VEČ V ITALIJO! Konsignacijska prodaja v Merkurjevi prodajalni KOVINA LESCE visokokvalitetna talna in zidna keramika ter zunanja keramika ^fc) ^^dilearaiii modena elegantna sanitarna keramika EBTENEK milano kvalitetne in dekorativne sanitarne armature VERCALLI M MERKUR kranj Kovina Lesce tel. 75-583 P n HERMES J U metalka n. sol. o., Ljubljana triglav Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 Jugoslavija tel. (064) 50-040 ZA VARNO IN LAŽJE DELO! sekači in konice z gumijastimi ročaji triglav Zaščitni ročaj preprečuje nesreče pri delu in ublaži vibracije, ki nastanejo pri udarjanju. PRODAJA: v vseh trgovinah z orodjem GLAS 10. STRAN GRADIMO TOREK, 31. MARCAJ5?! MERKUR KRANJ, TOZD PRODAJA NA DROBNO PRODAJALNA GRADBINKA POZNANA NA GORENJSKEM IN DLJE_ Kranj, marca — Prodajalna Gradbinka na Primskovem pri Kranju v Žanovi 3 ima štiri oddelke: za gradbeni material, vodoinStalacijski oddelek, elektro oddelek in oddelek črne in barvne metalurgije. Pri njih se blago lahko naroči po telefonu, plača pa po prejetju. Kupljeno blago pa dostavijo tudi na dom. Zato ni čudno, da je ta prodajalna dobro poznana graditeljem povsod po Gorenjskem in tudi precej dlje. MERKUR kranj V Gradbinki imajo tudi dovolj opečnih izdelkov. To so predvsem modelarni bloki, navadni zidaki in porolit opeka za predelne stene ali oblaganje fasad. Za toplotno izolacijo in predelne stene pa imajo v Gradbinki trenutno na zalogi tudi siporex bloke. Svojevrstna posebnost Gradbin-ke na Primskovem pri Kranju so tudi dimniki. Vedno imajo namreč na zalogi dimnike Gradnje Žalec, ki so izdelani po Schiedlovi licenci. »Kar zadeva ogrevanje oziroma toplotno izolacijo, trenutno ne primanjkuje tervola, stiropora in novoterma,« razlaga Rafko Rupar, namestnik »Z različnim gradbenim materialom smo zdaj zelo dobro založeni,« nam je povedal poslovodja Grad-binke Janez Globočnik. »Ustreže-mo lahko skoraj vsakemu kupcu. Na zalogi imamo, na primer, vse vrste betonskega železa v kolobarjih in palicah. Novost je rebrasto betonsko železo v palicah, ki ga prejšnja leta ni bilo. Graditelji prednost tega železa dobro poznajo; ni ga namreč treba kriviti. Palice so dolge od 6 do 12 metrov in jih je treba le nasekati. Odpadka tako rekoč ni, saj se pri gradnji lahko vse porabi. Razen tega pa smo zelo dobro založeni tudi z armaturnimi mrežami v vseh izmerah.« poslovodje v Gradbinki. »Nekaj težav pa imamo s kombi ploščami. Šepa predvsem dobava. Kaže, da je ozko grlo pri proizvajalcu, Izolirki Ljubljana, ki ima tudi precejšnje izvozne obveznosti.« Sezona se začenja Gradbena sezona se bo vsak čas začela. In če že govorimo o njej, potem najprej pomislimo na cement. Vse do zdaj so bili v Gradbinki dobro založeni z njim. Zdaj pa jih kar malce skrbi, ker je napovedan redni remont v Cementarni Anhovo. Prizadevali si bodo, da bi ustregli povpraševanju, vendar se bo pomanjkanje kakšen mesec najbrž poznalo. Povprečno prodajo v Gradbinki okrog 50 ton cementa na dan, izpad Anhovega pa bodo skušali pokrivati z drugimi vrstami oziroma proizvajalci. Če že govorimo o Gradbinki in vam svetujemo, da se oglasite v V vodnoinštalacijskem oddelku so dobro založeni s cevmi za vodovodne inštalacije in centralno ogrevanje ter sončno energijo. Bogata je tudi izbira sanitarne keramike in keramičnih ploščic. industrija izolacijskih materialov IMATE PROBLEME S SLABO HIDROIZOLACIJO ALI VLAGO? JE VAŠ DOM SLABO TOPLOTNO IZOLIRAN? ALI ŽE GRADITE IN VAS ZANIMAJO PRAVILNI IN UČINKOVITI SISTEMI IZOLACIJ? Pokličite nas in skupaj bomo rešiti vaš problem! 1 izolirka 61110 ljubljana, ob železnici 18-tel.: (061) 443-096, 442-402, tlx:31585 yu izo Proizvodnja in dejavnost IZOLIRKE: — inženiring za področje vseh vrst izolacijskih sistemov — požarni inženirig — bitumenska in stvropor proizvodnja — proizvodnja mineralne volne — proizvodnja lahkih gradbenih plošč: novolit in kombi — proizvodnja strojne opreme — vgradnja vseh vrst izolacijskih materialov z jamstvom V eiektroodelku imajo tudi vse vrste elektromotorjev. Razen različnega instalacijskega materiala pa dobite tudi različna svetlobna telesa. Ko bodo v prihodnje uresničili še program prodaje stavbnega pohištva, bo za Gradbinko veljalo, da graditelj resnično dobi v njej prav vse... njej, potem omenimo še eno, za graditelje zelo pomembno vprašanje. Kako je s cenami? Poslovodja Janez Globočnik pravi, da so po novem letu precej časa mirovale. Kdor je imel možnost in prostor, je to lahko izkoristil. Zdaj pa se stvari že spreminjajo. Pričakujejo namreč, da bo kar precej proizvajalcev (tisti, ki jih še niso) v kratkem povišalo cene. V Gradbinki so dobro pripravljeni Čeprav na poslovanje Gradbin-ke in delo zaposlenih v njej pri šte- vilnih kupcih na Gorenjskem in tudi precej dlje ni pripomb, so se na letošnjo gradbeno sezono še posebej pripravili. Njihov moto je, da je treba ustreči vsaki kupčevi želji in še to, da ima kupec vedno prav. Zato, že po pravilu, vse kupljeno blago kupcem dostavijo tudi do doma. Takrat, ko smo se pogovarjali s predstavniki. Gradbinke, so, na pri- »)■«!«« i iiiTfflato ''k mfll ^W *■ & mer, peljali v Stisko vas samokol^' co. Naročilo materiala po teletoM pri njih ni nobena posebnost. K"" Pec plača blago, ko mu ga pr'Pe!{f' jo. Sicer pa je v Gradbinki vel'ko stalnih kupcev, ki so včlanjeni v stanovanjske zadruge. Mnogi Pn njih kar pustijo naročilnico, in *° pride rok in blago, ga naročnik" pripeljejo na gradbišče... Pod »J" nim načinom poslovanja poz"*' danes Gradbinko v Tržiču, na BJ du, v Kranjski gori, Bohinju, SkOT Loki, v Mengšu in še v različnih km' jih na ljubljanskem območju Čeprav si zaposleni v ko^J. K,izadevajo, da so vedno *u ^ renčni, so nam zaupali, da se 9 ...ii___* ;--l^o Ha Za CV' telju večkrat izplača, da za ejg povpraša po teletonu v različnih « govinah. Je pač tako. Vendar s največkrat zgodi, da kupec, Ki F telefonu sprašuje o založenosv ' ceni v Gradbinki, kmalu pride njim. Trgovina Gradbinka v Žanovi ulj 3 na Primskovem pri Kranju J odprta vsak dan od 8. do 19- UJJ' ob sobotah pa od 8 do 13. ure- ; formacije pa dajejo tudi po , I nu, številki sta 27-594 in 27"»° : uf MERKUR kranj Harmonika vrata in preklopna vrata so vsestransko uporabna,ne samo kot vrata, temveč tudi kot premična predelna stena med dvema prostoroma. Dobavljamo jih, po želji kupca, v vseh vrstah žlahtnega furnirja, vinil kože, skaja in ultrapasa. Pri naročilu je treba navesti: širino in višino zidne odprtine (točno v mm), vrsto obdelave vrat, pri harmonika vratih vrsto predvidenega tlaka, izbirate pa lahko med enokrilnimi in dvokrilnimi harmonika in preklopnimi vrati. Informacije in naročila: SGP PIONIR tehnična komerciala in inženiring Kettejev drevored 37 tel. 068/21-826 al" 23-686 TOZD Lesni obrat — prodaja tel. 068/25-189 MARCA 1987 GRADIMO 11. STRAN (M^IMIEHGLAS JE KOMOR JELOBORU dvojna zasteklitev m* JELOBOR U trojna zasteklitev OKNA IN BALKONSKA VRATA JELOBOR UNIVERZAL Vezana okna in balkonska vrata JELOBOR U (univer-zal) so skonstruirana tako, da omogočajo v notranjem krilu vstavitev običajnega okenskega stekla (debeline 2,3 ali 4 mm, odvisno od velikosti okna in mehanskih zahtev) ali pa termoizolacijskega stekla 4 + 9 + 4 mm. V obeh primerih moramo na notranji strani brazde pod steklo vstaviti samolepilni podložni trak debeline 3 mm, ki tudi pri visokih oknih in balkonskih vratih zagotavlja nemoten tek vmesne aluminijaste žaluzije z lamelami 25 mm. Za učvrstitev termoizolacijskega stekla rabimo drugačno, specialno profilirano zasteklitveno letvico. Če ne rabimo vmesnih žaluzij (zaradi uporabe drugih senčil), lahko v notranje krilo vgradimo debelejše ter-moizolacijsko steklo 4+12 + 4 mm brez podložnega traku in uporabimo enako zasteklitveno letvico kot pri tanjši termopanki. Kvaliteto stavbnega pohištva Jelovice vsak dan spremljamo v laboratoriju in testirnici. Razen lastnih poročil pa imamo tudi certifikate Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, ki potrjujejo vsklajenost s predpisanimi standardi. Za JELOBOR U velja: modularne mere odgovarjajo JUS D.E1.100, manevriranje izpolnjuje zahteve JUS D.E8.231, kvaliteta materialov ustreza JUS D.E1.010 in JUS D.E1.011, preiskave zračne prepustnosti in vodotesnosti po JUS. D.E8.235 pa dajejo pretežno kategorije C in D po JUS D.E8.193. Koeficient toplotnega prehoda »k« znaša 2,36 W/ m2K, zvočna izolativnost do 30dB. Če vgradite poleg navadnega'stekla še termoizolacij-sko steklo, vam okno s tremi stekli (2 + 1) zagotavlja vsaj 20% izboljšano toplotno izolativnost, ker se »k« zmanjša na 1,8 W/m2K. JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, tel.: 61 -361 OBIŠČITE NAS NA GOZDARSKO-KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU OD 10. DO 20. APRILA 1987 Toplotna črpalka Informacije: Gorenje Servis, Titovo Velenje, Partizanska Vi telefon: 063 /856- 796 MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis. Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.: 28-371 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, KOMBIVAK, — parket in lesne obloge, — cement, hidrirano apno, — SCHIEDEL - YU dimnik, — modularno in ostalo opeko, — strešno opeko, salonit plošče, — kombi plošče, tervol, stiropor, — betonske mreže in ostalo železo, — betonske mešalce, — ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Se priporočamo! Pohištvo Kranj Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: - V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, tel. 24-546 - V SALONU KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel. 21-485 - IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5, na Jesenicah, tel.81-179 — strokovna postrežba — kreditni pogoji — brezplačen prevoz do 30 km KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! KMETIJSKA ZADRUGA BLED Na zalogi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko železo, armaturne mreže in gradbeni les Informacije po tel. 78 - 388 in 77-519 V naših trgovinah na Bledu in v Gorjah vam nudimo vsa zaščitna sredstva za poljedeljstvo, repromaterial za drobno mehanizacijo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in drugo blago. V vrtnarijah na Gmajni in Pristavi nudimo vse vrtnarske usluge, rezano cvetje, okrasno grmičevje, aranžmaje po naročilu itd. V naši cvetličarni, ki je odprta ves dan, sprejemamo naročila za aranžmaje, imamo pa tudi veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic in dekorativne keramike OBIŠČITE NAS! '[£IM^©rEHGLAS 12. STRAN GRADIMO TOREK, 31. MARCAJJ87 V naslednji številki nagradna igra KLI Logatec iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa • sodobna izvedba • vrhunska kakovost • prihranek energije • enostavna montaža • posebnost -izdelava po meri o uj < < ?§ uj O —3 ar Č5 i- - uj d in 3 * CD IS@EM©IEnGLAS 14. STRAN. GRADIMO TOREK, 31. MARCAJ«! UREDITEV PODSTREŠJA SE ZAČNE Z OKNI IN S STOPNICAMI EKO Stanovanjsko strešno okno V PO Stanovanjska strešna okna VPO so nepogrešljiva pri preureditvi podstrešja v bivalni prostor. Zadovoljujejo vse norme: zvočno izolacijo, zračno propustnost, vodotesnost in toplotno prevodnost. Izdelana so v treh tipih VPO standard in v osmih tipih VPO ex-tio in se prilegajo vsem vrstam strešnih kritin. Nudijo dobro prezračevanje prostora in veliko svetlobno površino. Posebej lahko dokupite žaluzije, s katerimi boste lahko regulirali svetlobo v prostoru. Vgradite stanovanjska strešna okna in imeli boste prijetno podstrešno stanovanje! EKO Zložljive podstrešne stopnice Elektrokovinska oprema, n. sol. o., Celjska 9/b, c, 63320 Titovo Velenje, tel.: 063/855 -151; 854-402, telex: YU eko 33598 Podstrešne stopnice ZPS omogočajo udoben dostop na podstreho in hkrati varčujejo s prostorom. Odlikuje jih lep videz, dvižni mehanizem s plinsko vzmetjo omogoča lahko dviganje in spuščanje. Glede na želene dimenzije lahko izbirate med trinajstimi tipi podstrešnih stopnic, izdelanih iz kakovostnega lesa ali aluminija. Poleg že vdelanega pokrova s tesnilom lahko dokupite negorljiv zgornji pokrov. Stopnice boste lahko vgradili sami ali pa bo to storila servisna mreža EKO. Strešna okna ALINA so namenjena prezračevanju in razsvetljavi klasičnega podstrešja, hkrati pa jih uporabljamo kot izhod na streho. Zunanje dimenzije so 520x620 mm. Okna se prilegajo vsem strešnim kritinam. Stanovanjska strešna okna VPO in zložljive podstrešne stopnice imajo vedno na zalogi vse trgovine in skladišča z gradbenim materialom po Jugoslaviji. UGODNI POGOJI ZA NAKUP POHIŠTVA V SALONU ARK V IDRIJI Pri nakupu v salonu pohištva ARK v Idriji veljajo za vse kupce pohištva nižje cene in ugodni kreditni pogoji. Poleg osnovnega programa vam nudimo dodelave našega pohištva po vaših željah. Še nižje cene pa veljajo za opuščene programe. Salon ARK vam ponuja še oblazinjeno pohištvo in svetlobna telesa novogorh škega Mebla, kristal iz Rogaške Slatine, slovite idrijske čipke, izdelke kamnisK Ideje ter avdio in video naprave iz Contalove konsignacijske ponudbe (za kate pa ne veljajo posebni pogoji). Pridite v Idrijo, ne bo vam žal. Salon je odprt: vsak delavnik: od 8. do 19. ure vsako soboto: od 8. do 18. ure vsako nedeljo: od 9. do 15. ure (Kaj takega se lahko primeri samo v Idriji!) ARK . SALON POHIŠTVA Slovenijales. Lesna industrija Idrija, n. sol. o. 65280 Idrija, tel.: 065/71 - 855 TOKOS 1. OGLATA ZIDARSKA OMETAČA T R Z I C TOKOS TRZIC D. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Cankarjeva 9 telefon 50-451, telex 34653 TOKOS ima v svojem proizvodno - prodajnem programu poleg klasičnih kos in srpov ter rezilnih delov za kmetijsko mehanizacijo tudi široko ponudbo ročnega orodja, saj je vodilni jugoslovanski proizvajalec pleskarskih lopatic, dlet in zidarskih ometač. Visoka kvaliteta in širok izbor predvsem zidarskih ometač in lopatic sta potrjena z njihovim izvozom na zahtevna zahodnoevropska tržiča. Spoštovani graditelji, prepričajte se o ustreznosti in uporabnosti Tokosovega orodja, saj je s pravilno izbiro orodja delo hitreje, lažje in ekonomičneje opravljeno. Predstavljamo vam samo del naše široke ponudbe: PROFI PROGRAM ZIDARSKIH OMETAČ, namenjen profesionalni in splošni uporabi Naše izdelke lahko nabavite v vsaki dobro založeni trgovini in tudi v naši NOVI TOVARNIŠKI PRODAJALNI V TRGOVSKEM CENTRU NA DETELJICI (ob ljubeljski cesti) pri Tržiču IZBERITE SI TOKOS ZA PARTNERJA vezenine bled TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED PROIZVODNI PROGRAM: — strojno izdelovanje klekljanih čipk strojno izdelovanje vezenin in vezenih zaves izdelovanje ženske in otroške vezene konfekcije izdelovanje dekorativnih izdelkov- injtekstilne galanterije « LASTNE PRODAJALNE: • — Tinca, Bled, Kajuhdva 1 Minca, Hoteli Bernartfin^ Portorož , * • Eva, Ljubljana, pasaža •• Maximarket Ana, Radovljica, Cankarjeva ,. 78 • Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst okrasnih letev za uokviranje slik in gobelinov. Se priporočamo! ČE GRADITE, ČE OBNAVLJATE, IE • • • Različne vrste — izolacijskega materiala — stiropor, plamaflex,... — barv, lakov, premazov — zaščitnih delovnih oblačil ter — strešno kritino VILLAS dobite če pridete v blagovnico Kranj Oglejte pa si tudi lepe talne in stenske obloge, saj boste z njimi v vaš dom prines" toplino pomladi. GRADIMO 15. STRAN @®IS®Syj©ISEGLAS dober konec delo krasi Za kvalitetno in hitro izvedbo zaključnih zunanjih in notranjih del pri novogradnjah in adaptacijah vam nudimo priznane izdelke našega proizvodnega programa za gradbeništvo: .... j c - *: CINKOTIT (Zn Cu Ti legura) kritina, žlebovi, odtočne cevi kolena, veterne obrobe in drugi pribor HIDROZAN — hidroizolacijska masa za vlažne stene VILIPLAN — izravnalna masa za zidove in stropove VIADUR — izravnalna in nivelirna masa za tla NIVEDUR S - vodotesno cementno lepilo za keramične ploičice in ostali gradbeni i material NIVEDUR FM - bela vodotesna ffugirna masa VINEDUR B — belo cementno lepilo za lepljenje prozornih in ostalih mozaičnih ploščic BARVIT — mineralna barva za stene in fasade AOUASTOP — prozorna paropropustna tekočina za impregnacijo in zaščito pred vlago in dežjem II B moaa BALA — IZREDNA PONUDBA POSTELJNE GARNITURE, VELIKA IZBIRA ZAVES IN DEKORATIVNEGA BLAGA, PRTI, BRISAČE... Z o N r 0 C Q 0 ,0 GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI ^j^odobnejšo strešno kritino iz pravih kanad-?K,h bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE ljt a?ijske materiale — lendapor, novoterm, per stiropor, tervol njmične ploščice najboljših jugoslovanskih Jr°i2vajalcev oDn'-tarno keramiko lJla* 'n furnirane stenske in stropne obloge ,ad'jski pod £anREK. 31 MARCA 1987 OGLASI. OBVESTILA .17. STRAN d®SJlKiS©ISEGLAS ALPETOUR TOZD Potniški promet NOVE MESTNE LINIJE V ŠKOFJI LOKI Lok. »loki Uptca LIPICA LIPICA - ŠKOFJA LOKA AP - ŽABNICA AP i 2 3 1» 5 6 7 "T" 9 —I 0 11 12 13 KM D D D D D D D* D D D D V D* o 0 1». 3o 5.00 5. 3o 6. oo 6.3o 7.oo 7.3o 8. oo 9.oo lo oo 11.oo 12.oo 12.J0 1 1«. 3? 5.o2 5.32 6.o2 6.32 7.o2 7.32 8.o2 9.o2 lo 02 11.o2 12. o2 12.32 2 1», 34 5.o<« 5.3"» 6.o*» 6.3*4 7.o4 7.34 8.0*4 9.0*4 lo 0<4 ll.o<4 12.0*4 12. 34 3 4 . 3? 5.o7 5.J"? 6.o7 6.3'' 7.o7 7.37 8.o7 9.o7 lo o7 11. o7 12.o7 12.37 5 1». 4« 5.1o 5.H 6.1o 6.4o 7.1o 7.*40 8.1o 9.1o lo lo 11.lo 12.lo 12.40 5 1». 41 5.11 5.H 6.11 6.41 7.11 7. 41 8.11 9.11 lo 11 11.11 12.11 ia.*4i 6 ■ 4. 42 5.12 5. 42 6.12 6.^45 7.12 7.*42 8.12 9.12 lo 12 11.12 12.12 12.42 6 P 4. 44 .5-14 5.i»it 6.114 ć.'t,'* 7.1*4 7.*4*4 8.1*4 9.1*4 lo 1*4 11.1*4 12.1*4 12.*4*4 POSTAJE TT D 13 D 15 D 16 D D D D 2o D 21 D LIPICA Kroj Kolodvor Bloki Plevna ŠK.LOKA AP Plevna Stari dvor Viraaee Sv.Duh Forae DorfarJe ŽABNICA 8.«45 8. 47 8.49 8.51 8.5*4 8.55 8.56 8.58 9.00 9.o2 9.0*4 9.06 9.o8 9.*45 9.47 9.49 9.51 9.5<4 9.55 9.56 9.58 lo.oo 10.02 l0.0*4 10.06 lo. 08 lo.*45 10.147 10. **9 10.51 lo.54 10.55 I0.56 I0.58 ll.oo II.02 11. 0*4 11.06 11.08 ll.*45 11.1*7 11.49 11.51 11.5* 11.55 II.56 11.58 12.00 12.02 12.0*4 1-2.06 12.o8 1*4.*45 14.47 1*4.*49 1*4.51 1*4.5*4 1*4.55 1*4.56 1*4.58 15.00 15.o2 15.0*4 15.06 15.o8 15.45 15. 47 15.49 15.51 15.5*4 15.55 15.56 15.58 16.00 16.o2 16.0*4 I6.06 16.08 16.45 16.47 16.49 16.51 16.54 16.55 16.56 16.58 17.00 17.02 17. o4 17.06 17.o8 17.45 17.47 17.49 17.51 17.51* 17.55 17.56 17.58 18.00 I8.02 18. o4 I8.06 I8.08 18.45 18. i*7 18.»»9 18.51 18.54 18.55 18.56 18.58 19.00 19.o2 19.0*4 19.06 19.o8 19.45 19.47 19.49 19.51 19.54 19.55 19.56 19.58 2o. 00 2o.o2 2o.o4 2o. 06 2o. 08 LINIJA: ZA3NICA - ŠKOFJA LOKA AP - LIPICA POSTAJE KM 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 D D D D D D D D D D D ŽABNICA 0 0 8.2o 9.2o lo 2o 11 2o 14. 2o 15.2o l6.2o 17.20 18.20 19.20 2o.2o Dorfarje 1 8.22 9.22 lo 22 11 22 14. 22 15.22 16.22 17.22 18.22 19.22 20.22 Forme 1 6.2* 9.2*4 lo 2*4 11 24 14. 24 15.24 16.24 17.24 18.24 19.24 2o.24 Sv.Duh 2 8.26 9.26 lo 26 11 26 14. 2( 15.26 16.26 17.26 18.26 19.26 20.26 Virmaae 3 8.28 9.28 lo 28 11 28 14. 28 15.28 16.28 17.28 18.28 19.28 2o.28 Stari dvor 3 8.3o 9.3o lo 3o 11 3o 14. 3o 15.30 I6.30 17.30 I8.30 19.30 2o.3o Plavna 4 8.32 9.32 lo. 32 11 32 14. 32 15.32 16.32 17.32 18.32 19.32 20.32 ŠK.LOKA AP 5 fcS fri^ lo lo $ 11 11 14. 14. 5* 34 15.33 15.34 H* 17.33 17.34 I8.34 19.33 19.34 20.33 Plevna 6 8.35 9.35 lo. 35 11 35 14. 35 15-35 16.35 17.35 18.35 19.35 Bloki 7 8.38 9.38 lo. 38 11 38 14. 36 15-38 16.38 17.38 18.38 19.38 Kolodvor 8 8.4o 9.4o lo 4o 11. 4o 14. 4o 15.4o 16.4o 17.4o 18.4o 19.4o Kroj 9 1 8.42 9.42 lo 42 11 42 14. 42 15.42 16.42 17.42 18.42 19-42 LIPICA 9 P 8.44 9.44 10.44 11 44 14. 44 15.44 16.44 17.44 18.44 19.44 LINIJA: ŽABNICA - STARI DVOR - LIPICA 1 2 3 \ 5 7 POSTAJE KM D D . D D D D D ŽABNICA 0 0 4.5o 5.2o 6.30 7.3o 12.3o 13.00 13.30 Dorfarje 1 4.52 5.22 6.32 7.32 12.32 13. ol 13.31 Forae 1 4.54 5.24 6.34 7.34 12.34 13.03 13.33 Sv. Duh 2 4.56 5.26 6.36 7.36 12.36 13.o4 13.34 Viraaše 3 4.58 5.28 6.38 7.38 12.38 13.05 13.35 Stari dvor 3 5.00 5.3o 6.4o 7.4o 12.4o 13.07 13-37 MD Loka 4 5.0I 5.31 6.41 7.41 12.41 13.09 13.39 Kolodvor 4 5.o2 5-32 6.42 7.42 12.42 13.11 13.41 Kroj 5 5.o4 5.34 6.44 7.44 12.44 13.13 13."»3 LIPICA 5 } 5.o5 5.35 6.45 7.45 12.45 13.15 13-'»5 LIPICA - STARI DVOR - ŽABNICA POSTAJI 8 9 lo 11 12 13 14 D D D D D D D 8a ****** ^.IOKa LIPICA AP 5.02 6.2o 6.22 6.24 6.26 6.28 6.3o 2t£ 4tl2 2s£ 5T3S 6.34 7T3T 5.35 6.35 7.35 5.38 6.38 7.38 5.4o 6.4o 7.4o 5.42 6.42 7.42 5.44 6.44 7.44 8.32 12.20 12.22 12.24 12.26 12.28 12.30 12.52 T2T34" 12.35 12.38 12.4© 12.42 12.44 13.20 13.22 13.24 13.26 13.28 13.30 13.32 14.25 14.27 14.29 14.31 14.33 14.35 14.37 13.35 13-38 13.4o 13.42 13-44 POSTAJE 9 D lo D 11 D 15 D 13 D 14 D 15 D LIPICA 0 5.45 6.45 7.45 12.45 14.05 Kroj 5.47 6.47 7.47 12.47 14. o7 Kolodvor 5.49 6.49 7.49 12.49 14.09 Bloki 5.51 6.51 7.51 12.51 14.11 Plevna 5.54 6.54 7.54 12.5* 14.14 ŠK.LOKA AP 5.05 5-55 6.55 7.55 12.lo 12.55 14.15 Sp.trg 5.o7 5-57 6.57 7.57 12.12 12.57 14.17 Za brajdo 5.o9 5.59 6.59 7.59 12.14 12.59 14.19 Podpurfelca 5.11 6.0I 7.ol 8.0I 12.16 13.0I 14.21 Zainac I f 5.13 6.03 7.03 8.o3 12.18 13.03 14.23 ZMINEC DOM P 5.15 6.o5 7.05 8.05 12.20 13.05 14.25 LIPICA Kroj Kolodvor MS Loka Stari dvor Viraaie Sv.Duh Foraa Dorfarja ŽABNICA 5.05 5.06 5.08 5.09 5.1o 5.12 5.14 5.16 5.18 5.2© 6.o5 6.06 6.08 6.09 6.I0 6.12 6.14 6.16 6.18 6.2o 6.45 6.46 6.48 6.49 6.5o 6.52 6.54 6.56 6.58 7.00 7.45 7.46 7.48 7.49 7.5o 7.52 7.54 7.56 7.58 8.00 12.45 12.46 12.48 12.49 12.50 12.52 12.54 12.56 12.58 13.00 13.15 13.16 13.18 13.19 13.20 13.22 13.24 13.26 13.28 13.30 14.o5 14.06 14.08 14. o9 14.lo 14.12 14.14 14.16 14.18 14. 2o Vozni red velja od 1. 4. 1987 dalje, poskusno za tri mesece LEGENDA: Pod V — vozi vsak dan pod D — vozi ob delavnikih pod D" — vozi ob delavnikih, razen sobote pod So — vozi ob sobotah pod NP — vozi ob nedeljah in praznikih Iskra KRa1LSTRIJA ZA'ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. ^NJ, Savska loka 2 Me£>eC^'c'ranJe. načrtovanje in postavitev računalniško pod-vab' ^0s'0vnega informacijskega sistema sodS? k sodelovanju lelav konp ca (e) Stner^°an'm visokošolskim (VII/1) izobraževanjem ustrezne 2 nekaj delovnimi izkušnjami Po 0^e 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 15 dni ^ op I' V časopisu na naslov: ISKRA Industrija za električno S^a ^ranJ, Splošno kadrovsko področje, Savska loka 2, ^tn anJ- 22^90r,eD'tne informacije nas lahko pokličete po telefonu 064/ ^ ^1. int. 23-19. > ?*o. tovarna* ZVEZDA kranj, Savska cesta 46 dela r Za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta y Oziroma naloge ^ RŽEVANJE STROJEV I. (v tkalnici) *>°Ji:KV strojni ključavničar (IV. stopnja zahtevnosti dela) ,n tri leta delovnih izkušenj v tkalnici, zaželeno pri Vz°-rzevanJu unifilov 1it^,n° razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-taj , as°*n. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Ka^ri^^idati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. ldate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. veletrgovina šPEcerizia bled tozd maloprodaja n.soi.o. Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih in v družbenem dogovoru o kadrovski politiki sprejetih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih — da ima morebitna dodatna znanja — da izpolnjuje splošne pogoje. Vodja tozda bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA Bled TOZD MALOPRODAJA Bled, Kajuho-va 3 — za razpisno komisijo. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po končani objavi. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. KRANJ, Jezerska c. 20 Po sklepu odbora za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge: VODENJE IN ORGANIZIRANJE OBDELAV Z RAČUNALNIKOM — 1 delavec Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba z znanjem računalništva, 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva, trimesečno poskusno delo. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. KOVINAR JESENICE ^0Viv!ALNO PODJETJE l. IN*R JESENICE °Mi v'ja. ^a Za delovna razmerja TOZD Komunalne službe obja- *^rOst V0D »H rw —uciuv 11a 1 a / iiin ju x i\ \ 1111 m sta dela in naloge za nedoločen čas ob ENOTE VZDRŽEVANJA PARKOV IN NASADOV »noč ju občine Jesenice J*: Ni srednja ali poklicna šola vrtnarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj jev j^?,**' naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-k!0*« K • na nas,ov: Komunalno podjetje KOVINAR Jese-' Jes^1^'8''* za delovna razmerja_TOZD Komunalne služ-0 i^. ice> SP- Pl«*vž 6, 64270 Jesenice, v 8 dneh po objavi. ''Mep1^ bodo vsi prijavljeni obveščeni v 15 dneh po sprejetem DO ASTRA ENGINEERING KRANJ, p.o. Sineva ulica 23 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DO Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba tehnične, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, — 5 let prakse pri sorodnih delih dejavnosti DO, — družbenopolitične vrline in moralno—etične lastnosti, — aktivno znanje najmanj enega tujega jezika Kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za štiri leta. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: DO ASTRA ENGINEERING KRANJ, p.o. 64000 KRANJ, Sučeva ulica 23 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. DO DOMPLAN KRANJ Cesta 31A 14 Delavski svet TOZD Stanovanjska dejavnost objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA ODDELKA 2. UPRAVNA DELA ZA POSLOVNE PROSTORE IN DELA ZA REVITALIZACIJO 3. STROJNIŠKA DELA - 4 delavci Za uspešno opravljanje objavljenih del morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: končana II. stopnja ekonomske fakultete, 4 leta delovnih izkušenj na področju finančne ali računovodske funkcije, organizacijsko vodstvene sposobnosti in družbenopolitične ter moralno — etične kvalitete. Pri zahtevi šolske izobrazbe je možno odstopanje za eno stopnjo. pod 2.: končana šola VI. stopnje gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj v stroki, strokovni izpit Pri zahtevi šolske izobrazbe je možno odstopanje za eno stopnjo, s tem da ima kandidat najmanj 10 let delovnih izkušenj v stroki. pod 3.: končana šola IV. stopnje elektro ali strojne smeri oziroma poklic elektroinstalater, vodovodni instalater, monter centralnega ogrevanja, kurjač centralne kurjave, zaželen izpit za strojnika kotlovskih naprav, izpit iz varstva pri delu. Za delo je določena trimesečna poskusna doba. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da oddajo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: Domplan Kranj, Cesta JLA 14. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. K^MEHGLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 31. MARCAJ987 BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD HOTEL LOVEC BLED Komisija /u delovna razmerja TOZD HOTEL LOVEC objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHAR 1 delavec /a nedoločen čas. 1 delavec /a nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: gostinska šola IV. stopnje — smer kuharstvo. 3 leta delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo 2. SLAŠČIČAR 1 delavec — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: živilska šola IV. stopnje — smer slaščičar, 12 mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo 3. NATAKAR 6 delavcev za nedoločen in določen čas Pogoji: gostinska šola IV. stopnje — smer strežba, 3 Leta delovnih izkušenj, pogovorno znanje dveh tujih jezikov, dvomesečno poskusno delo 4. POMIVALKA 2 delavki za čas poletne sezone Pogoji: končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo 5. SNAŽILKA 1 delavka za nedoločen čas Pogoji: končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Hotel Lovec, 64260 Bled, Ljubljanska 6 — s pripisom »komisija za delovna razmerja«. Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE razpisuje 1. Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 2.3.1987 in v skladu s 46. členom statuta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE za štiri leta (ni reelekcija) Kandidati morajo v skladu s 46. členom statuta poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo najmanj višjo izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne, upravne — poslovne usmeritve in organizacijske (proizvodne ali kadrovske) in gradbene ali strojne usmeritve — da imajo pet let delovnih izkušenj v stroki — da so aktivni v uresničevanju samoupravljanja in s tem v dograjevanju našega družbenopolitičnega sistema — da so družbenopolitično aktivni Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v zaprtih ovojnicah na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Razpisna komisija delovne organizacije, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice. A T 11 O STA LN A ZENICA TOZD JESENICE Delavski svet na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih in statuta temeljne organizacije objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODJA TEHNIČNE SLUŽBE naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola metalurške, strojne ali gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za mandatno obdobje — za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD Jesenice, Titova 53/a, 64270 Jesenice. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranja prijav. DOM UPOKOJENCEV dr. FRANCETA BERGLJA JESENICE Razpisna komisija na podlagi 108. člena statuta delovne organizacije Doma upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima višjo stopnjo izobrazbe družboslovne smeri (socialna smer, ekonomska, zdravstvena smer) — da ima 5 let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti, od tega 2 leti pri vodenju srednjih organizacijskih enot ali manjših delovnih organizacij ali strokovnih služb — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini — da je predložil program razvoja delovne organizacije Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisanih dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. MM DO MARMOR HOTAVIJE Industrija naravnega kamna Gorenja vas Škofja Ix)ka na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ZASTOPNIKA NA TERENU Pogoj: trgovski poslovodja, komercialni tehnik ali gradbeni tehnik Kandidati morajo poleg navedenega imeti tudi lasten avlo in telefon. 2. STROJNIKA ŽERJAVA Pogoj: opravljen tečaj za upravljalca žerjava 3. MINERJA Pogoj: gradbeni miner Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj prijave v 8 dneh od objave pošljejo na naslov: MARMOR HOTAVLJE, Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi- Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE Jesenice, Sp. Plavž 6/a Na podlagi 17. člena pravilnika o delovnih razmerjih in 106. člena statuta DO razpisujemo proste naloge in opravila za INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN Pogoji: —višja izobrazba strojne ali gradbene stroke in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali srednja izobrazba strojne ali gradbene stroke in 10 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, da s svojim delom izpričuje opredeljenost za socializem in ustvarjalno razvija socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose Stanovanja ni na razpolago. Pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi, dosedanji zaposlitvi in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku za imenovanje. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD HOTEL KRIM BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE STREŽBE IN POSLOVNE ENOTE GRAD za nedoločen čas Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe strežne usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj, pogovorno znanje dveh tujih in pisno znanje enega tujega jezika, trimesečno poskusno delo 2. HOTELSKI VRATAR (NOČNI) za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja izobrazbe hotelsko—turistične usmeritve, 12 mesecev delovnih izkušenj, pogovorno znanje dveh tujih in pisno znanje enega tujega jezika, dvomesečno poskusno delo 3. VODJA KUHINJE V RESTAVRACIJI KAMPING ZAKA za nedoločen čas Pogoji IV. ali V. stopnja izobrazbe gostinske usmeritve — smer kuharstvo, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo 4. VEČ KUHARJEV za določen in nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja izobrazbe kuharske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo 5. VEČ NATAKARJEV za določen in nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja izobrazbe strežne usmeritve, pogovorno znanje dveh tujih jezikov, 3 leta delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: HTP Bled, TOZD hotel Krim Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 7, s pripisom »komisija za delovna razmerja«. GOSTINCI! Zanimiva priložnost za drugačno obliko gostinske ponudbe. Odločili smo se, da ponudimo v najem Brniški gaj in letalo DC-6B. Enkratna lega našega letališča s čudovito panoramo Kamniških planin, z očakom Triglavom na zahodnem obzorju in z gozdovi, ki vabijo, naše slovensko okno v svet je izziv za drugačne gostinske storitve. Letališče je cilj mnogih družinskih in šolskih izletov. Vas naša ponudba zanima? Pisne prijave pošljite na naslov: AERODROM LJUBLJANA, p.o. Brnik, 64210 Brnik, pod oznako »Brniški gaj« v 15 dneh po objavi. Povabili vas bomo na ogled objektov in razgovor. Pri obvestilu Elektra Gorenjske, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 27. marca 1987, je nastala napaka, za katero se opravičujemo. Obvestilo se pravilno glasi: DO Elektro Gorenjska, n.sub.o. TOZD Elektro Kranj, n.sub.o. Ul. Mirka Vadnova 3 64000 Kranj Odjemalce električne energije obveščamo, da s 1. aprilom 1987 zaradi prostorskih problemov banke ukinjamo blagajno in saldakonti —službo odjemalcev električne energije na Cesti JLA 4 v Kranju (banka pri avtobusni postaji). Vse račune Elektro Kranja lahko vplačate pri blagajni tozda Elektro Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3 v Kranju (komunalna cona na Primskovem) in na Stari cesti 5 (finančna služba). Za reklamacije v zvezi z električno energijo se obrnite na tozd Elektro Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3 — oddelek za prevzem in prodajo električne energije ali po telefonu 27-760. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA REŠEVALNEGA AVTOMOBII.A Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se slednje: g0. — poklicni voznik D kategorije ali poklicni voznik C ka rije in 4 leta delovnih izkušenj v stroki, opravljen ni tečaj prve pomoči po programu RK Slovenije z mo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomese čnim poskusnim delom. . jn Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje. ^ opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v 8 dneh po objav . naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o., TOZD Zdravs dom Kranj, Kranj — Gosposvetska c. 10. ^a O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku r za sprejemanje prijav. i-ur-dipl°' F7I .L' 3 TEKSTILINDUS DE Gorenjesavska c. 12 64001 KRANJ, p.p. 75 objavlja prosto delo oziroma naloge v TOZD Tkalnica Tkalnica II VODENJE IN VZDRŽEVANJE PRIPRAVLJALNIH STROJEV Pogoji: tekstilno —mehanski tehnik ali strojni tehnik, dve delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkais strojev, dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo P*sn_^ prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski se delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. LOVSKA DRUŽINA ŽELEZNIKI objavlja po sklepu izvršnega odbora ZAKUP LOVSKEGA DOMA NA TOLI pri Prtovču pod Ratitovcem Dom stoji na prelepem kraju ob planinski poti na Ratito-vec, do njega je možen dostop z avtomobili. Razpisni pogoji: — sposobnost nuđenja gostinskih storitev, sposobnost vodenja finančno —I materialnega poslovanja, dom mora biti odprt od 1. maja do 31. oktobra oz. po dogovoru, zaželeni so zakonski pari, ki imajo lasten prevoz Pisne vloge pošljite v 10 dneh na naslov: Lovska družina Železniki, 64228 Železniki. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, 0.0. TOZD ZDRAVSTVENI v°m ŠKOFJA LOKA Po sklepu 14. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 12.3.1987 objavljamo pr°' sta dela in naloge EKONOMSKEGA TEHNIKA iL, za aoiocen čas (nadomesc* nje med porodniškim dop stom) Pogoji: končana srednja eW nomska šola, °Pr.t vljen strokovni izP trimesečno P°sku^e delo, aktivno znaw slovenskega jezika Pripomba: stanovanja ni! Pisne prijave naj kandid^ pošljejo v 8 dneh na nas'c1 • TOZD ZD Škofja Loka, Staj? cesta 10, Škofja Loka, s pr»P' ■ • -delov"3 som: za komisijo za razmerja. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta-starega očeta in brata JANEZA GABRA Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancefl* izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na za govi zadnji poti. Hvala KUD Ivan Cankar za zapete Za lostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obre Žalujoča hčerka Minka z družino Papirnica, 25. marca 1987 ZAHVAIA Ob izgubi našega ata, starega pradeda MARTINA RAKOVCA Murčkovega ata ata1 ie«- se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz G°rI g0 znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izreče ^ žalja, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stran'. ^ velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje in ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahval ^ .j, nemu dolgoletnemu prijatelju Lovru za nesebično Porn lajšanje bolečin v času težke bolezni ter njegovemu os^y.x^ mu zdravniku Cerarju. Zahvaljujemo se tudi kolektivu », Telematika ZTS kontrola, Iskri Kibernetiki, tozd Orodja^, trgovski organizaciji Elita Kranj, nosačem, zvonarjem ^ na, Jošta in iz župnijske cerkve, pevcem upokojence g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Goričica, Besnica, Javornik, Pševo, Stražišče, 25. marca 1 S!?«. 3i. MARCA 1987 MALI OGLASI. OBVESTILA, OSMRTNICE ISlsNA .19. STRAN (g@®JlS5yi©IEnGLAS fti mira' Radovljica Tel.: 75-036 f * tej ca ^UOGIASI §JJJ3I7- St^žše^^J974 Bavdkova3^i ^PlShV1^^' M 1982. PEČ *2. OoS SCh ,n 9'asbeni CENTER mc 2LuubZ "a,dorTiu Zupan, Podbrezje ^^7^1^8-861,1^.26-28 3792 K prJBtn,,l73- in VW hrošč, letnik l^anj am. Tomaž Stritar, Čirče 33, ProIT~-----3895 Maistri ^ 130°- 'etnik 68, vozen, ^^^161^39-820 3896 Dova 78* 2 l01- 'etnik 74. Lotrič, Pipa- ^Ž^r^--—_3897 ^STOior101',etnik 1976> MZ 250 in Pr^JiiSejMUe^_3898 S&NaalZl°T£TL, letnik 1986. Ča- P^Sfl^lLJk Loka 3899 ^Jel mRn2cadn'e STEKLO za FIAT CAoff^___3900 Parskeaa tnik 1969' potreben kle-52}ih odiixPOprav',a' prodam, tudi po Pr^^lJOotor. Tel: 47-087 3901 ^em« 0sebni avto AUSTIN ivm v p^-^Ig^registriran. Tel.: 75-927 2ros, u?njAWAH0 125 cm3 moto- SlROj , 85, in stabilni vrtalni Pr^T^H^Te!.: 50 460 3903 lel^&j Z 750, letnik 1985. 3904 &^oT^enda 3907 plenim -EC, dobro ohranjen, s pobeli p /gorjem, prodam. Jože PrT^jT^gJg--19' Jesenice 3908 l981. DrCi i0886"' avto Z 126 P, letnik 6 Urei rili lastn'k. Ogled vsak dan od *Ltooi«, Božidara Cene, A. Rabiča _3909 tnik 82 ° P.r°dam Z 125 polonez, le-I«l.:ft3'7I°9lstrirano do marca 1988. P^-^P^c^oJdar]_3910 !niki97a7mT°PEL CADETTA, C tip, le-od 7. do 13. ure Po delih prodam. Tel.: 24-930 - —-- 3912 ^ GTl-. prevoženih 28.000 km. P^^^-P-ll6 ure dalje 3913 ]fy u™ obnovljeno Z 750, letnik 5* ""»'Jan Mlakar, Moše 39, Smled Pr^T—___._3914 \C»ooMW 316. Z 750 in Z 435 K. 3915 T24, letnik 69, prodam za Dv^^iie^__3916 S.T^nc4"tonsko PRIKOLICO, pro- ^r^^i^JII_3917 p^Sg>APN4. Tel.: 47-343 3918 'ova^amjUGO 45, letnik 85. Ješe- .. "J, Krar,; -yed WARTBOURG letnik 76, ^P°idan- Podlogar, Sajevčevo ^-~5J^Senčur n Br oh^u RAV0 simentalko. Franc 50 o Hribu 3, Vodice nad Ljublja-r. v^jp-________3758 Ve Jar'kice" " *uni'u bom prodaial Sprejemam naročila. 3779 ,^rgSai!Lkogr9, Škofja Loka 377S %StaT 20 do 80 kg težke PRAŠIČE, ^j^^njk. Log 9, Sk. Loka 3780 iSbeu t8den dni starega BIKCA " praprotna polica 24, Cer rfo^—~—_3868 ^ TELE za pleme. Tel : 65-094 _ _3869 ^iuJarnJalovo KRAVO za brejo z J ^^^^£-^eterno 2- Tržič 3870 cN R PUJSKE. stare 6 tednov. °9ačar. Selo 34, 64274 Žirovni r0rj^-——__3872 %nik PLLJSKE. težke 15 do 45 kg. -^ia Žago 20, Bled 3872 apasaflgrtgoji raijMjiodam Prodam rabljen čelni NAKLADALEC za traktor in rabljeno strešno, cementno OPEKO (folc) Voklo 53, tel : 49-194 TRAKTOR same, 32 kon moči, na 2 pogona, menjam za TRAKTOR univerza, 45 kon moči, z dvema pogonoma Tel : 64-256_3883 Prodam RADIO KASETOFON sound 4000, stereo in pralni STROJ obodin, bioautomatic. rabljen, v dobrem stanju. Pozvek, Partizanska 46, Šk. Loka, tel 61-758__3884 Prodam ZVOČNIKE corting, 2 x 150 V. Roman Šušteršič, Zg Bitnje 213, Žabnica_3885 CIRKULAR z mizo in konzolo prodam Verje 50, Medvode_3886 Prodam VIDEORECORDER, sistem beta, cena 25 SM. Tel.: 47-521 3887 Prodam mizarsko KOMBINIRKO. Dežman, Lahovče 92, tel.: 42-269 3888 Prodarr nakladalno PRIKOLICO sip 17 ali 19. Tel.: 27-780_3889 Nujno prodam dvojni KASETOFON technics rs-d 550 W. Retnje 25, Tržič Prodam odlično ohranjeno TELEVIZIJO za 18 SM. Pečenko, Reševa 2/c, Primskovo__3891 Prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo, 35000 ccal, in 50-litrski električni BOJLER. Jerala, Podbrezje 111 Ugodno prodam dvojni KASETOFON stereo lasonic 2 x 50 V, zvočniki, star 3 mesece (popoldan). Arif Hozdič, C. na Loko 1, Tržič_ 3893 Prodam PUHALNIK tajfun, ČISTIL-NICO za žito, 100 suhih BUTAR in visoko brejo KRAVO ali menjam za BIKCA ali teličko simentalko. Jerič, Mož-janca 8, Preddvor_3894 M MERKUR kranj OBVESTILO Cenjene kupce obveščamo, da je prodajalna gradbenega materiala DOM—NAKLO odprta NEPREKINJENO od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Če kupujete gradbeni material, obiščite prodajalno Dom—Naklo iian»opfcma Prodam dnevno SOBO: omare, 2 fo-telja in miza. Tel: 47-428_3682 Rabljen in dobro ohranjen končar-jev HLADILNIK ugodno prodam. Na-slov v ogl. oddelku_3850 Ugodno prodam dnevno sobo. Ogled od 15. do 16. ure. C. Staneta Ža garja 30, Kranj. Tel.: 28-675_3851 Ugodno prodam dvojno pomivalno KORITO z enoročno baterijo — malo rabljeno. Tel: 60-712___3852 Ugodno prodam: preprogo (200 x 300), stropno luč, mizo, TV mizo in linolej. Tel.: 26-027_3853 Prodam belo KUHINJO. Ogled vsak dan popoldan. Boro Nikolič, Zlato po-Ije 3/b_3854 Ugodno prodam lepo ohranjeno SPALNICO in 2.5 KW termoakumula-cijsko PEČ AEG. Informacije na telefon 38-765 danes od 15—19 ure. Vu-kovič, Staretova 20 (Čirče), Kranj. KLUB CEZARE na Bledu RAZPISUJE AVDICIJO ZA MANEKENKE Avdicija bo 6. aprila 1987 ob 16. uri v klubu Cezare na Bledu. Dekleta morajo biti velika od 173 do 180 cm in stara najmanj 18 let, fantje pa morajo meriti od 183 do 187 cm in morajo biti stari najmanj 18 let. Prodam semenski KROMPIR vesna po 40 din in KROMPIR za krmo Bene dičič, Prezrenje 19, Podnart_3731 Prodam TRAKTOR ussus, 35 kon moči, dvojne bršlinke in rumene KAL-CELARIJE Tel.: 42-746_3874 Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO Ith, termoakumulacijsko PEČ 2 V, jedilni KOT in MIZO Trg Pre šernove brigade 6, Planina 3, od 15 ure naprej, stanovanje 18 3875 Prodam KROMPIR igor za seme Trnje 9, Sk. Loka_3876 Enosobno stanovanje s centralno, sončna lega, zamenjam za večje Ši-fra: Preddvor_3847 Na območju Vodovodnega stolpa zamenjam družbeno dvosobno stanovanje za večje Nudim lepo nagrado. Tel : 26-232, po 19 uri_3848 Mamica s 5-letno punčko išče stanovanje, nudi delno pomoč v gospo-dinjstvu. Šifra: Mamica_3849 posesti Poceni prodam Tel.: 66-749 HOJCO 3877 Prodam malo rabljen Tel.: 39-597, popoldan KAMIN. 3878 Prodam semenski KROMPIR igor in saški, krmilno PESO in semensko GRAHORO Srednja vas 51, Šenčur Prodam dekliško OBLEKO in pre-hodno JAKNO za 14. do 16. let. Tel: 42-403_3880 Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. Tel.: 27-786, popoldan 3881 Prodam staro hišo z vrtom, zazidljivo Naslov v ogl odd._3842 Menjam zazidljivo parcelo za obde-lovalno zemljo. Tel: 27-780 3843 Gradbeno parcelo z začeto gradnjo pri Kranju prodam. Šifra: Priložnost V Izoli prodam stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, skupaj netto 500 m2 površine, po tržni ceni. Šifra: Pogled na morje_ 3845 lokali GOSTILNA PRI JERNEJU Marko Jeršin Pokopališka 17, Kokrica, Kranj tel.:24-134 vabi v prijeten ambient ob klavirski glasbi na prodajno razstavo slik Lojzeta Dežmana 'o. I Tapetništvo — dekoracija Jože Žibert Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v Naklo, Ulica bratov Praprotnikov, tel. 47 - 267 Se priporočam! kupim Kupim DESKE 18 mm ali PRIZMO 8 cm in 15 m2 STIROPORA 2 cm. Tel: 42-746_3864 Kupim dobro ohranjen 80 cm dolg kuhinjski PULT. Tel.: 33-892, popoldan Kupim malo rabljen enofazni beton-ski MEŠALEC. Tel.: 68-097 3866 Kupim staro kmečko HI ŠO^ menjam za polovico nove hiše z vrtom. Šifra: Lepa Gorenjska_3867 ltaitOKanja Zamenjam enosobno družbeno sta-novanje za večje. Tel.: 37-064 3846 Iščem lokal na območju Škofje Lo-ke, primeren za obrt. Tel: 66-863 3841 zaposlitve Šiviljstvo Klakočar takoj zaposli de-lavca ali delavko za samostojno delo v krojilnici in delavko za delo v šivalnici. Tel.: 45-316__3855 Sprejmem delo na^ dom. Šifra: 50 m2_3856 Zidarska skupina išče vse zidarska dela na področju Gorenjske. Šifra: Kvaliteta m_3857 Samostojnega soboslikarja vzdrževalca zaposlim v Kranju. Jože Balažič, Ul. Konrada Babnika 26, Ljubljana Honorarno zaposlimo žensko za čiščenje poslovnih prostorov. Šifra: Do-bro plačilo_3859 izgubljeno Na Škofjeloški cesti od Stražišča do Labor sem 25. marca 1987 v popoldanskem času izgubil šop ključev v usnjenem etuiju. Poštenega najditelja prosim, da jih odda v pisarni KS Stražišče ali sporoči po tel.: 27-445_3840 OBVE1II1A Kupec iz Škofje Loke ali okolice, ki je kupil marca 86 v Lescah Z 101 bele barve, KR 896-90, naj se javi na naslov: Darko Hanžič, Savska 8, Lesce. Tel.: 74-249 doma ali v službi 75-140, int. 284_3837 Delam vsa notranja zidarska dela Šifra: Zidar _3838 Mercator-KZK Gorenjske, Tozd Kmetijstvo Kranj nudi v svojem skladišču krompirja v Šenčurju kvaliteten semenski krompir v 50 kg, 30 kg in 10 kg pakiranju, tako da je poskrbljeno za oskrbo večjih in manjšin proizvajalcev. Skladišče je odprto vsak dan od 8. do 14. ure. SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA ŽEMVA p. d. Figovčevega ata iz Rečice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, pevcem za zapete žalostinke, govornici za ganljive poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred. Vsem iskrena zahvala za cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Bled, Gorje, Hlepce, 15. marca 1987 gradbeni mat Prodam PUNTE, dolge 3,5 m. Voglje 67_ 3860 Prodam železobetonsko ŽELEZO, 0 10, po 300 din. Janez Dolhar, Predos Ije 110_____3861 Prodam gorilec CTC, 2 OKNA z roleto 120 x 50 in železne ELEMENTE za ograjo. Hrastje 68 _3862 Prodam 20 m2 borovega OPAŽA. Frelih, Selo 52, Bled_ 3863 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec IVAN MAKUC mojster pri izdelavi rotorjev Ohranili ga bomo v lepem spominu Delavci DO Iskra Električna orodja Kranj OSMiO Ostro brušenje vseh vrst rezkalnih in oblih nožev ter drugega orodja Marko Jazbec, Trojarjeva 38, Kranj — Stražišče 3267 Sprejmem naročila za večja zidarska dela, notranje omete in vse vrste fasade. Tel : 064/36-161_3266 Iščem inštruktorja energetike in mehanike za tretji letnik srednje šole. Kranj, tel.: 22-138 3873 Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata JANEZA PAVLICA st. iz Šenčurja pri Kranju Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in podarili cvetje v času največje žalosti. -fe VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta JANEZA SUBICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi DO Alpetour, tozd Remont, organizaciji ZZB NOV in Justinki za poslovilne besede. VSI NJEGOVI Stražišče, Križe, 12. marca 1987 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete IVANKE GRACELI-TANJE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno osebno in pisno sožalje, za darovano cvetje in za spremstvo k njenemu poslednjemu počitku. Posebej hvala dr. Juriju Lindtnerju iz Onkološkega instituta iz Ljubljane, tov. Mariji Stare, predstavnici ZZB NOV Bled in Koprivnik za njene iskrene misli ter pevkam ženskega pevskega zbora Lipa iz Radovljice ter pevcem moškega pevskega zbora Hoja iz Ljubljane. Prav vsem naša iskrena hvala VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta MIHAELA HAFNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Andolšku in celotnemu dializnemu oddelku bolnice Jesenice za njihovo nesebično pomoč in nego. Iskrena hvala g. župniku za poslovilni obred ter pevcem za ganljivo petje. Žena Marija, sin Miro z družino ter hčerke Mihela, Olga in Mari z družinami ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA MAKUCA ter hvala za nesebično pomoč dr. Grilu, dr. Drinovcu in celotnemu medicinskemu ^vCp ^nemu osebju Inštituta Golnik — intenzivnega oddelka 200. Iskrena hvala sode-111 DO ERO, kolektivu WO Kranj, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečena sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Žena Silva, sin Jernej, hčerka Špela in drugo sorodstvo Kranj, 21. marca 1987 Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, snahe, sestre in tete ZORKE PFAJFAR roj Papler p. d. Jakšove mame iz Lajš, udeleženke NOV, borke v Transportni četi in Gor. vojnega področja, odlikovane z medaljo za hrabrost se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence, kakor tudi DO KZ Šk. Loka in Elektro Kranj. Posebna zahvala gre dežurnemu zdravniku dr. Dolencu iz Železnikov, g. župniku za lepo opravljeni pogreb, pevskemu zboru NIKO Železniki, organizaciji ZB Selca za poslovilne besede in praporščakoma. Vsem še enkrat hvala! VSI NJENI Lajše, Sebenje, Brezje pri Tržiču NOVICE IN DOGODKI Yugotoursovi gostje ocenjujejo jugoslovanske hotele Toplice petnajstič prve Bled, 27. marca — Agencija Yugotours je lani pripeljala v Jugoslavijo 254 tisoč gostov iz Velike Britanije; 85 tisoč jih je ob odhodu domov ali doma tudi izpolnilo anketni listič o tem, kako so bili zadovoljni z udobjem, hrano, zabavo, gostoljubjem in s storitvami v hotelu in kraju, kjer so preživljali dopust. Med 333 ocenjenimi jugoslovanskimi hoteli so bile že petnajstič (anketo so izvedli osemnajstkrat) prve blejske Toplice, v katerih je bilo lani 16 tisoč gostov, od teh 2800 iz Velike Britanije. Toplice so zmagale s povprečno oceno 4,4 (od možnih pet), drugi je bil hotel Kanin iz Bovca in tretja vila Dubrovnik iz Dubrovnika. Med najboljše sta se uvrstila še dva blejska hotela — Golf na deseto mesto s povprečno oceno 4,1 in Park na petnajsto s štirico. Toplice so imele lani najboljšo recepcijo med vsemi »Yugotoursovimi hoteli« v Jugoslaviji in drugo najboljšo kuhinjo; Golf pa je bil presenetljivo dober, tretji, v gostoljubju. Toplice so bile zelo dobre tudi v urejenosti sob, prijaznosti osebja, restavracijski postrežbi, pomoči pri prenašanju prtljage; nekoliko slabše, vendar še vedno nad jugoslovanskim povprečjem, pa v raznolikosti obrokov in v zabavnem življenju. Povprečna ocena za vse jugoslovanske hotele, v katerih so bivali Yugotoursovi gostje, je bila lani nekoliko nižja kot predlani; še posebej pa zbuja skrb veliko nižja ocena o tem, »ali so bile počitnice vredne svojega denarja«. Dopust pri nas se je namreč lani izdatno podražil tudi za goste iz Velike Brita- nije, ponudba (izleti, zabava) pa se ni toliko izboljšala, da bi gostje lahko zadovoljno rekli: za več denarja smo tudi več dobili. Izkušeni turistični delavec in direktor HTP-jevega tozda Grand hotel Toplice, Franc Učakar, pravi, da britanski gostje zelo objektivno presojajo razmere pri nas, nimajo nobenih predsodkov o naši državi in tudi zelo dobro vedo, koliko lahko dobijo za to, kolikor so plačali. V tem se precej razlikujejo od gostov iz nekaterih dr- žav, ki zahtevajo za »malo denarja veliko muzike«. Spodbudno je, da so Angleži začeli zahajati v Toplice tudi pozimi, kar v preteklosti ni bila navada. V letošnji zimski sezoni so prenočitve v tozdu Toplice porasle za 28 odstotkov, samo januarja in februarja letos za 45 odstotkov, medtem ko so na Gorenjskem upadle. Gostom iz Velike Britanije namreč zelo odgovarja ne tako zahtevno smučišče Zatrnik, ugaja pa jim kajpak tudi v Toplicah. Franc Učakar pravi, da bi še raje prihajali lariam, če bi lahko večkrat pokramljali s starejšimi domačini, vendar pri nas ljudje bolje znajo nemško kot angleško. V Toplicah je jezikovno »nemih« ljudi zelo malo. Re-ceptorji dobro znajo svetovne jezike in tudi natakarji, sobarice in drugi, ki so vsak dan v stiku z gosti, znajo vsaj najosnovnejše iz gostin-sko-turističnega besednjaka. Kar je »nemih«, prihajajo predvsem iz mlade generacije, ki po oceni direktorja Franca Učakar j a kaže premalo zanimanja za učenje tujih jezikov. C. Zaplotnik Začelo se je sojenje bančnim in poštnim roparjem Kranj, 30. marca — Danes dopoldne, pet mesecev po zadnjem oboroženem ropu v Ljubljanski banki na Planini, so sedli na zatožno klop kranjskega sodišča štirje obtoženci. Tožilec obtožuje 25-letnega Darka Škodo iz Preddvora, 25-letnega Ivana Mikca iz Preddvora, 29-letnega Boruta Knolla iz Kranja in 24-letnega Petra Zadnikarja iz Nove vasi pri Preddvoru vrste ropov, tatvin, goljufij, napeljevanja h kaznivim dejanjem, odvzemov motornih vozil, preprečitve uradnega dejanja uradnim osebam in prikrivanja. Delavci UNZ Kranj so zjutraj poskrbeli za poostrene varnostne ukrepe, preden so do sodišča pripeljali zastražene obtožence iz radovljiškega in ljubljanskega zapora. Razen za študentko prava in nekaj sorodnikov obtoženih, delavcev zaporov in javne varnosti javna glavna obravnava zdaj ni zanimiva za javnost. Namestnik javnega tožilca Janez Kovačič obtožuje Škodo, Mikca, Zadnikarja in Knolla, da so sistematično in načrtno pripravljali rope na Gorenjskem. Obtožba meni, da je bil »glavni« Darko Škoda. Obtoženi so si z ropi 1. avgusta pred dvema letoma na poštarja v Hrastju pri Kranju, 26. decembra pred dvema letoma v pošti Šenčur in 10. oktobra lani v banko na Planini priropali več kot 17 milijonov dinarjev. »Vroč« denar jim je v švicarske franke zamenjeval obtoženi Borut Knoll, ki je sodeloval pri ropu v pošto Šenčur. Za prvo presenečenje je danes poskrbel prvoobtoženi Darko Škoda, po poklicu elek-troinstalater. Na glavni obravnavi je po prebrani obtožnici povedal predsedniku petčlanskega senata, sodniku Antonu Šubicu, da ne bo odgovarjal na vprašanja sodišča, obtožbe in obrambe. Zato so prebrali oba zapisnika, ki jih je na dveh zaslišanjih podpisal Škoda. Preiskovalnemu sodniku in javnemu tožilcu je takrat priznal večino očitanih kaznivih dejanj. Na glavni obravnavi je po branju drugega zapisnika izjavil, da se danes ne spominja prav dobro vsega, kar je brez pritiskov in prisile povedal preiskovalnemu sodniku. Zavrnil je tudi svojega zagovornika: »Nobenih komentarjev ne bom dal. Ne morem pojasniti vzrokov za to mojo odločitev. Naj ostane pri moji današnji izjavi, da ne bom odgovarjal!« Senat je prvi dan sojenja zaslišal tudi obtoženega Ivana Mikca, kovinostrugarja, ki je več ur podrobno opisoval priprave in izvedbo kraj, priprave alibijev, organizacije in izvedbe kaznivih dejanj, ki so več kot dve leti zaposlovala delavce javne varnosti in povzročala strah na Gorenjskem. Z odgovori na postavljena vprašanja je spravljal vse bolj pod obtožbo Darka Škodo, ki je bil očitno kolovodja večine očitanih kaznivih dejanj. Sojenje se jutri nadaljuje. Mirko Kunšič Gradnja drugega tira železniške proge Ljubljana—Jesenice Postaja na Globokem naj ostane Radovljica, 25. marca — V krajevnih skupnostih Mošnje, Srednja Dobrava in Brezje in tudi v nekaterih bližnjih delovnih organizacijah se ne strinjajo s predlogom Železniškega gospodarstva Ljubljana, ki namerava hkrati z gradnjo drugega tira železniške proge od Podnarta do Lesc ukiniti tudi postajališče na Globokem, niti ne s pobudo radovljiškega izvršnega sveta, naj železniško gospodarstvo izdela analizo, ki bo osnova za presojanje o tem, ali je ukinitev postajališča upravičena ali ne. Vztrajajo pri tem, da postaja ostane tudi po izgradnji drugega tira, kar utemeljujejo s tem, da je za del krajevne skupnosti Mošnje in za sosednjo Sred- njo Dobravo železnica (s postajo na Globokem) najboljša povezava z drugimi kraji. Z vlakom se vozijo delavci, dijaki in študentje, poleti pa tudi turisti. Avtobusna postaja je oddaljena 2,5 do 3,5 kilometra. Postaja je bila zgrajena pred 36 leti z udarniškim delom in s prispevki krajanov in potem brezplačno predana v upravljanje železniškemu gospodarstvu. V krajevni skupnosti Mošnje menijo, da bi postajo lahko tudi porušili, vendar bi morali na drug način omogočiti varen dostop na peron; hkrati pa opozarjajo tudi na to, da bi z drugim tirom nastalo poleg postajališča ozko grlo na lokalni cesti Mošnje—Srednja Dobrava, n £ ira ni le urejanje vrtov Kranj, 27. marca — »Letos nas čaka veliko dela, tako pri pridobivanju novih članov, posebno mladih, kot pri akcijah. Po dolgi in mrzli zimi, ki je napravila po vrtovih in mestu veliko škode, bo treba popraviti vse, kar se je pokazalo izpod snega. Ohraniti bo tre- •klosti, ba tisto, kar smo naredili v pretep združenimi močmi pa bomo morali v fe viti še kaj novega,« tako je uvodoma n^. čnem zboru Hortikulturnega društva spregovorila njegova predsednica spregov« Bernard. Med najmlajšimi udeleženci občnega zbora je bila SLAVICA BOŠTJANCIČ iz Kranja. Hodi v drugi razred osnovne šole Simona Jenka. »Naša šola sodeluje s Hortikul-turnim društvom in pred časom je tovariši-ca Anka Bernard pri nas predavala o lončnicah. Nato smo nekateri napisali spise o predavanju, o tem, kaj nam cvetje in narava pomenita. Osem nas je prišlo na ta občni zbor, kjer smo te naše sestavke prebrali. Jaz sem prebrala spis o predavanju o lončnicah. Za sodelovanje s Hortikulturnim društvom smo dobili tudi priznanje.«, matej BEENABD s Hortikulturnp društvom *ei0 l|icu zan, saj je po P«*", kmetijec, njegova* Anka pa je že dolg«'«, na predsednica štva. »Pri delu drus* aktivno sodelujem^ več kot petnajst ^ Pomagam kjerkoli pokaže potreba vsod sem zraven. Sem tudi v izvrsne ■ ru. Precej mi pri delu v društvu pomag^ v kušnje, KŽK ki sem si jih pridobil pn Delovni p na občnem zboru j PO LAK je stara TEREZIJA iz Preddvora šestinsedemdeset let, članica Hortikulturnega društva pa je že prek dvajset let. »Doma veliko delam z rožami. Ne urejam le svojega vrta, ampak tudi vso okolico. Na žalost sedaj ne zmorem več vsega dela tako, kot sem včasih, mladih, ki bi bili pripravljeni delati s cvetjem, pa ni. Tako delo jih he zanima; zanj je treba imeti namreč posebno žilico, brez katere ni nič. Po svojih močeh tudi še vedno sodelujem pri predavanjih in drugih akcijah našega društva.« frFncCadez^ krice, ki je član H° .( kulturnega dru«** ge. več kot deset let-daj sem v upra odboru, sicer pa v • sodelujem v vsen j ah našega dru ^ Sem že upokojen kraje' veliko časa po^J urejanje okolice. Veliko delam v nasl kopa' vni skupnosti, največ pri urejanju P ^ lišča. Mislim, da ima naše društvo Pr°a J Prikaz obrezovanja sa Podvin, 30. marca — Kmetijsko živilski kornbir ^r renjske in Sadjarsko društvo Slovenije organizira ^e$f. boto, 4. aprila, ob pol štirih popoldne v sadovnjaku pri Podvinu prikaz obrezovanja in sajenja sadja sadjarjev iz kombinata bodo sodelovali tudi stroko od drugod. 0»