xi4i □vili in p] mož| ordal isnO| in "f 1H.4 Iskra FLaS|UO delovnega kolektiva sozd iskra Številka 8— Leto XXII — 26. februar 1983 lajvišji predstavniki *AP Vojvodine in Slovenije Mikroelektroniki Prejšnji teden je bila v Sloveniji na dvodnevnem delovnem obisku delegacija SAP Vojvodine. Z najvišjimi predstavniki SR Slovenije se je pogovarjala 0 Poglobitvi sodelovanja s Slovenijo. V četrtek, 17. februarja so obiskali Iskro Mikroelektroniko predsednik Skupščine SAP Vojvodine Djordje Stoj-šič in član predsedstva Gospodarske zbornice Vojvodine Jožef Borza, predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc in predsednik Skupščine SRS Vinko Hafner s sodelavci. v 's°ki gostje so si najprej ogledali Zj: Plovni proces v Tovarni mikrove-Ht so j'h strokovnjaki Mikroe-rih r°ni^e- Sledili so pogovori, na kate-U1° Sodel°vali član KPO SOZD Iskra Kob ari Artič, član KPO za razvoj Miloš |e|^e ln vodilni strokovnjaki iz Mikroe- prp iU'han Artič je visokim gostom naj-8rad raz*0^i* velik strateški pomen iz-unje in proizvodnje v novi tovarni mikrovezij. Poudaril je nujnost osvajanja mikroelektronike v svetu sodobne elektronike-in pomen, ki ga pripisujejo tej strateški veji elektronike v ZDA, na Japonskem, v Franciji, Italiji in Zvezni republiki Nemčiji ter v državah SEV. Gostom so razložili tudi velike napore in strokoven pristop k prenosu znanja in tehnologije iz firme AMI iz ZDA. Pri tem so razložili tudi visoko stopnjo sodelovanja med Iskro in Fa- Kljub vsem težavam zvesti ^Planskim predvidevanjem mil ali ilji ^‘nulem letu smo poslovali pri-if„a °. Iak° kot večina Iskrinih delovnih 'ilol"facij- ^endar leto vsekakor ni ir,v vsaj na začetku ne, ko nam je ijsje"^OVa^0 deviz za uvoz reproduk-ip/,, moieriala, s tem pa je seveda tr-\orar na^a Prc,izvodnja. Zato smo i0tj ! Poiskati številne, najrazličnejše deie a^° se rešid iz situacij, ki so se fj,0 , v Prvem trenutku nerešljive, da eZuh ,*° svoie poslovanje in poslovni ProPtično izpeljali po planskih l da^h’- Sm° semorali vse leto trudi-$„ov b' ,e številke realizirali, vendar Viko'0! kor smo želeli, da bi tovarna Hnv 0°,rat°vala, nam je tudi uspelo. ! ’ da bi morali delavci ostajati doma, ali iskati zaposlitev v drugih delovnih organizacijah, v lanskem letu ni bilo pa tudi finančni rezultat je temu ustrezen tako, da smo lahko kljub vsem črnogledim napovedim ob vseh mogočih gospodarskih ukrepih, ki so nam v začetku leta skorajda polomili vse naše načrte vendarle uspeli. Ob koncu leta se je vendar izkazalo, da smo le našli toliko notranjih rezerv in poti, da smo se iz vseh težav rešili s pozitivnim rezultatom. Res da ni ostanek dohodka tako velik, kot smo ga planirali, a ji kljub temu veliko večji od tistega, ki smo ga ob sprejemu restrikcijskih ukrepov predvidevali. V normalnih pogojih je izdelati in načrtovati gospodarski plan kake organizacije ZD zelo isti ;lu 18. Dnevni red 5. zasedanja DS SOZD Iskra (3. 3. 1983) o j1-Potrditev sklepov 4. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 27. 12. 1982 in informacija Rajanju in izvršitvi sklepov * ___ ug°tovitveni sklep o sprejemu samoupravnih sporazumov SOZD Iskra, za iz^r?L *°® Odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela glede spremembe rokov renr„e , nalo8 iz programa aktivnosti na temelju zaključkov 2. strokovne konfe-2 e 0 humanizaciji dela obvezred*0.8 Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 za uresničevanje ciljev in dobje T98 i'Z Sga5mouPravneSa sporazuma o temeljih SOZD Iskra za srednjeročno ob- ^oročevalec: Zoran Polič. Štefan Perčič ^Prcdlog višine združenih sredstev za realizacijo prioritetnih investicij za leto 1983 p z juževanje sredstev za razvoj črne metalurgije v slovenskih železarnah 4 °cevalec: Fabio Škopac, Jože Sure, Deitgredlog P°krivania 'zgub iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra za DO Iskra Poročevalec: Fabio Škopac sti jnln orrriacija predsednika KPO SOZD Iskra o prevzemu novih delovnih obvezno-KPq za pričetek razpisnega postopka za prosta dela in naloge predsednika p ^OZD Iskra oročevalec: Anton Stipanič ^Predlogi KOS SOZD TOZn|nnn°Van^e Odbora za proslavo dneva Iskre in delegata SOZD Iskra v DS ,7 , Univerzitetni inštitut za klinično nevrofiziologijo • vPrasanja delegatov. kulteto za elektrotehniko na ljubljanski Univerzi Edvarda Kardelja. S takim pristopom je Iskri uspelo osvojiti vse faze proizvodnje integriranih vezij, od načrtovanja najzahtevnejših vezij z visoko integracijo, prek procesiranja pa do finalnih izdelkov. »Za sodobno avtomatiko in procesorsko tehniko pomeni mikrovezje isto kot promet, elektrika in voda za neko deželo,« je dejal slikovito Ljuban Artič. Gostje so se zanimali za tehnološko disciplino v tovarni, ki mora biti na svetovni višini. Predstavniki Iskre so povedali, da jim je uspelo vzgojiti strokovni kader in ostale sodelavce, ki so kos zahtevnim nalogam tudi v čisto posebnih tehnoloških pogojih in ob maksimalni natančnosti in tehnološki disciplini. V pogovoru so se dotaknili tudi izvozno uvoznih pogojev v letu 1983. Zlasti so se zadržali pri deležu deviz, ki bodo na razpolago delovnim organizacijam za uvoz repromateriala. Ugotovili so nujnost sprejemljive rešitve, saj je od nje odvisna nemotena proizvodnja nekaterih ključnih in strateških proizvodenj, kot je na primer proizvodnja integriranih vezij. V zvezi s soudeležbo ustvarjenih deviz pa so precej spraševali predstavniki Iskre. Ker pa ni bilo konkretnih odgovorov, se je pošalil podpredsednik KPO Ljuban Artič: »Mislim, da smo laže našli odgovore na vprašanja o mikroelektroniki, kot o devizah.« Gostje 'so se od srca nasmejali. Po enainjDoiurnem pogovoru so gostje z zadovoljstvom ugotovili, da je Iskra naredila velik korak, ko je osvojila mikroelektronsko tehnologijo, kar je pomembno ne le za Iskro, ampak za vso Jugoslavijo. Vladimir Zorc. enostavno. Poznati je namreč treba tržišče in tržne razmere, imeti dovolj kapacitet, imeti tržno sposobne proizvode, in ustrezno količino obratnih sredstev. Vse to omogoča ob normalnem poslovanju tudi normalno sestavo gospodarskega načrta. Kljub temu, da smo te elemente nekje izpolnili, je naš gospodarski načrt še poln neznank. Še vedno namreč ni dovolj, da imamo tržišče tako domače kot tuje; Da bi lahko prodali svoje izdelke, XXI. zimsko športne igre Iskre Gozd Martuljek 25. februarja popoldne in Kranjska gora 26. februarja dopoldne bosta prizorišče letošnjih XXI. zimsko športnih iger SOZD Iskra, za katere se je skupno prijavilo 733 smučark in smučarjev iz vseh organizacij Iskre. V smučarskih tekih bo v petek nastopilo 52 tekmovalk in 149 tekmovalcev, na sobotnem veleslalomu pa 112 tekmovalk in 569 tekmovalcev. Spričo tolikšnega števila prijavljenih tekmovalcev se obeta zagrizep boj v posameznem tekmovalnem razredu in če bodo svoje prispevali še lepo vreme in ugodne snežne razmere, potem bomo prihodnjič spet lahko zapisali o uspelih' zimsko športnih igrah Iskre. Predsednik ZO sindikata za proizvodnjo in predelavo kovin — Ismet Suljo na obisku v Iskri V ponedeljek, 21. januarja 1983 je bil na obisku v Iskri predsednik Zveznega odbora sindikata za proizvodnjo in predelavo kovin Ismet Suljo. Spremljala sta ga strokovni sodelavec Ljubiša Vučkovič in tehnični sekretar Republiškega odbora sindikata za proizvodnjo in predelavo kovin Dušan Rovanjšek. Goste so v poslovnem centru Iskre sprejeli predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar in sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica. Po razgovorih v Ljubljani so gostje prispeli v Iskro Tele-matiko na Laborah, kjer sta jim predsednik sindikalne konference Telematike Janez Vuk in svetnik glavnega direktorja Ivan Fink predstavila proizvodnjo telekomunikacij. Po ogledu proizvodnje Avtomatskih telefonskih central in telefonskih elementov in aparatov, so se gostje v kmečki sobi zadržali na razgovorih in na kosilu. jih moramo najprej izdelati, napravimo pa jih lahko le z materialom, ki ga po večini uvažamo. Naša sreča je, da bomo v letošnjem letu že nekatere uvozne artikle lahko nadomestili z domačimi artikli, da imamo izvoz, ki ga bomo praktično tudi morali bistveno povečati, ker le izvoz nam omogoča, da bomo lahko naša planska predvidevanja tudi izpolnili. V številkah povedano, v letu / 983 bi želeli proizvodnjo povečati za 24 %; pri tem pa naj bi se naš izvoz v skupni številki povečal za 23%. Največje naloge smo si naložili pri povečanju izvoza na konvertibilno tržišče, namreč kar za dobrih 60%, obratno pa moramo izvoz na vzhod zmanjšati in naj bi v novem planu znašal le slabih 70%, tako da mislimo, da bomo lahko z izvozom in z ostalimi dohodkovnimi povezovanji s tistimi organizacijami, ki naše kondenzatorje vgrajujejo v svoje končne izdelke ko z združevanjem sredstev le lahko uresničili naš gospodarski načrt, ki je kljub vsemu za zdajšnje go-podarske razmere pogumen. Največja neznanka je za nas, kakor tudi za vse ostale gospodarstvenike, še vedno, koliko deviznega priliva, oz. kolikšne bodo pravice od povečanja našega izvoza za naš uvoz in, ali bodo res te pravice deljene selektivno tako, da ne bo vseeno, koliko jih lahko uporablja listi, ki ni sposoben, oz. ki onemogoča uporabo domačega materiala, proti tistim, ki iz cenovnih ali drugih razlogov uvažajo drage uvožene materiale in jih potem na domačem tržišču prodajajo. Čas hitro beži, za nami sta že dva meseca in reči moramo, da se kljub nejasni situaciji naša predvidevanja uresničujejo dokaj dobro. Zaenkrat ni težav, razen tistih pri opremi in investicijah. Sama proizvodnja teče tako, da vse kaže, da lahko ob takšnem delu, kot smo si ga zastavili v začetku leta. pričakujemo, da bo tudi konec lega leta tako uspešen kot je bil lansko. p y. Razpis nagrad Iskre za 1.1983 Komisija za nagrade in priznanja Iskre objavlja na osnovi 20. člena in v skladu s členi 3, 5, 15 in 2 1 Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem »Nagrad Iskra« in »Priznanj Iskra« razpis 1. za nagrado Iskre, ki se podeli delavcu Iskre za izjemno ustvarjalno delo, ali vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbeno ekonomske vloge Iskre in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti; 2. za pet nagrad Iskre, ki se podelijo delavcem Iskre in drugim fizičnim osebam za izjemne dosežke na posameznih področjih dejavnosti, pri razvoju samoupravljanja in družbeno-politični dejavnosti, za tehnično-tehnološke dosežke in dosežke na področju investicij, gospodarjenja, razvoja organizacije, produktivnosti dela. kvalitete, oblikovanja ter drugih pomembnih področij v SOZD Iskra. Kandidate za nagrade Iskra lahko predlaga vsak delavec Iskre, vsaka organizacija združenega dela v Iskri in njeni samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, ki delujejo v organizacijah združenega dela Iskre in na ravni SOZD in kolegijski poslovodni organ SOZD. Pisni predlogi morajo poleg organizacije, oz. imena predlagatelja vsebovati še: — priimek in ime, poklic kandidata ter dela in naloge, ki jih opravlja, oz. firmo, ali ime domače organizacije, oz. tuje organizacije, — predlog za nagrado iz točke 1. ali iz točke 2. — vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnega ustvarjalnega dela, ali vrhunskih dosežkov, če gre za eno nagrado. — vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnih dosežkov in drugih dosežkov (iz točke 2.), če gre za pet nagrad, — obširno obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili. — družbenopolitično oceno kandidata, če gre za domačo fizično osebo. Predloge je treba dostaviti najpozneje do 30. aprila na naslov: SOZD Iskra — sekretariat DŠ SOZD, Ljubljana, Trg revolucije 3—12. O posameznih predlogih komisije dokončno odloča delavski svet SOZD na zasedanju pred 4. julijem. Nagrade sc svečano podelijo dobitnikom na proslavi dneva Iskre—dneva borca. Sklep delavskega sveta o podelitvi nagrad se objavi v glasilu Iskra. Sindikat v spopadu z dezintegracijskimi težnjami • Osnovne organizacije zveze sindikatov in konference teh osnovnih organizacij se v sestavljenih organizacijah združenega dela povezujejo v koordinacijski odbor sindikata, ki ga sestavljajo delegati 'vseh osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij zveze sindikata. Naloga koordinacijskega odbora je, da obravnava pobude in predloge, razpravlja o problemih in organizira ustrezne akcije. Ne more pa sprejemati stališč. Skupna stališča, oblikovana v koordinacijskem odboru, lahko sprejemajo le osnovne organizacije zveze sindikatov neposredno ali pa njihovi pooblaščeni delegati. Koordinacijski odbor sindikata v sozdu usklajuje stališča osnovnih sindikalnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij o vseh vprašanjih, ki so v sestavljeni organizaciji skupnega pomena in pomembna za uresničevanje funkcije zveze sindikatov v sestavljeni organizaciji. Lahko pa opravlja tudi druge na!oge, ki mu jih zaupajo osnovne organizacije ali konference, vodi aktivnosti osnovnih organizacij in konferenc v zvezi z uresničevanjem skupno sprejetih stališč in neposredno deluje v samoupravnih in drugih organih sestavljene organizacije v zvezi z uresničevanjem sprejetih stališč. Pri oblikovanju skupnih stališč in smernic osnovnih organizacij ima v sestavljeni organizaciji združenega dela koordinacijski odbor sindikata nalogo, da pri razčiščevanju spornih vprašanj in pri oblikovanju stališč sodeluje z ustreznimi občinskimi in medobčinskimi organi zveze sindikatov, pri oblikovanju pomembnejših stališč sodeluje tudi z ustreznimi republiškimi odbori sindikata in z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije. V republiških odborih sindikatov dejavnosti skoraj praviloma na vse pomembnejše seje izvršnih odborov vabijo tudi predsednike koordinacijskih odborov sindikata iz sestavljenih organizacij na njihovem področju dela. V vseh republiških odborih zatrjujejo, da so sindikati v sozdih ustrezno organizirani, da v bistvu zadovoljivo opravljajo naloge, ponekod so delo koordinacijskih odborov sindikata v sozdih tudi posebej pohvalili. Tako, na primer, v sozdu slovenskih železarn, v Iskri ali v sozdu elektrogospodarstva. Kako težka in zapletena jeiahko naloga koordinacijskega odbora sindikata v sozdu, najbolje ponazarja primer Iskre, ki ima svoje tozde, delovne organizacije ali dislocirane obrate kar v 27 slovenskih občinah. Tako se mora sindikat spopadati marsikdaj še z dezintegracijskimi težnjami, za katere je treba iskati vzroke v nekaterih lokalnih megalomanijah. Takšni procesi ne bi bili v prid niti konkretnim delovnim okoljem niti Iskri kot celoti. Pri usklajevanju mnenj v koordinacjskem odboru sindikata pa opažajo, da so nekatere osnovne organizacije sindikata in sindikalne konference bolj vezane na občinske sindikalne svete in se dogaja, da osnovne organizacije sindikata urejujejo posamezna vprašanja primerno svojemu okolju oziroma svoji družbenopolitični"skupnosti, kar pa ni zmeraj tudi v skladu z interesi Iskre kot celote. RAZGOVOR S PETROM POLAKOM, STROKOVNIM SODELAVCEM V VODSTVU DO TELEMATIKA Cilj: večje zadovoljstvo z delom Po zaključku druge strokovne konference o humanizaciji dela so bili DS SOZD Iskra posredovani sklepi. DS je sprejel sklep, da je treba izdelati tudi ustrezni program dela je bil izdelan in ga je sredi leta obravnaval odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela pri DS SOZD Iskra, decembra pa ga je sprejel oz. potrdil še DS SOZD. Da bi o tem programu izvedeli kaj več, smo o zadevi povprašali Petra Polaka, ki je sodeloval pri izdelavi tega programa in ki je hkrati začasno zadolžen za področje varstva pri delu v Skupnih službah DO Telematika. Glede na to, da je bil vaš program deladedelan na osnovi konference pristojnih strokovnjakov po eni strani ter da je bil sprejet in potrjen po pravilnem postopku tudi s strani pristojnih samoupravnih organov v Iskri bi bilo sklepati, da je bil ta program tudi ustrezno odmeven. Kaj bi nam mogli povedati o tem? Da. lahko bi bilo tako, kot predpostavljate, toda, na žalost, je položaj v zvezi s tem prav nasproten našim željam in potrebam. Kako to mislite? Težko bi bilo namreč govoriti o sploh kakšnem odmevu tega programa doslej. Zakaj? In če je tako, v čem vidite razloge za takšen položaj? Zdi se, da je najpreje treba imeti pred očmi dejstvo, da o tem področju kar nismo vajeni posebej razpravljati. Vzrok spet za to, pa je videti v tem, da je bilo področje varstva pri delu v Iskri že leta nazaj potisnjeno nekam na povsem stranski tir in tako sp se ljudje, tudi tisti na vidnejših mestih nekako odvadili misliti na to, da bi bilo sploh potrebno posebej porabljati čas za stvari, ki niso bile videti vredne osrednje pozornosti. To slišati, se zdi, je nekam čudno, mar ne? Da, morda imate prav. Toda, dejstvo je, da je povprečno pojmovanje varstva pri delu pač zaostalo za splošnim razvojem celotnega sistema Iskre. Na varstvo pri delu se pri nas, žal, še vedno gleda kot nekdaj na tako imenovano HTV (higiensko-tehnično varnost), ki pa je bilo z zakonom odpravljeno že sredi šestdesetih let. Tedanja pojmovanja o HTV pa so se zadržala in se prenesla na sedanje varstvo pri delu, kar pa seveda še zdaleč ni prav. Varstvo pri delu je tako v naših okoljih še sedaj pojmovano kot nekakšen stereotip, vezan na HTV. Spremeniti ta pojmovanja pa je zelo težko. Toda, vendarle bi bilo težko verjeti, da je vzrok neodmevnosti za delavce tako aktualnega programa dela, kakršen je tisti, ki se nanaša prav na njihovo varnost pri delu? Prav imate, res. Stvar pa je v tem, da smo predlagatelji tega programa imeli pred očmi tudi potrebo po napredku tega področja. Zato smo k njegovi izdelavi pristopili nekako inovativno in smo v programu obdelali ne le vsebino, opredelili roke, in nosilce za posamezne naloge, ampak smo k temu dodali še metodološko napotilo. Vso stvar smo poskušali torej zasnovati tudi metodološko na ustreznem nivoju. Glede na majhno odmevnost bi človek mogel res pomisliti, da smo s tem programom le preveč odskočili od tistega stereotipnega pojma o HTV, katerega pa se ljudje še vedno niso uspeli otresti. Da na program ni bilo posebnega odziva, je torej s te strani gledano, kar razumljivo, saj je bil ustvarjen razkorak med pojmovanji v praksi vsaj v nekaterih okoljih in sodobno zasnovo programa le nekoliko prevelik, da bi ga bilo moč tako hitro premostiti. Torej ne gre samo za ta nesporazum, ampak še za nekatere druge? Poudaril bi. da tu ni šlo za program dela odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela, saj ga le-ta ne potrebuje zase. Program je torej zasnovan z namenom, da zajame celotni poslovni sistem Iskre s posebno mislijo na to, da imamo opraviti s kar tremi ravnmi samoupravne organiziranosti, kot so TO. DO in SOZD. Na vseh ravneh pa smo v tem pogledu upoštevali štiri linije organov in odločanja, kot so: samoupravna, poslovodna, strokovna in družbeno—politična. Kaj torej lahko pričakujemo od DS SOZD poleg sprejemanja programa? »Predvsem to, da bo v bodoče tudi posebej obravnaval vprašanja humanizacije in varstva pri delu in o teh področjih zahteval poročila tudi v letnih poslovnih poročilih. Na DS naj bi obravnavali tudi poslovna poročila posameznih strokovnih področij, (glede na to pač, da je poslovno poročilo le zbir teh področnih poročil). V teh poročilih bi morala biti zajeta tudi vsebina humanizacije dela in varstva pri delu.« Kako ste ta cilj zajeli v vašem programu dela? »V metodoloških napotilih smo posebej poudarili nekaj nalog, ki se navezujejo na področje posameznih strokovnih kolegijev. Posebej pa smo izpostavili še nekaj aktualnih nalog, npr. naložbe v družbeni standard, ocenitev stanja izboljšave delovnega okolja, (z investicijami v zgradbe in podobno), nadalje način, kako se tematsko vgra- Peter Polak. juje področje varstva pri delu in humanizacije dela v izobraževalne oblike na ravni SOZD. Še posebej je v tej zvezi potrebno poudariti prizadevanja strokovnih področij za skrb za delavce z zoženo delovno sposobnostjo.« To vsekakor mora biti usklajeno na ravni SOZD? »Vsekakor! Če namreč na tej ravni izvajamo določeno poslovno politiko in če je varstvo pri delu in humanizacija dela sestavni del poslovne politike je prav, da se to področje posebej izpostavi tudi na ravni SOZD, oz. drugače: če temu danes ni tako, pomeni, da je naša poslovna politika pomanjkljiva. Sicer pa je stik z nivojema SOZD in DO v programu tudi jasno konkretiziran. Vse je natančno opredeljeno, treba je naš program le pravilno brati. Jasno pa je seveda, da z nivoja SOZD ne moremo diktirati, kaj naj vsaka DO na tem področju počne. Lahko se skupaj dogovorimo le o tem, da mora vsaka DO za to področje imeti izdelan akcijski program s srednjeročno usmeritvijo. Ta, naš program, pa naj bi bil predvsem metodološki pripomoček, na podlagi katerega naj bi se mogle DO in TOZD lotiti lastne konkretizacije. Na ravni SOZD morajo nadalje zadolžiti direktorje posameznih področij, da na svojih področnih kolegijih razpravljajo in se dogovarjajo o načinu sodelovanja v akcijskem programu. Ta akcijski program pa bi bilo treba obravnavati na vseh strokovnih kolegijih. To.pa spet pomeni zvezo z nivojem DO, ki naj bi odločala o tem, kaj naj bi na ravni SOZD organizirali in o čem naj bi se dogovarjali. Gre torej za akcijski program poslovnega sistema SOZD.« Na kakšni stopnji razvoja sta zdaj varstvo pri delu in humanizacija dela? Varstvo pri delu in humanizacija dela sta relativno v precejšnjem zastoju. To ( Nadaljevanje na 3. strani) Inovacijsko dejavnost je treba sistematizirati Zelo aktivni Klub inovatorjev Iskre v Šentjerneju je dal pobudo za nov Samoupravni sporazum o inovacijski dejavnosti. Sodelujejo TOZD Industrijska elektronika iz Kostanjevice in šentjer-nejski tovarni HIPOT in Upori. Zakaj sprememba? »Inovacije so preveč prepuščene sami sebi, odvisne so le od dobre volje in nadarjenosti posameznikov in njihovih interesom,« pravi Lado Androje, referent za Inovacije v Šentjerneju. v Torej bi bila bistvena sprememba v mentaliteti oziroma metodologiji pristopa k inovacijski dejavnosti. Ta naj bi postala načrtna in metodična, za kar naj bi vsaj delno skrbeli poslovodniki in seveda strokovni ljudje v TOZD. Tako bi razpisovali inovacijske naloge, ki bi kompleksno reševale tehnične probleme kot so: avtomatizacija delovnih procesov, tehnologijo postopkov, avtomatizacijo posameznih naprav, strojev in pripomočkov," ki so za tovarno najpomembnejši. Prav zaradi te sistemske pa naj bi se vključili poslovodni organi in strokovni sodelavci, ki naj bi pokazali na največje probleme in načrtno zastavili cilje inovatorjem za vse leto ali celo za daljše obdobje. Tako bi postala inovativna dejavnost bolj načrtna in sistematična in ne več prepuščena slučajnim reševalcem inovativnih nalog, oz. inovatorjem, kakršni so sedaj. Zato se zgodi, da izpopolnimo en sam proces, eno napravo ali odkrijemo nov prijem. Ostali proces dela pa ostaja na nižji ravni. Poleg tega so ugotovili, da tudi stimulacije niso najbolje razpisane. Če se ti posreči rešiti donosnejši proces, dobiš več. Zato pa drugje čakajo na rešitev manj zanimivi procesi, ki pa krvavo potrebujejo rešitev prav v inovacijah. S sistematičnim in strokovnim pristopom bi vsekakor pridobili precejšen prihranek v primerjavi s stanjem pred inoviranjem. Ta sredstva pa bi primerjalno konec leta posebej ugotovili in jih namenili nekako takole: del za splošne namene, drugi del direktno za inovatorje, ki so bili neposredno udeleženi v inovacijskem procesu. Tretji del pa bi namenili za vse, ki so posvetili svoj delo inovacijam, ali pri njih sodeloval1 timih. Tako bi stimulirali vse, ki so sodek’ vali v inovacijskem procesu, oz. so i omogočili, od delavcev v neposretk proizvodnji, prek poslovodnikov pa strokovnjakov. Stimulacija naj bi sel1': plačevala ločeno od osebnih dohodkoj da bi bilo s »plačilne liste jasno vide1 kaj je »redni« osebni dohodek in n nagrada, oz. delež od inovacije. Takoj tudi ne bilo ugibanja, kaj je dohodek^ povečanih cen, kaj pa od višje storili sti, ki bo dosežena z inovacijami. Ideja je zanimiva in originalna. | Andreja pa pravi, da jc pri stroko^* ljudeh v SOZD naletela na nerazun11 vanje. »Ko smo jim razlagali naše pr61 loge, so menili, da imajo v SOZD Isk1 že vrsto sporazumov in predpisov in ^ naša hotenja in delo rajši prilagodil in » vkalupimo« v enega od obstoječil1 V Šentjerneju pa pravijo, da ne bo" odnehali. Morda pa bi kazalo le razmisliti o P1’ budi izkušenih praktikov, ki imajo1 seboj že lepo vrsto realizacij na P1 dročju inovacij? H POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89' členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproK* ne sodelavce, ki Jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotovi' ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge- V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nar" do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagoh, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije3, Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA ZMAJ: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. VODENJE PRODAJNE SLUŽBE (ponovno) Pogoji: visoka ali višja izobrazba komercialne, ekonomske ali tehniške smeri in štiri leta delovnih izkušenj na komercialnem področju: poskusno delo traja 60 delovnih dni. 2. IZVOZNEGA KOMERCIALISTA v prodajni službi Pogoji: visoka ali višja (višja z dokazovanjem delovne zmožnosti) izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj na izvoznem področju-opravljen izpit iz zunanjetrgovinske registracije ter aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Lahko je tudi pripravnik. 4. PRIPRAVNIKA — ELEKTRO ALI STROJNEGA TEHNIKA za nedoločen čas v tehnično razvojnem področju. 5. IZDELOVALCA PROTOTIPOV v prototipni delavnici tehniško razvojnega področja. Pogoji: orodjar, ključavničar"ali elektrikar (KV) ter dve leti delovnih izkušenj na področju prototipov ali kosovne proizvodnje: poskusno delo je 40 delovnih dni. 6. TEHNIŠKEGA RISARJA v tehniško razvojnem področju Pogoji: tehnični risar in eno leto delovnih izkušenj na tehniško risarskih nalogah Poskusno delo traja 30 delovnih dni. TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI 1. ADMINISTRATORJA v sektorju operativne priprave dela Pogoji: osnovno strokovna — administrator ter 2 leti delovnih izkušenj, znanji' strojepisja; poskusno delo traja en mesec. 2. TEHNIČNEGA KONTROLORJA v sektorju operativno tehnične kontrole Pogoji: osnovna strokovna — fizikalni laborant ali elektromehanik ter 2 leti delovnih izkušenj; poskusno delo traja en mesec. TOZD BATERIJE LJUBLJANA 1. BATERIJSKE DELAVKE V SEKTORJU PROIZVODNJE pogoji: osnovna šola. Delo je v dveh izmenah. Poskusno delo traja tri mesece. 2. REZKALCA v sektorju vzdrževanja in delovnih sredstev Pogoji: rezkalcc (KV) in dve leti delovnih izkušeni: poskusno delo traja 40 delov- ! nih dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v petih dneh oz. v roku. kot jc objavljeno v Delu z dne 21.2. 1983. na našlo' Iskra—Industrija baterij Zmaj, Ljubljana. Stegne 23, kadrovsko socialna služba-Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejemanje pri" | jav. 3. KEMIJSKEGA TEHNIKA (za določen čas) v laboratoriju področja kakovosti-Pogoji: kemijski tehnik in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 50 delovnih dni. Lahko je tudi pripravnik. - v I vol /ali lel( of ei' la^t ;ei‘ Ikoj do'; , k; kof ;kO ilod L>' ival JIH' ,ret Isk' n o* diit čil boil op* jo; i P1 •SKR A-AVTOM ATI K A Sektor Elementi v TOZD Razvojni inštitut Uspešno organizirana inovacijska dejavnost mora vsebovati vse aktivnosti, od tržne raziskave do uspešnega prenosa izdelka v redno proizvodnjo. Osnovna naloga te dejavnosti je obnavljanje proizvodnega programa ter razvoj in osvajanje novih izdelkov in tehnologij na področju nekega programa. . Prav iz tega razloga moramo inova-'J^ko dejavnost opredeliti kot sistem, v aterega vlagamo določeno znanje, fi-_1Cn° delo, finančna sredstva itd., iz . l^ga pa pričakujemo dognane rešitve 'Jelkov, postopkov. v tak sistem pa moramo vgraditi tudi Ustrezne filtre, regulatorjedn kontrolne jjcke, da ga uspešno spremljamo in vo-. lrn°- Vlogo kontrolnih točk. moramo p posebej izpostaviti, ker v le-teh kri-|!Cn° ocenimo posamezne faze oprav-Jenega dela in se odločimo za nadaljnji azv°j, oz. ustavitev naloge. Na ta način je dosežena racionalizacija in zmanj- šana nevarnost neuspelega osvajanja novih izdelkov. ,. Avtomatika ima zelo raznovrsten in lr°k proizvodni program, ki se deli na crnente, naprave in sisteme. Področje uernentov (mehanski, elektromehan-Kl’ elektronski, spojni in povezovalni. Pretvorniki in senzorji), ki ga obravna-Pftto, se močno razlikuje od elektron- skih naprav, saj le-ti zahtevajo veliko ličnih znanj iz fizike, elektrotehnike, etnije, strojništva in metalurgije ter strezno opremo in materiale, “azvijalci, tehnologi, merilci in kon-( akterji si morajo pridobiti široko in-rdisciplinarno znanje, ki je predpogoj a uspešno izdelavo razvojne naloge. rugi predpogoj so dobro opremljene Prototipne delavnice, oz. laboratoriji, v aterih se na osnovi preizkusa in verifi-acije pokaže ustreznost razvoja in K°nstrukcije. Obstoječe stanje v inovacijsko-re-Pfodukcijski verigi elementov in tre-utno neugodne razmere na trgu so zadale novo, učinkovitejšo organiza- cijo inovacijske dejavnosti elementov, ki mora v čim krajšem času pokazati prve rezultate. S tem namenom smo v TOZD Razvojni institut reorganizirali razvojni sektor elementi tako, da smo iz delovne skupnosti prenesli laboratorijsko dejavnost, razvoj in izdelavo merilnih in kontrolnih pripomočkov ter razvojno tehnologijo. Na novo pa smo organizirali prototipno dejavnost. Inovacijski proces pa se zaključi s prenosom (osvajanjem) izdelkov in metod v samo proizvodnjo za TOZD: Sestavni deli. Naprave za energetiko, Stikalni elementi, Releji in ELA. Na podoben način sta organizirani inovacijska in proizvodna dejavnost na področju elementov za namenskega kupca, le da se tudi osvajanje in maloserijska proizvodnja odvija v TOZD Razvojni institut. Obseg inovacijskih nalog, ki smo jih na programu elementov planirali za letošnje leto, je omejen predvsem z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, kadri in osnovnimi sredstvi. Vendar smo z velikim razumevanjem in pripravljenostjo omenjenih TOZD uspeli združiti zadostno količino sredstev tako, da bodo inovacijske naloge lahko potekale skozi vse leto brez zastojev in večjih motenj. Delavci sektorja elementi pa smo odgovorni, da planirane naloge kakovostno rešimo v zastavljenih rokih in s tem doprinesemo k programski zaokroženosti posameznih TOZD in k lažjemu plasmaju izdelkov na tržišča. Stane Kavkler rOZD MONTAŽA, SPODNJA IDRIJA Dohodkovni odnosi še Podlaga za sodelovanje Samoupravni sporazum, ki urejuje medsebojne odnose med dobaviteljico polizdelkov TOZD Tovarna elektromotorjev iz Železnikov in kupcem TOZD Montaža Spodnja Idrija, velja že dve leti. Dovolj dolga doba, da je moč oceniti rezultate tako zasnovanega samoupravnega sporazumevanja, ki temelji na dohodkovni povezavi obeh sodelujočih partnerjev. V idrijski temeljni organizaciji so zato 16. februarja sklicali sestanek, na katerem so seznanili predstavnike KPO in DPO SOZD Iskra, DO Široka potrošnja in občine Idrija s svojimi ugotovitvami o poteku sodelovanja med Železniki in Spodnjo Idrijo. Ugotavljajo tudi, da bi morali poenostaviti način določanja cen za polizdelke, ki jih dobavljajo Železniki, določiti obdobje, ko veljajo cene in za enako obdobje obračunavati tudi izpade dohodka zaradi zastojev. Prav zastoji proizvodnje zaradi nedobav iz Železnikov so glavna ovira za širjenje, oz. nemoteno proizvodnjo v Spodnji Idriji, zato je želja, da bi bile dobave kar na-jrednejše, razumljiva. S tem v zvezi je tudi mnenje idrijske temeljne organi- . .. Rezultati so na prvi pogled zadovo-Jlv>, vsekakor mnogo boljši kot v ob-°bju precj sprejemom tega samou-Pravnega sporazuma. Vendar pa se pokljajo težave, ki jih bo treba rešiti tudi določilih tega samoupravnega akta. V Podoji Idriji tako menijo. da bi morali ohodkovno povezavo še okrepiti z Poštevanjem razmer in stanja na za-odneni tržišču, kamor tudi sami pro-uaJo kar devet desetin svojih izdelkov ~~~ Posredno ali neposredno. S KOLEGIJA RAZISKOVALNE ENOTE IEZE Intenzivno uporabiti razpoložljivo znanje v Jugoslaviji V četrtek, 17. februarja so se sestali na strokovnem kolegiju raziskovalne enote predstavniki razvojnih oddelkov iz vseh TOZD in Skupnih služb IEZE. Sprejeli so letni program dela za letos, živahno razpravljali o osnutku Pravilnika o inventivni dejavnosti, o nagradah Iskre, nagradah iz Sklada Borisa Kidriča in nagradah občinskih raziskovalnih skupnosti. Ker je bil strokovni kolegij v TOZD SEM, je Afiton Polajnar najprej predstavil novosti te tovarne. TOZD Specialni elementi in materiali je namreč zanimiva zato, ker ima zelo bogato razvojno in inovacijsko dejavnost. Delajo po večini po posebnih naročilih kupcev. Zato je tudi večina njihove proizvodnje skoraj unikatna, vsekakor pa imajo daleč najboljši proizvodni program v IEZE. Po prvih tipanjih na inozemskem trgu jim je lani uspelo že izvoziti skoraj za pol milijona dolarjev, letos pa povečujejo izvoz precej nad lanskega. To pa, je gotovo že lep uspeh za ta 200-članski kolektiv. Strokovni sodelavci razvojnih služb so najprej pretresli možnosti za navezavo novih stikov in novih sodelovanj z znanstvenimi inštitucijami tudi izven Slovenije. Ugotovili so namreč, da se je zelo dobro obneslo sodelovanje TOZD Magneti in Inštituta za fiziko Vseučilišča v Zagrebu. Tako so s kvalitetnim znanjem strokovnih sodelavcev tega Inštituta v Magnetih prišli (in še bodo) do zelo dobre opreme, za katero so bili prepričani, da jo bodo morali uvoziti. Kolegij je sklenil, da bodo navezali tesnejše stike z Inštitutom Ei Niš, z Mili ai lom Pupinom, z Vinčo in še nekaterimi. Seveda pa bo ostalo tesno sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko in Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko. Še več, nekatere raziskave bodo celo razširili in poglobili. Ob vse večji, pravcati dirki razvoja elektronike v svetu so ugotovili, da kadrovsko vse teže sledijo vedno višjim zahtevam po programu elementov. Zlasti izvoz postavlja tudi pred strokovne ljudi v razvojnih in raziskovalnih zacije, da bi bilo treba skrajšati dobavne roke za polizdelke, namenjene za proizvodnjo elektromotorjev za izvoz. Sedanji trimesečni dobavni roki so namreč dostikrat predolgi glede na zahteve tujih kupcev. Mnenja Montaže iz Spodnje Idrije bodo prav gotovo obravnavali tudi v Železnikih, v Tovarni elektromotorjev ter na skupnem sestanku z idrijsko temeljno organizacijo slednjič obravnavali možnosti za še boljše sodelovanje. SF Cilj: večje zadovoljstvo z delom (Nadaljevanje z 2. strani) ^Povprečju velja tudi za SOZD Iskra. ak° propulzivni poslovni sistem, kot - ''OZD Iskra, pa mora biti uravnote-en-ne le v smislu zaostanka za razvitim v et0rn v razvojnem smislu, temveč tudi tero, kako smo uspeli razvijati neka-13 druga področja našega poslovnega stema glede na razmere na teh poljih v svetu. ., 3 ravni SOZD bi gotovo lahko oce-• ' 03 teh področjih stagnantno situaci-j°’Prav z nivoja SOZD pa naj bi zato I lai Prišla spodbuda za živahnejše de-Vanje posameznih strokovnih podro-. j; Le tako bomo namreč lahko zago-s ,11 uravnoteženost segmentov med . °J in torej homogeno celoto. Po-. uvni sistem torej lahko funkcionira le, Je strukturno uravnotežen, in če je z°rnost posvečena vsem dejavno-m’ °z- podsistemom enakovredno.« '*e tUc*' na področje varstva pri delu humanizacije dela? D T*a varstvo pri delu in na vsa druga ^.jdročja delovanja. Za SOZD morajo .j..1 Pomembna’vsa prizadevanja, ki soplo v okvir širšega socialnega sklopa. njs °vni sistem, ki te uravnoteženosti ma’ ne more učinkovati usklajeno in ne deluje v dinamičnem smislu. To pomeni, da posamezno področje, ki je v določenem časovnem intervalu zanemarjeno, mora dobiti večjo pozornost, da bi se moglo ujeti in uravnotežiti s ce-' lotnim sistemom.« Kaj pa ta dokument predstavlja za TOZD? »Sprejeti dokument je gotovo v delovnem interesu vsake TOZD. Prvič zato, ker so ga sprejeli delegati delavskega sveta SOZD, ki so iz delovnih organizacij in predstavljajo njihove interese, in drugič, ker je potrebna pobuda SOZD, vseh njenih sestavnih delov, v sklopu politik, ki se na tej ravni oblikujejo. Žal, verjetno naš odbor še ni dovolj močan, pa tudi ne dovolj usklajen, da bi bil dovolj pripravljen, oz. da bi lahko zagovarjal to doktrino in tako uspešneje uveljavljal vse oblike, ki so navedene v programu dela na vseh nivojih. Zakaj so strokovnjaki tega področja vedno nekako v zaostrenem odnosu napram drugim poslovodnim strukturam? »Morda tudi zato, ker te delavce nenehno spominjamo na dejstvo, da je za varno delo potrebno še marsikaj posto- riti. Naše naloge so namreč tudi sestavni del nalog posameznih strokovnih ravni. Vsakdo je pri nas za varstvo pri delu zadolžen že po svoji nalogi, mi pa to še dodatno koordiniramo, svetujemo in spodbujamo. Omenili ste, da ste kadrovsko, strokovno in številčno.med strokovnjaki slabo zastopani. Zakaj? »Zato, ker gre za področje, ki je, kot sem že pojasnil, izredno zahtevno. Zato je strokovnjakov z VŠ ali VS vse manj odločenih za to dejavnost, s tem pa tudi strokovni nivo naših kadrov nižji. Zaradi vsega tega seveda tudi strokovni dialog^ z vsemi drugimi težje teče. Po drugi strani pa je zato tudi izobraževanje za varstvo pri delu tako pomembno, saj gre za uveljavljanje ideje, da sc (spoznanje v zvezi z varstvom pri delu in humanizacijo dela) vtke v vse pore strokovnega, samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja. Končni cilj teh prizadevanj je vsekakor čim manj nesreč pri delu, čim manj zdravstvenih okvar pri delu in čim večje zadovoljstvo z delom. Ta, tretji cilj, ki ga pogosto še ne upamo izpostavljati, pa pomeni, da ne zadošča zgolj skrb za preprečevanje nesreč in zdravstvenih okvar.« Mara Ovsenik Na strokovnem kolegiju razvojne enote.IEZE. službah vse večje in obširnejše naloge. Sicer zadnja leta prihajajo novi in novi inženirji in tehniki, zlasti štipendisti, kar pa je še vedno premalo. Imajo dober pregled in bodo skušali izpopolniti vrzeli. Predvsem manjka izkušenih strokovnjakov za zahtevnejše operativne naloge, ki bi prebili ne le znanje, ampak tudi lastna dognanja v hiter, učinkovit ter praktično uporaben program. Ob osnutku Pravilnika o inovativni dejavnosti se je razvila živa in tvorpa debata. Nekateri so predlagali, da bi bilo treba vanj vnesti tudi kriterije za sistematično inoviranje. V načrtih in letnih programih naj bi tvorno sodelovali tudi direktorji in razvojni ter tehnološki strokovnjaki. Dogaja se namreč, da moviramo posamezne procese, faze ali postopke, premalo pa je sistematičnega pristopa in načrtnega inoviranja za avtomatizacijo, posodobitev in racionalizacije celotnih proizvodnih linij in procesov. Menili so. da je inoviranje preveč prepuščeno posameznikom, entuziastom in celo računarjem, ki ob inovaciji pač zberejo in obdelajo tisto, »kar več vrže«. Ob vse bolj razgibani inovativni dejavnosti pa je škoda, da ni več načrtnega vodenja in načrtovanih nalog, za kar bi morali poskrbeti poslovodni ljudje in strokovni sodelavci iz razvojnih in tehnoloških služb. Nepizadet opazovalec in še bolj poslušalec je ob tej debati o razvojni in še bolj inovativni dejavnosti lahko opazil, da so se strokovnjaki ves čas sklicevali na poslovodne organe. Direktor bi moral, direktor bo, direktor je odklonil, direktor je podprl in tako naprej v tem slogu. Človek je dobil vtis, da strokovno mnenje še vedno premalo velja. Nič ni bilo govora o teži argumentov ob novih tehničnih rešitvah, mnogo pa o tem kdo bo in kdo bi lahko odločil med poslovodniki. Tako si je človek nehote naredil zaključek, da še vedno vse premalo veljajo tehnični argumenti, strokovno mnenje in znanje. Prav ob tem se zastavlja vprašanje, ali so razvojni in drugi strokovni delavci dovolj uporni, da bi podprli s svojimi pogledi, s svojim znanjem izkušnjami in predvsem strokovno oceno stanja v svetovnih dogajanjih. Za IEZE, ki nad polovico svoje proizvodnje izvozi je bistvenega pomena, kako inovira, posodablja tehnologijo izdelkov in kako racionalizira proizvodnjo. Ne smemo tudi mimo ugotovitev o dosežkih razvojnih strokovnih sodelavcev v IEZE. Kvaliteta raste, zanesljivost je vse večja in tudi racionalizacij ne manjka. Samo v šentjernejski Iskri so lani registrirali nad 50 inovacij vseh rangov, cenijo pa, da je še kakih 50 neregistriranih pod tem vidikom. Poleg tega je važno, da so opravili veliko operativnega dela v proizvodnji, oz. za proizvodnjo in seveda izpeljali vrsto razvojnih nalog, ki bodo šle ali pa so že v redni proizvodnji. Naj povemo še zanimivo ugotovitev s tega strokovnega kolegija. Premalo je namreč stimulirana razvojna dejav--n ost, inovacije in racionalizacije. S temi strokovnimi rešitvami je namreč možno doseči le kak odstotek ali nekaj odstotkov ekonomskega učinka. Zato pa bujno rastejo cene, kar od 20 do 30% in tako komentar najbrž ni potreben, za kaj se v TOZD bolj prizadevajo in kaj je bolj učinkovito. F. Kotar ISKRA—AVTOMATIKA Mesec inovacij v TOZD Sestavni deli Z novim zakonom o Varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov spoznavanja, je bil 1982. leta narejen korak naprej v smeri vzpodbujanja ustvarjalnosti, s katero se razvija sodobna domača tehnologija, povečuje produktivnost dela, izboljšuje kakovost izdelkov, postopkov in storitev ter razširja materialna osnova združenega dela. Na lanskoletni največji tovrstni jugoslovanski prireditvi RAST YU ‘SZ, ki nudi zaokrožen pregled najnovejših proizvodnih, tehnoloških in znanstveno-raziskovalnih dosežkov je 758 razstav-Ijalcev prikazalo 2860 izumov, tehničnih izboljšav in novosti, kar zgovorno priča o potencialih v inventivnem delu. Razveseljiv je predvsem podatek, da je širša družbena akcija, ki vzpodbuja delavce k ustvarjalnemu in kreativnemu delu, našla odziv tudi v Iskri, v okolju, kjer je nujnost prenosa inovacij v neposredno proizvodnjo življenjskega pomena. Poleg urejanja konkretnih obveznosti, ki so natančneje opredeljene v zakonu v okviru poglavja: samoupravno urejanje do izkoriščanja v združenem delu ustvarjenih izumov ter organizacijskih sprememb v službah na ravni delovnih, oz. temeljnih organizacij, ki pokrivajo to dejavnost, so prizadevanja dobila tudi konkretnejšo obliko v akcijah, kot je mesec inovacij. Tako so tudi v TOZD Sestavni deli delovne organizacije Avtomatika, na seji komisije za inovacije obravnavali predlog za razpis meseca inovacij, ki naj bi vzpodbujal množično inventivno dejavnost delavcev v temeljni organizaciji. Na njihov predlog je delavski svet TOZD v petek, 18. t.m. sklenil, da mesec marec ‘83 razpiše kot mesec inovacij z naslednjimi kriteriji: Izboljšajmo naše poslovanje, poišči mo rešitve kot na primer — z zamenjavo materiala znižati stroške, izboljšati kakovost — s spremembo tehnoloških postopkov in konstrukcij povečati storilnost, gospodarnost, zanesljivost — s prilagajanjem delovnih sredstev, dela in okolja delavcu, doseči boljše delovne pogoje — varnost delavca in sredstev, ali rešitve tehničnih, ekonomskih in organizacijskih problemov, ki bodo porok prihodnjemu, bolj uspešnemu poslovanju. Vse uporabne predloge bo po poteku roka na osnovi pravilnika o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v TOZD, obravnavala komisija za ustvarjalno delo. Avtorji uporabnih predlogov — rešitev bodo v mesecu aprilu prejeli nagrade v višini od 500 do 1.()()() dinarjev. Povzemimo še del besedila prispevka iz internega biltena TOZD, s katerim so pozvali sodelavce, da se v čim večjem številu in s čim boljšimi predlogi vključijo v akcijo: »Z akcijo želimo doseči, da bo inventivno racionalizatorska dejavnost postala gibalo celotnega kolektiva in ne da bo slonela samo na peščici naših sodelavcev. Zavedati se moramo, da je naša dolžnost soustvarjati in krepiti našo samoupravno socialistično družbo. Osnovni pogoj samostojnega in neodvisnega razvoja pa je človek, ki je oborožen z zavestjo in znanjem, znanje pa moramo vsakodnevno preverjati in dopolnjevati. Zato se priključite akciji razvoja naše temeljne organizacije s svojim znanjem, obogatenim s praktičnimi izkušnjami.« Š.D. OBISKALI SMO TOZD PTN NA BLEJSKI DOBRAVI Urejen in trden delovni kolektiv Jv, Mltlll Direktor TOZD Tovarna posebnih telekomunikacijskih naprav Marjan Šifkovič, dipl. ing. TOZD Tovarna posebnih telekomunikacijskih naprav—PTN je pretežno ženski delovni kolektiv, kar je posebnost za občino Jesenice. Vemo namreč, da v tej občini prevladuje težka industrija — železarstvo — in zato se je tu v preteklosti pojavljal problem nezaposlenosti ženske delovne sile. Tako je pred letom 1970 prišlo do sodelovanja Iskre Elektromehanike in jeseniške ob- čine pri odpravljanju tega problema. Iskra je bila tedaj v izredno dinamičnem obdobju razvoja in rast proizvodnje njenih telekomunikacijskih naprav in izdelkov je bila velika. Spričo tako nagle rasti so proizvodne kapacitete polagoma začele pomeniti omejitvene faktorje. Zato je začela iskati nove možnosti za povečanje proizvodnje. Tako je prišlo do dogovorov s predstavniki organov Skupščine občine Jesenice in rezultat teh dogovorov je bil, da se v jeseniški občini organizira proizvodnja delov za telekomunikacijske naprave. Jeseniška občina je bila pripravljena investirati v gradnjo novih proizvodnih površin, Iskra pa je zagotovila tehnološko opremo in organizacijo proizvodnje. Anton Pene, vodja proizvodnje TOZPh ^ Objekt PTN na Blejski Dobravi. Novo ime je TOZD dobila s 1. januarjem letos. Prej se je imenovala TOZD TEL. V skladu z drugo fazo reorganizacije Iskre Telematike je bila v tej DO formirana nova TOZD Raziskave in razvoj, v TOZD finalistkah pa so ostale tehnične službe z aplikativnimi razvoji. Tako se je tudi pro-gramsko-razvojna služba TOZD PTN začela vključevati v razvojno-raziskovalno dejavnost na nivoju DO. V TOZD pa je bila formirana tehnološko-teh-nična služba (na sliki), ki je organizirana tako, da se deli na več podskupin. Glavna dela sta aplikativni razvoj in tehnološka priprava dela, oba pa se še naprej delita na številne podskupine. V proizvodnji elektronike imajo tri linije delovnih mest. Na prvi liniji poteka izdelava interfonskih sistemov, na drugi izdelava pretvornikov in napajalnikov, tretja pa je namenjena izdelavi stavkov in elementov ter elektronskih enot za lastno vgradnjo v njihove izdelke. Večje količine žičnih oblik izdeluje za potrebe TOZD PTN kooperant v Mežici, najbolj nujne pa izdelujejo sami. V navijalnici relejnih tuljav dnevno navijejo od 2100 do 2400 relejnih tuljav, odvisno od zahtevnosti izdelka oziroma od števila navitij. Z obiska v TOZD PTN je zapis pripravil Kazimir Mohar. Leta 1970 se je začela zgodovina sedanje TOZD PTN na Blejski Dobravi, ki se je takrat imenovala TOZD Telefonske enote (TEL). S tem je bila že v L fazi omogočena zaposlitev 150 delavcev, predvsem žensk, ki so se priučevale v Iskri v Kranju. Dislocirani proizvodni oddelek na Blejski Dobravi je tedaj sodil v sestav obrata ATN, vodil pa ga je Anton Pene. V njem je bila organizirana le proizvodnja in kontrolna dejavnost, vse ostale dejavnosti pa so opravljale skupne strokovne službe v Kranju, oz. Ljubljani. Proizvodni oddelek na Blejski Dobravi se je hitro razvijal, rasel in se srečeval tudi z nekaterimi težavami. Zaposlenost je številčno rasla, prav tako pa se je bogatil tudi proizvodni program, ki so ga prenašali iz kranjskih TOZD, kasneje pa je bil izpopolnjevan tudi z lastnim razvojno-tehnološkim znanjem. Leta 1975 se je enota organizirala v TOZD, njeno vodstvo pa je prevzel Maksimiljan Erzin. Proizvodni program se je stalno dopolnjeval in povečeval, tako da je zdaj glavna dejavnost TOZD proizvodnja telefonskih central, interfonskih sistemov, preizkusnih krmilnih naprav, dopolnilne opreme telekomunikacij, telefonskih enot, žičnih oblik ter njihovih sestavnih delov. Kot končni izdelki so predvsem pomembne hišne avtomatske telefonske centrale, javne avtomatske telefonske centrale in interfonske centrale ter preizkusno merilna oprema, kot so: preizkusniki registrov, roboti, preizkusne omarice in razna posredovalna mesta. Pomembno prelomnico v razvoju TOZD TEL je pomenilo leto 1978. Tedaj se je začela namreč gradnja novih proizvodnih in upravnih prostorov, ki je bila zaključena v letu 1979. S to gradnjo so bile TOZD odprte možnosti za odpravo prostorskih in organizacijskih težav, izboljšani so bili delovni pogoji in lahko rečemo, da danes TOZD TEL oziroma po novem TOZD PTN sodi med sodobno urejene proizvodne enote Iskre. Velja za trden in povezan kolektiv, kar je vsekakor lahko pomemben temelj za njen nadaljnji napredek in razvoj. Splošno sliko o Iskrini TOZD na Blejski Dobravi nam je v razgovoru podal njen direktor Marjan Šifkovič: »Glede na to, da se je naš program od leta 1970 do danes močno spremenil, smo spremenili tudi naše ime: Od L januarja 1983 se ne imenujemo več TOZD Tovarna telefonskih enot, pač pa TOZD Tovarna posebnih telekomunikacijskih naprav (PTN). Nastale so tudi določene spremembe v organiziranosti TOZD. Organizirali smo se v skladu z zahtevami tehnološkega procesa, in sicer z načelom učinkovitosti. Zdaj imamo štiri organizacijske enote. Te so: tehnična služba, planska priprava proizvodnje, proizvodnja in kontrola proizvodnje. Poleg teh organizacijskih enot imamo še ekonomski oddelek in sekretarja. Velja povedati, da smo iz sedanjega našega tehničnega razvoja izločili skupino dvanajstih razvijalcev in jo vključili v TOZD Raziskave in razvoj Telematike. Pričakujemo, da nam bo ta skupina pripomogla k hitrejšemu bogatenju našega programa, takega programa, ki bo zanimiv tako na domačem kot tujem tržišču, glede na to, da program crossbar sistema pred sabo nima prav velike prihodnosti. Če se ozremo nazaj, na datum L 1. 1982, potem lahko ugotovimo, da je bila reorganizacija potrebna. Zakaj? Zdaj smo kot delovna organizacija bolj zaključena proizvodno—tehnološka celota. Vemo, kakšen je telematski program, kdo kaj dela, kdo kaj je in vemo, kdo je za kaj odgovoren. Vemo tudi, da je program last nas vseh, oz. da si programa neka TOZD ne more lastiti. To pa v nadaljevanju pomeni, da si ob nihanjih na tržišču, oz. ob stagnaciji prodaje naših izdelkov lahko pomagamo z raznimi prenosi, s prestavitvami ljudi — tudi med TOZD itn. To pa v končni fazi pomeni pomembno možnost za zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Seveda si s to socialno varnostjo ne smemo delati prevelikih utvar: alfa in omega socialne varnosti je dohodek. Lahko veliko govorimo in pišemo o socialni varnosti, toda brez dohodka je ni mogoče zagotavljati. Če analiziramo odnose — tako poslovno-tehnične kot samoupravne — potem lahko rečem, da — glede na našo dislociranost, na 40-kilometrsko oddaljenost — v TOZD PTN ne čutimo nekih razlik. Naše pobude in predlogi so v okviru Telematike enakopravno obravnavani. Če se spet povrnem k socialni varnosti, moram povedati, da se s tem v zvezi pojavlja neko posebno vprašanje: Glede na gospodarsko krizo, ki jo občutimo vsi, in za katero se predvideva, da bo še globlja, se soočamo z ugotovitvijo, da se ljudje — delavci za svoje delo v bistvu bojijo, se trgajo zanj. Predpostavljam, da v nadaljevanju lahko pride do določenih težav ob raznih prenosih in »prebukiranjih« programa. Minili so tisti časi, ko nam je nekdo prinesel na krožniku nek vnaprej pripravljen produkt, ki ga je le še treba serijsko proizvajati, pa bo zanimiv na domačem kot tujem trgu. Zato pozdravljamo ustanovitev razvojno raziskovalne TOZD v Telematiki, ki.bo bedela nad programom in ga koordinirala v okviru DO. Program crossbar sistema je v upadanju. Prav je, da se spontano — ne z neko ihto in naglico — konča na Blejski Dobravi. V letu 1983 načrtujemo tudi približno 15.000 ur uslug za TOZD ATC v proizvodnji C 7, s tem da TOŽD ATC še vedno ostane nosilec tega programa. Trdno pa se dogovarjamo, da v letu 1984 postanemo nosilci tega programa mi. Če govorim o zaključitvi našega programa, potem velja ugotoviti, da je verjetno nesmiselno, da se rele proizvaja na dveh koncih, v TOZD TEA in pri nas. Zaokroži naj se na enem mestu — na Blejski Dobravi.« Tudi v TOZD PTN Blejska Dobrava se krepko zavedajo, da je prihodnost odvisna od izvoza. Šifkovič: »Ocenjujemo, da smo v letu 1982 izvo- zili za približno 200.000 konvertibilnih dolarjev. Naša planska postavka v letu 1983 pa je bistveno večja, saj predvidevamo 1.832.000 dolarjev izvoza, od tega 1.500.000 na klirinško področje, 332.000. 000 pa na konvertibilno. Pri tem moram poudariti, da v tem trenutku še nimamo nekih trdnih pogodb, so pa nekatere že zelo »vroče«, tako rekoč tik pred podpisom. Ocena poslovanja naše TOZD v letu 1982 daje kar ohrabrujoča predvidevanja. Nismo poslovali z izgubo in — če se malce pošalim: ne bo se nam treba vpisati med zgubaše. Ocenjujemo, da smo celotnega prihodka »pridelali« okrog 720.000.000 din. Prodaja je realizirana v približni vrednosti 580.000.000 din, kar za nas pomeni rekordno leto. Plan proizvodnje smo realizirali s približno 95%, plan izvoza pa s 85% — to pa so tudi glavni podatki, ki nam kažejo, da bomo ob letnem obračunu dobili pozitiven izkaz. Ocenjujemo, da bo ostanka dohodka, ki ga potem razdelimo na sklade 50 do 60 mio, kar je za težko gospodarsko leto vsekakor vzpodbuden rezultat. Ob izdelavi projekcije plana za leto 1983 smo se zavedali, da bodo naši cilji doseženi le ob še povečanih naporih. Naj povem le naslednji podatek: Planska vrednost proizvodnje v letu 1982 je bila ca. 530.000. 000 din, v letu 1983 pa je planirana vrednost proizvodnje skoraj 880.000.000 din. Da bomo preživeli, moramo celotnega prihodka ustvariti za ca. 930.000. 000 din.« Oglejmo si nekatere številke iz plana TOZD PTN za leto 1983! Proizvodnjo bodo količinsko povečali za 4,6%, vrednostno pa za 71 %. Ocenjujejo, da bo jlžkov. * Pripra' ^ Nja F !voji c Nuje feiiiii Po navitju relejnih tuljav je nadaljnja operacija v Str zvodnji ploščatega releja sestav peresnega stavka, sestav releja in potem justiranje releja. erU st INtih bi3 'prvid g SH Rkuj, realni fizični porast proizvodnje od 4 do 5%. Interno proizvodnjo bodo ustvarili predvsem s storitvami za TOZD ATC (C 7), z izdelavo pretvornikov za potrebe TOZD ATC in TOZD TEA ter z izdelavo relejev, katere uporablja TOZD ATC pri svoji proizvodnji. Skupna vrednost načrtovane proizvodnje znaša 116.225.000 din. Skupno proizvodnjo načrtujejo v vrednosti 885.985.000 din, kar pomeni, da bo njihova povprečna skupna mesečna realizacija v višini 73,6 mio din, od tega interna okoli 9,6 mio in eksterna 64 mio din. Predvidevajo skupno 1.832.000 dolarjev izvoza, od tega 332.000 na konvertibilno področje in 1.500.000 dolarjev na klirinško področje. Šifkovič: »Na področju izvoza kot pogoja za uvoz se ne krijemo. Naša povprečna stopnja kritja je samo 33%. Devizno bilanco usklajujemo na ravni DO, to pa predvsem zaradi tega, ker pravih dohodkovnih odnosov še nimamo povsem izpeljanih. Za dober rezultat gospodarjenja v preteklem letu so zaslužni vsi delavci v TOZD PTN. Ocenjujem, da je naš kolektiv relativno homogen, trden, trmast. Vse poslovne odločitve so bile vedno sprejete soglasno. Zaradi izpolnitve mesečnih in kvartalnih planov smo delali tudi ob prostih sobotah, v letu 1982 kar 12-krat. To ni bil problem. Ko nam je šlo najhuje, smo delali celo ponoči. Tudi to ni bil problem. Skratka — ti podatki in te akcije so lahko pomemben dokaz, da je naš kolektiv zdrav, trden. Težave imamo z dobavami nekaterih vitalnih elementov, tako iz izvoza kot iz domačega trga, pa tudi s strani internih dobaviteljev v 'okviru DO. Glavni.. problem v preteklem letu so bile paladijeve kovice, premajhna količina koordinatnih stikalnikov in pomanjkanje drugih elementov.« TOZD PTN zaposluje 461 delavcev, od tega je 355 žensk in 106 moških. Na delo prihajajo z zelo širokega področja, ki sega od Bohinjskega kota, prek Jesenic in okolice, Bleda, Radovljice, oz. Podvina in celo do Kranja. Zanimalo nas je, kako je poskrbljeno za njihov družbeni standard ob delu v TOZD. Šifkovič: »Če izhajamo iz tega, da je v našem socialističnem samoupravnem sistemu največja vrednota človek, potem je temu človeku potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za delo. Sem sodi tudi družbeni standard našega delavca v TOZD. Če začnem s prehrano, potem lahko rečem, da je le-ta kvalitetno urejena. Imamo lastno restavracijo s kuhinjo, kjer vsak zaposleni lahko dobi topli obrok. Na področju zdravstvenega varstva imamo preventivne preglede, kot je to normalno v celotni DO. Imamo posebno »malo ambulanto« z medicinsko sestro, ki koordinira in ureja odnose z Zdravstvenim domom na Jesenicah. Veliko skrb posvečamo tudi letnemu oddihu oziroma 'počitnikovanju naših delavcev. Imamo 7 počitniških prikolic, ki so razporejene v Istri. S tem v zvezi imamo izdelan poseben pravilnik s kriteriji vrstnega reda pri uporabi teh prikolic. Veliko skrb posvečamo tudi reševanju stanovanjskih problemov naših delavcev.« Kako je s samoupravljanjem, z vključevanjem delavcev v družbenopolitično življenje TOZD? Šifkovič »Na področju samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja nimamo kakšnih posebnosti. Neka specifičnost pa morda le vlada. Poslovna, samoupravna in družbenopolitična struktura delujejo zelo povezano. Zlasti skrbimo za to, da so vsi delavci dobro informirani o stanju in dogajanju v DO. skratka da imajo informacije za odločanje. Poleg delegatskih gradiv jim je na voljo obveščanje prek glasila SOZD, glasila DO, internega biltena TOZD in oglasnih desk. Kljub temu se še včasih zgodi, da se odgovor na kakšno vprašanje delavcem ne ponudi sam po sebi. V takem primeru je treba nekoliko delavčeve samoiniciative, da pač odgovor poišče na pravem mestu. Menim, da imajo naši delavci široke možnosti vključevanja v samoupravno in družbenopolitično dejavnost in odločanje.« TOZD PTN je torej poslovno in samoupravno dokaj uspešna TOZD. Gotovo pa njeno življenje in delo spremljalo tudi težave. Od kod izhajajo? ŠIIFKOVIČ: »Naša kadrovska struktura je relativno slaba. Pri tem mislim na strukturo zaposlenih v pripravljalnih službah oziroma v posameznih organi- (Nadaljevanje na 5. strani) Na liniji spajkanja relejnih enot za javni sistem imaf rek, trenutno v izdelavi 555 enakih enot. Zato so organizf rali brigadni sistem dela. hčm K trti 'požk! kd > k usred Trenutno imajo v proizvodnji naročniška stojala N5‘! ^rja, 200. To je stojalo za 200 priključkov. Je eno najz‘l' ehiatj htevnejših stojal in eno najbolj polnih po spajkaln^^liv^ mestih, saj jih ima od 16000 do 18000. Trenutno v TOZD PTN izdelujejo tudi manjše cetf I trak' PABX 25 C. Te centrale imajo 25 lokalnih i« -javnih priključkov. ' V preteklem letu so imeli v proizvodnji stojal večkrtf j probleme v zvezi z dobavo koordinatnih stikalnikov u TOZD TEA, za letošnje leto pa je obljubljeno, da bo dobava redna in pravočasna. Izdelke po posebnih željah kupcev izdelujejo v dela'" j niči posebnih naročil. fVajanje krožkov :9 izboljšanje proizvodnje lp Pod tem naslovom je Izobraževalni center SOZD Iskra že drugič razpi-III ^ seminar za pospeševalce krožkov za izboljšanje proizvodnje. Ponovitve lil ^minaija, ki so ga že delno dopolnili z izkušnjami iz prvega seminarja, so * udeležili pospeševalci iz delovnih organizacij Iskra Delta, IC-TOZD Servisi, Te lema tike, Široke potrošnje in Avtoelektrike. Na koncu seminarja so udeleženci še preverili znanje, pridobljeno na tem seminarju, zaključili pa so ga z dogovorom o uvajanju krožkov v OZD, v dogovoru s Centrom za izobraževanje SOZD Iskra pa so se dogovorili za ponovitev seminarja za vodje krožkov, ki bo od 8. do 10. 3. 1983 v Škofji Loki. O vtisih z omenjenega seminarja, smo se pogovarjali tudi z nekaterimi udeleženci seminarja. Povedali so nam: Simon Krelj, DO Široka potrošnja, TOZD TGA: „Delam kot tehnolog in moram reči, da je moj vtis s tega seminarja dober. Dodal bi le, da mi je bilo vse s tega področja novo in, da mislim, da bi morali več informacij dobiti že prej, pred seminarjem. Potem bi bilo tudi udeležencev verjetno več in tudi izbor bi bil zagotovo boljši. Vsekakor pa je uspešnost dela krožkov odvisna od vodij in njihove zavzetosti. Če bodo le-ti delovni, bodo krožki zaživeli. Torej: pomembna sta subjektivni faktor in dejanska podpora vodstvene strukture.11 Na - ’ — r naše vprašanje nam je vodja se Vo«3 ^otar Kozina s področja ka-‘ 1 SOZD Iskra povedal nasle- ie bila sicer majhna, štela j j v^najst udeležencev, vendar so 10 ,'b izredno aktivni. Prepričani kj.a so prisotni spoznali in se pre-gM, v ■’ 5a Je tak način uvajanja delav-5**j|pr ^boljšavo proizvodnega procesa .'j j ,12vodov zagotovo ustrezna obli-^ (Nadaljevanje s 4. strani) zacijskih enotah. Glede na vse bolj intenziven prehod na elektroniko in v nadaljevanju na digitalizacijo moramo tudi mi že danes misliti na vlaganje v znanje in opremo. Zavedamo se, da bo v prihodnosti znanje adut za obstoj, za normalno poslovanje. Pri tem mislim tako na formalna kot funkcionalna znanja.« Razvojna, dela na področju crossbar central se zaključujejo, vendar se opravljajo dodatna dela za potrebe proizvodnje. Na področju interfonskega sistema se nadaljuje naloge v smislu modernizacije in pocenitve sistema, kot tudi razvoj industrijskega aparata. V plan za leto 1983 so si zastavili razvijanje načina za vključevanje teletekstov v obstoječe PABX sisteme. Nadaljevali bodo z razvojem napajalnikov oziroma pretvornikov, kjer bodo naprej napravili študijo za direktne pretvornike, ki so potrebni za telekomunikacijske sisteme. Poizvodnjo TOZD PTN nam je predstavil vodja proizvodnje Anton Pene, mi pa smo njegopvemu komentarju dodali še fotografije. Pene: »V proizvodnji zaposlujemo 218 delavcev ^ '' eliti- L TOZD PTN imajo tudi manjšo orodjarno. po normi in 70 delavcev po času (slednje so urejevalci, pripravljala dela, mojstri, vodje linij in vodstvo proizvodnje). Smo izključno montažna proizvodnja brez lastnih produkcijskih delov. Odvisni smo od internih dobav TOZD TEA in kupljenih delov od zunanjih kooperantov in iz uvoza. V glavnem proizvajamo lastne podsestave za vgradnjo v končne izdelke. Končni izdelki so pri nas telefonske centrale zasebnega sistema — vseh tipov, od PABX 25 C naprej do največjih, kot so: PABX M 48 in Iskra 58 — javni sistem. Za to sami proizvajamo lastne potrebe relejev in vse podsestave, stavke, elemente, elektronske enote, posredovalna mesta in merilno opremo, ki je pri končni montaži potrebna za pogon central v promet. Proizvodnja je organizacijsko tako postavljena, da se na začetku, ob vhodu materiala, začnejo sestavljati podsestavi. Kasneje gredo na obdelavo, v sestavo na končne sestave oziroma v izdelke, ki gredo na trg. Na koncu je še kontrola in odprema. Gre torej za upoštevanje tehnološkega zaporedja pri organizaciji proizvodnje. Znanje in proizvodne postopke smo prenesli iz TOZD ATC in jih delno prilagodili našim razmeram in posebnostim. Glede naših prvih korakov v proizvodnjo elektronike, velja povedati, da za tako proizvodnjo že imamo del opreme: avtomatsko napravo za spajka-nje in napravo za ultrazvočno pranje. Pred kratkim smo dobili tudi stroj za vtiskavanje spajkalnih ušesc, s katerim smo povečali našo produktivnost v proizvodnji elektronskih enot. Napredujemo torej tudi v tej smeri. Najsposobnejše delavce kadrujemo na področje elektronike, saj vemo, da so tu precejšnje tehnolo-ško-tehnične zahteve, zlasti na artiklih, kot so napajalniki in pretvprniki. Na področju napajanja smo v Telematiki trenutno gotovo na prvem mestu. Začenjamo s proizvodnjo nekaterih novih proizvodov s tega področja, ki smo jih razvili sami ali pa prevzeli od TOZD ATC.« Andrej Cegnar — Telematika: »Med dolgoletnim delom na področju načrtovanja sem opažal, da mi primanjkuje predvsem znanje na področju trženja in to pomanjkljivost sem želel odpraviti. Ob obilici dela pa nisem nikoli našel časa, da bi resnično lahko poglobil in uredil misli v zvezi s to dejavnostjo. Prav zato mi je bila ponudba, da bi se vpisal v ZT šolo izredno dragocena in dobrodošla. Menim, da bom v teh treh mesecih pridobil tisto, kar mi je doslej v znanju primanjkovalo.« Peter Barlič — Iskra Commerce: »Že član KPO SOZD Iskra Gojmir Blen-kuš je na otvoritveni slovesnosti ob začetku šole poudaril, da je Iskrin razvoj odvisen od treh stvari razvoja, tehnologije in trženja. V dosti dela, predvsem organizatorskega in tudi populariziranja, opravljati mi sami in seveda tudi tisti, ki so misel o krožkih v Iskro prinesli. Šele, če bomo vse to opravili, je upanje v uspeh realno. “ Janez Kikelj, DO Iskra Delta: »Delam kot vodja 16-bitne produktne linije računalniških sistemov. Preden sem se odločil za seminar, nisem s tega področja pravzaprav imel nobenih informacij. Teh, splošnih informacij je bilo v našem časopisu premalo, zato je tudi jasno, da v naših delovnih sredinah ideje nismo poznali. V naši delovni organizaciji imamo sicer velike možnosti za oživitev teh krožkov. Te možnosti nudi drugačen način proizvodnje, kot to velja za druge delovne organizacije. Seveda pa je ideja še v povojih, in na Startu se gotovo vsi učimo. Če bomo sodelovali zavzeto, mislim da bi bilo reševanje problematike na ta način ustrezno. Seveda pa ima pri dejanski realizaciji veliko vlogo beseda vodstvenih delavcev.” mak preteklosti sem delal na področju razvoja, pozneje pa sem in šentjernejske tovarne Uporov prestopil v Iskro Commerce, točneje v njeno Zunanje-trgovinsko temeljno organizacijo. Delam pri uvozu opreme, torej dejavnosti, ki je s tržnega področja najbolj povezana z razvojem in seveda tudi s tehnologijo. V ZT šolo sem se vpisal predvsem zato, ker mi kot tehniku primanjkujejo znanje in izkušnje s tržnega področja.« [ Milan Demšar — Kibernetika: »V IV. ZT šolo so me poslali iz TOZD Števci. S tem so mi dali izjemno priložnost, da si pridobim nova znanja prav na področju, ki je trenutno še kako pomembno za celotno našo družbo. Kako bom lahko ta znanja pozneje uporabil, gotovo ne bo odvisno samo od mene, pač pa predvsem od kadrovske politike in od tega, kam me bodo po šoli usmerili, torej, kaj bom delal. V tukajšnjo šolo v Škofji Loki sem šel z izrednim veseljem tudi zato, ker me študij po končani 2. stopnji še vedno zanima in načrtujem vpis na 3. stopnjo.« Gorazd Cuznar — ISEZ: »Za šolo sem se odločil zato, ker že nekaj časa delam na komercialnih področjih, pa tudi zaradi tega, ker imamo v naši delovni organizaciji velike načrte za povečevanje izvoza, kadrov pa nimamo. V šoli vidim možnost, da se strokovno dodatno usposobim, obenem pa je tudi izhodišče za moje prihodnje delo.« Bogdan Pelc — Iskra Delta: »V Iskri Delti ugotavljamo, da nam strokovnosti pri računalništvu ne manjka, potrebujemo pa znanja, ki so potrebna zato, da bi se uveljavili na svetpvnem tržišču. Slušatelji, ki so obiskovali prejšnje Iskrine ZT šole so mi povedali, da so si pridobili mnogo novih znanj in drugačen način razmišljanja, lahko bi rekel celovit pristop k trženju. Ugotavljam namreč, da nam primanjkujejo teoretične priprave trženja, pa tudi to, da je potrebno stalno funkcionalno šolanje in izpopolnjevanje. To šolanje bi morali spreminjati iz leta v leto v skladu z napredkom tehnologije in tržnimi pristopi. Poudarili bi, da potrebujemo dvojno strokovnost; strokovnost iz stroke same, konkretno je to zame računalništvo, ter marketinška znanja, toda ne samo v smislu spoznavanja tržišča, pač, da bomo znali vrniti tako imenovani povratni podatek — feet back — nazaj v razvojne oddelke, nazaj v aplikativne oddelke, nazaj v nove razvojne usmeritve.« Vladimir Mušič — Kondenzatorji! »Za obiskovanje te šole smo se dogovorili v moji semiški delovni organizaciji. Mislim, da je namen šole dobro zastavljen, kaj več o samem šolanju pa bom lahko povedal ob koncu. Trdim pa, da bo veliko breme slonelo. prav na kadrovski službi, kajti ko se bomo vrnili po treh mesecih v svoje kolektive, bo še kako pomembno, na kakšna delovna mesta nas bodo dali, da bomo lahko pokazali, kaj znamo in kaj smo se naučili v ZT šoli.« Hermina Korošec — ERO: »Za ZT šolo sem se odločila zaradi težkih pogojev, ki so danes na tržišču, ter zato, da bi lahko čim laže prebrodili težave in krize ter pospešili izvoz električnih ročnih orodij. Od šole pričakujem čim več znanja in izkušenj, da bom lahko potem uspešneje delala v zunanji trgovini.« Franci Plevnik — Avtomatika: »V temeljni organizaciji Trženje že zdaj opravljam dela, ki so posredno ali neposredno vezana na izvozne posle. Prepričan sem, da mi bo šola dala dodatna teoretična znanja pri mednarodnem trženju, kar mi bo v veliko pomoč. Gradivo, ki smo ga prejeli; je izredno obsežno, med bežnim pregledom pa sem ugotovil, da si bomo lahko iz njega pridobili mnogo dodatnih teoretičnih izhodišč, ki bodo nam slušateljem bistveno pripomogla h kakovostnejšemu delu.« Boris Vidmar — Avtoelektrika; »Lani sem opravil tečaj za pridobitev zunanje-tr-govinske registracije. Ker bi želel še več vedeti o tem področju, sem se odločil za št !o. (Nadaljevanje na 6. strani) Ugotovitve in stališča drugega kadrovskega POSVetOVarSja (Škotja Luka, december 1982) Lani 15. in 16. decembra 1982 je bil drogi kadrovski posvet, namenjen vlogi kadrovske funkcije pri prestrukturiranju Iskrine proizvodnje. Poleg te osnovne teme je posvet obdelal še probleme v zvezi z ugotavljanjem in priznavanjem z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, reševanje problematike delavcev z zoženo delovno sposobnostjo ter se dotaknil novel zakona o delovnih razmerjih. Za prestrukturiranje proizvodnje so potrebne korenite spremembe v vseh reprodukcijskih funkcijah. Ob tem je še zlasti pomembna preobrazba in ureditev kadrovske funkcije, kot neobho-dnega pogoja za tehnološki razvoj. Namen posveta je bi! ugotoviti kakšne so s tehnološkega vidika proje-cirane potrebe po kadrih, ki bodo lahko dosegli programsko vizijo do leta 2000. Na teh ugotovitvah naj bi temeljila kadrovska politika in se oblikovale dolgoročne naloge kadrovske funkcije: 1. Hitre tehnološke spremembe z rastočim deležem znanja v izdelkih prav v elektroniki, sprožijo potrebo po osvajanju tekočega znanja v teku dela, kar velja za vse izobrazbene in delovne ravni, do inženirja, doktorja znanosti in direktorja, do priučenega delavca in vratarja. Inovacijsko tehnološka strategija, s katero bo Iskra uspevala zasledovati tehnološki razvoj razvitega sveta, predpostavlja posodobljeno" organiziranost delovnih organizacij v duhu informacijsko intenzivnih proizvodnih sistemov, uvajanje avtomatiziranih procesov in vključevanje dosežkov mi-kroelektronske proizvodnje v proizvodne programe delovnih organizacij. Takšen tehnološki razvoj nakazuje rastočo kvalifikacijsko strukturo delavcev s tem: — da se bo kvalifikacijska struktura v neposredni proizvodnji bistveno izboljšala in se bo gibala od 4. .strokovne stopnje naprej, - da se bo povečala moč in odgovornost razvoj noraziskovalne dejavnosti. trženja, kvalitete in dopolnilnega izobraževanja, — da bo vedno več potreb po podiplomsko usposobljenih kadrih, - da se bo z rastočo kompleksnostjo proizvodov niz funkcij oblikoval, kot združene dejavnosti na ravni DO in SOZD. Zato je posvet zavzel stališče, da je naša ključna strateška naloga, čimprej zgraditi lastni izobraževalni sistem, v katerem bo vsak Iskraš našel možnost za izpopolnjevanje svojega znanja. Hkrati s tem moramo doseči, da bo pridobivanje znanja sestavni del delovnih dolžnosti. Znanje postaja nepogrešljivo proizvajalno sredstvo, brez katerega ni mogoče več proizvajati zahtevnih in kompleksnih sistemov. Pospešeno moramo razvijati lastno znanje na najvišji ravni, usklajeno s ciljno opredeljeno razvojno raziskovalno dejavnostjo Iskre. Posvet predlaga, da se vsem, ki imajo magisterij in so sami zainteresirani za nadaljnje izpopolnjevanje, omogoči pridobitev doktorata tako, da dizer-tacijo izberejo iz znanstvenega področja, kije povezano z razvojnimi težnjami organizacije, v kateri delajo. Vse zainteresirane doktorje in magistre habilitiramo in jih vključimo v izobraževalni proces. KAJ PRAVIJO UDELEŽENCI (Nadaljevanje s 5. strani) Od nje pričakujem, da me bo strokovno izpopolnila in da mi bo omogočila tudi večje uspehe na delovnem mestu.« Lado Drobež Kadrovski potencial 12.771 delavcev ozkega profila, ali 48 % vseh zaposlenih v SOZD je zaskrbljujoč za nadaljnji razvoj Iskre. Iz načrtovanih tehnološko zahtevnih- proizvodnih programov v Iskri izhaja potreba po manjšem deležu tovrstnih kadrov. Zato bodo naloge na tem področju izredno zahtevne in pomembne. Omejiti bi morali zaposlovanje delavcev brez strokovne usposobljenosti. Za že zaposlene v Iskri pa je treba pripraviti izobraževalne programe, zlasti za pridobitev 4. in 5. strokovne stopnje, v katere se bodo vključili delavci, ki za svoje delo nimajo ustrezne izobrazbe in tisti, ki bi želeli prevzeti bolj zahtevna dela. Obstoječe izobraževalne programe rednega šolanja bi v tem primeru prilagodili zaposlenim delavcem, pripravili pa bi jih v Iskri skupaj, enotne za SOZD, v sodelovanju s šolami in strokovnimi sveti PIS. Pripraviti je treba tudi programe specializacij in izpopolnjevanje znanj na teh stopnjah, kajti znanja bodo ner nehno zastarevala in ne bodo zadostovala za tekoče delo. V pripravo programov izobraževanja za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe zaposlenih vključimo doktorje, magistre in druge strokovnjake Iskre. 2. Skladno s korenitimi spremem-btmi v odnosu do izobraževanja zaposlenih v SOZD Iskra je treba zagotoviti, da bodo akcije potekale organizirano in usklajeno. Zato je treba takoj, še v letu 1983 pripraviti konkretne programe kadrovskega prestrukturiranja v Iskri, ki bodo usklajeni s tehnološkimi spremembami do leta 2000. Kadrovske službe pripravijo na osnovi analize kadrovske strukture načrte izobraževanja delavcev po vseh stopnjah in po poslovnih funkcijah. . 3. Vzporedno s tem se javlja nuja po racionalnejšem izkoriščanju znanj, oz. razpoložljivih strokovnih potencialov. Vedno bolj bo treba angažirati posamezne strokovnjake iz različnih OZD Iskre in tudi iz inštitucij izven nje, kot sodelavce v različne skupne naloge in projekte na ravni DO in SOZD. V večji meri bi se lahko posluževali sklepanja delovnih razmerij posameznih strokovnjakov v večih OZD hkrati. V te namene je treba dopolniti samoupravne akte TOZD in DO., 4. Naloge prestrukturiranja proizvodnje ne bo mogoče izvesti, če ne bomo dali ustrezne vloge kadrovski funkciji, predvsem zaradi izobraževanja in zagotovili-dovolj sredstev za njeno delovanje! Zato posvet predlaga: Kadrovske službe v Iskri se morajo organizacijsko in kadrovsko komple-tirati, da bodo kos vedno večjim in zahtevnejšim kadrovsko izobraževalnim nalogam. Izdelan je koncept izobraževalnega sistema v SOZD, ki ga je treba v delovnih organizacijah preveriti, ustrezno dopolniti in uskladiti na ravni SOZD. Za zagotavljanje izobraževanja in razvoja kadra, potrebnega za prestrukturiranje proizvodnje, je treba zagotoviti potrebna sredstva. V dolgoročnih in kratkoročnih planskih aktih jih je treba načrtovati ter predvideti njihov bistven porast. Vsi investicijski elaborati morajo biti kadrovsko opremljeni, vključno s sredstvi, potrebnimi za zagotovitev kadrov. •5. V Iskri je izdelan model reševanja problematike delavcev z zoženo delovno sposobnostjo. To je human, strokovno podkrepljen način dela z delavci, katerih delovna sposobnost je iz različnih vzrokov tako zmanjšana, da ne dosegajo več pričakovanih rezultatov dela. Model je praktični pristop k zgodnji rehabilitaciji telesno in psihosocialno prizadetih delavcev. S prilagoditvijo lastnim potrebam in razmeram ga je možno aplicirati v vseh delovnih organizacijah Iskre. Posvet predlaga, da organizira Izobraževalni center Iskre izobraževanje socialnih delavcev in drugih stro- kovnjakov, ki so v delovnih organizacijah odgovorni za to področje. 6. Posvet je obravnaval ugotavljanje in ; priznavanje z delom pridobljenih delovnih'zmožnosti in ugotovil, da je smotrno ta institut uporabljati samo v izjemnih primerih, ko ostaja to kot edina alternativa formalnim in neformalnim oblikam pridobivanja znanja. O tej temi je potrebno ponovno sklicati srečanje. 7, Posvet predlaga, da se z ugotovitvami in stališči seznanijo vsi področni kolegiji na ravni SOZD in, da se organizirajo ustrezna posvetovanja o kadrovski problematiki tudi v delovnih organizacijah. Poleg tega naj se s temi ugotovitvami in stališči seznanijo tudi družbenopolitične organizacije, predvsem sindikalna, ki paj ob sprejemanju letnih delovnih programov vnesejo tudi to vsebino. ISKRA - AVTOELEKTRIKA Predsedstvo KOS ocenilo lansko delo V sredo, 16. februarja se je v novogoriški Iskri Avtoelektrikis predsedstvo konference OO Sindikata in obravnavalo več pome vprašanj. Sejo je vodil podpredsednik Fabjan Vičič in najprej pm da člani predsedstva ocenijo bogato delo konference OOS v pr«1' letu. Na vseh področjih so bili doseženi bistveni uspehi, zato pr^ najpomembnejše aktivnosti. OPOZORILO Pravkar poteka rok za pripombe na samoupravni sporazum o kadrovski politiki. Ker je bilo ob posredovanjih zelo malo pripomb na omenjeni sporazum, kadrovsko področje opozarja, da rok za posredovanje pripomb poteka in da jih oddate še v predpisanem roku! Na področju samoupravne organiziranosti so z ustreznimi akti ter navodili utrdili način dela samoupravnih organov, delegacij za DS SOZD Iskra ter drugih delegacij. Kljub vsemu pa z doseženim še niso zadovoljni, predvsem na področju dela delegatov in delegacij za razna združenja in SIS v povezavi s strokovnimi službami. Na področju urejanja družbenoekonomskih odnosov so v preteklem obdobju dosegli pomembne uspehe. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo so pripravih vrsto izvedbenih aktov s področja družbenoekonomskih odnosov in nekatere tudi že sprejeh. Ti so: SaS o pravicah, obveznostih in odgovorno-' stih med DSSS in TOZD ter med TOZD Inštitut za avtoelektriko in TOZD, SaS o pravicah, obvezuj odgovornostih med TOZD I%aL ostalimi TOZD, SaS o obračuflta^® izvozne stimulacije, SaS o deljfc,^ stega dohodka, SaS o ustvarj8ltrib0r razporejanju skupnega prihodk^ nap, Tudi na področju urejanja tov osebnih dohodkov so vložili 'nenj,; truda, žal pa rezultati še vedi)cnora taki, kot bi si želeli. Prav zato ^ tov trebno akciji uvajanja integral* kn stema delitve po delu tudi v b šne , posvetiti polno mero odgovoT Sindikat v Avtoelektriki se je1 Ma teklosti ob obravnavi izvajanj3?rave skega programa za izboljšanje poslovanja vključeval tudi v rajski Osnutku zakona o zdravstvenem varstvu na rob vanje problematike oskrbe z ?v P materiali, nadomeščanja uvozni^* i cij, problematike zalog in v Zrho tem likvidnostne situacije, hiflf?* osvajanja novih izdelkov itd. SLdru delovanjem je sindikat priponi1*le,1< spremembi vrednotenja zaht«'Z" del in nalog v smislu poudarjaj boljšega vrednotenja del v slabi P T, iFoiti Na sestanku sekretarjev SOZD Iskra so razpravljali o osnutku samo- lovnih pogojih, proizvodnih inC m Jalnih del. ^ Prav tako se je sindikat vkljl obravnavo osnutka pobude za riN n upravnega sporazuma o uresmeevanju zdravstvenega varstva, Ki naj m ga vu ,ua ~nyV; v iiipr na osnovi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem nizacijo TOZD m DSSS v okvi * °l - - ino-4-J.,—: Iskre Avtoelektrike s ciljem ractrin; nejše organiziranosti, ki bi in'llVan varstvu z dne 27. decembra 1982 sklenili delavci in drugi delovni ljudje in občani kot uporabniki združeni v občinski zdravstveni skupnosti. Samoupravni sporazum prinaša na področje zdravstvenega varstva nekaj sprememb. Tu gre predvsem za prenos oz. razširitev storitev v zvezi z zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu, katere zagotavlja OZD neposredno in ne po zdravstveni skupnosti. Ob tem se zastavlja vprašanje večjih finančnih bremen, ki jih bodo morale nositi zlasti OZD v neposredni proizvodnji, kjer je število poklicnih bolezni in poškodb pri delu relativno večje kot v organizacijah družbenih dejavosti ter v panogah, kjer je število poklicnih obolenj nižje. Sekretaiji DO v SOZD Iskra zato menijo, da je nujno potrebno zagotoviti solidarnost med OZD v smislu neposrednega združevanja sredstev med OZD za zdravljenje pokhenih bolezni ter poškodb pri delu, da bi bile vse OZD s tem v zvezi enakomerno obremenjene. Hkrati pa je treba poučiti delegate Iskrinih OZD v občinskih zdravstvenih skupnostih, da omenjeno stališče zavzemajo ob obravnavanju navedenega sporazuma, predvsem ob reševanju vprašanja znižanja prispevnih stopenj za zdravstveno skupnost, zaradi prenosa zagotavljanja zdravljenja poklicnih bolezni in poškodb pri delu neposredno v organizacije združenega dela. Novost osnutka sporazuma je tudi v tem, kot je bilo posebej poudaijeno Iskra na sejmih Pod tem naslovom uvajamo v našem tedniku stalno rubriko. V njej vas bomo seznanjali s tistimi sejemskimi prireditvami, katerih se bo udeležila tudi Iskra, ter na kratko predstavili sejem in naš razstavni program. KOELN Mednarodni specializirani sejem velikih in majhnih gospodinjskih aparatov 9. - 12. februaija 1983 Predstavili smo: varilnik folije, program elektromotorjev, črpalko Fontana Bled, sesalce. Direktor stojnice: Julij Novljan Projektant stojnice: Polona Pogačar Organizator: Iskra Marketing tudi na sestanku sekretarjev delovnih organizacij, da višino nadomestila OD za čas odsotnosti z dela določijo delavci temeljne organizacije združenega dela v svojih samoupravnih aktih. Pri tem morajo upoštevati, da nado-mestilo OD ne more biti višje od delavčevega OD, če bi le-ta delal, oz. osnova za nadomestilo ne more biti nižja od najnižjega OD delavcev v SRS določenega z zakonom. Osnutek predvideva tudi različne višine nadomestila OD za različno odsotnost z dela. fako za prve tri dni odsotnosti z dela predvideva najmanj 75 % od osnove, od 4. — 15. dneva najmanj 80% in od 16. dneva dalje najmanj 85 % od osnove. Delno zvišanje višine nadomestil od navedenih bodo udeleženci vnesli v svoje samoupravne splošne akte. Višine nadomestil pa bodo temeljne organizacije uskladile na nivoju temeljnih organizacij in ne na ravni SOZD. V zvezi s predlagano diferenciacijo bolniške udeleženci niso imeli pripomb, razen predstavnika DO Zmaj, ki zavrača diferenciacijo do treh dni, ker meni, da bo posledica nižje višine nadomestil za odsotnost do treh dni podaljšanje bolniških izostankov. Na sestanku so si postavili tudi vprašanje, ali je smiselno, da samoupravni sporazum določa osnovo za nadomestilo OD, in sicer mesečno povprečje v minulem koledarskem letu. Ce naj bi ta samoupravni sporazum namreč sploh določal osnovo za nadomestilo, bi bilo veijetno bolj primerno vzeti za osnovo izračunano nadomestilo tekočega tromesečnega poprečja. Po novem samoupravnem sporazumu nadomestilo za osebni dohodek za čas v odsotnosti z dela zaradi „bol-niške“ bremeni v celoti OZD, in ne tako kot doslej, ko je „bolniško“ nad 30 dni plačevala zdravstvena skupnost. Na sestanku so se sekretarji dogovorili še, da bodo pripravili izdelane pripombe na obravnavani osnutek in jih posredovali v imenu SOZD Iskra republiški zdravstveni skupnosti. Mak posledico boljše in uspešnej ile" Pn združenih TOŽD in DSSS, s fe^C.n ostanek dohodka ter boljši maC 1 < in socialni položaj vseh zapjatiiz alna delavka seznanila člane P:t)ire dstva o predlaganih spremem^roj, področju zdravstvenega varstva-T sedstvo je ugotovilo, da je obMJtg. vana problematika izredno zali1, in zato premalo podkrepljena /- UlA mi primeijalnimi podatki. SlišaUjA-lo tudi pripombo, da je vse preyled oz. da sploh ni konkretnega milje lej strani občinskega sindikalnega |ske Glede na navedeno so člani ^ § sedstva skleniU, da zadolžijo stiktee no službo za izdelavo analize, Tite opredeli, kaj finančno predst%ni( spremembe na področju zdrav^jproj Iskro Avtoelektriko. Analiza f:|)ite melji na podlagi podatkov o grroj bolniškega staleža v preteklen1! Na podlagi dobljenih podatk<>\Org, predsedstvo zavzelo stališča, s h mi bodo seznanili vse delavce n8^ rih. Marko RakU1. nie t1: vret Voc H tg LJUBLJANA - GR Mednarodna razstava učil inšolske opreme „Učila 83“ 21. — 25. februarja 1983 Predstavili smo: naprave za pouk računalništva, naravoslovja in tehnike Vodja stojnice: Janez Kozlevčar, Andrej Ivanuša in Bogdan Lamut (Nadaljevanje na 7. strani) Z enega izmed sestankov v novogoriški Iskri Montažerji na delu ikis )mc1 pre< Prej pr Montažno servisni oddelek je pravkar zaključil spuščanje v obratovanje naše prve, domačemu kupcu prodane visokofrekvenčne telefonske naprave Z 12 v VSEP tehniki — vertikalnem načinu izgradnje. Dipl. ing. Ervin Ma-aorič, vodja oddelka za telekomunikacije pri našem kupcu Elektro Maribor, nam je ob tej priložnosti povedal, da ima veliko zaupanje v Iskrine naprave, s j^aterimi imajo ugodne izkušnje ter ob tej priložnosti še izrazil željo, da naj bi iskra pogosteje organizirala seminarje, na katerih bi se lahko kupci še bolj Poglobljeno seznanili z Iskrino ponudbo. Sicer pa smo to priložnost izkoristili za pogovor z našimi montažerji o njihovem delu in problemih ter o vsem, kar spremlja njihov, nič kaj lahek poklic. Sodelovali so: vodja oddelka Žarko Ko-j rošec ter sodelavca Janez Burger in Franc Koščak. feie Potekalo delo? ................. F „ :znO; I pf Čll%ače!i' de^tcmh Srt10 v drugi polovici lanskega aijSjrif-,3 ‘n s*cer montažo za Elektro ^1(3, 0r' Te visokofrekvenčne telefon- .ja j»,a^rave Z 12 so prve pri nas izde-0Vrstne naprave v VSEP izvedbi, ^ Jene domačemu kupcu. Ob tem to il $ t ^ P°jasn't' še, da izvaža TOZD Ififhu °Vrstne naprave že dve leti svo-■ ... koo §ni ooperantu v ZRN — predvsem vQ(|j ^pmalokanaIne naprave, s kate-; dopolnjuje svojo ponudbo. je1 ^ela injspravi so skoraj v celoti zaključena. ™ "ifem 6 S° ,ud' uspešno vključene v ^^ez Jugoslavije in tako je distri- ta \ 'ma enotama Eletrogospodar-tuju in Slovenski Bistrici omo- : Men .J >Z iiikt3 ^'rektna telefonska povezava z L ,0 Maribor in s tem tudi s celotno hiteiavijo. • S >, rugi fazi bodo te zveze služile tudi nos podatkov za daljinsko uprav-ahl£V . tako, da bodo poleg govora r nnr^renosi tud' ostalih podatkov, slabL Pr- v povezavi z računalniškim si- in daljinskim vodenjem L. Omrp-zia nrpnnc nnHat elek- n. - omrežja, prenos podatkov o a« v električnem omrežju itd. vkljv r.*a rac, “ našem delu se srečujemo z veliko p| n^m lahko poveste o spremljajo- , raCFinač« 'temih? • kJCIU MCVUJC111U z. vcmvu i in’|t m1- še največkrat nepotrebnimi. nejš^vp0 bi navedel, da prihajajo na- > ..na žalost nekompletne na teren, cesar se stroški dela na terenu ra del° opravili v tovarni še v proi-b°d*n t0 z n'zj° kvalifikacijsko aja Ur° ter brez stroškov bivanja na t za ha. ’ ki bi tako odnadli — tu mis ajo, ker bi sicer lahko marsi- t za tU,-’l<1 k** tako odpadli — tu mislim e^em na ožičen je stebričkov VSEP dljčpec‘ ln drugih posebnosti, ki jih jšeitt' be Ze*' glede na svoje specifične po- iit^! I ^nlje je za nas zelo pereč problem tešč6' >7eiJi Pravilniku i. vni mkie.r imost nagrajevanje terenskega dela. o nagrajevanju ali ^sm “ n*kjer upoštevano, da tisti, ki tfilc a nP na terenu nima pravega dru- drijjl življenja. Saj v tem, ko se ve-u J1 uelavcev lahko i sre%ia-:'“vuev lanK0 P° Službi posveti .jo s Clrn- ali hobiju in rekreaciji, osta- ialnf i"—______________________________ _ v oif X ezJ KKRA NA SEJMIH izir4 -—_________________ d. rhnil (Nadaljevanje s 6. strani) oroifv^ktant stojnice: Drago Novak r' r6ani t tel Sdmzator: Iskra Marketing Ste :ren i^Mnarodni p i,, ',laioani sejem elektronike K3" 2.2- - 26. februarja 1983 a se nči^SaS SI?°: Program delovnih ie pfiS Kondenzatorji m JEZE .Ktor sejma: Dino Vlačič stva-k kektant stojnice: Zvone Zupa- ' ^/^kanizacija: Iskra Marketing na z j-BAO lišatij ' mnlen^arodni sejem elektrotehnike * .ektronike. avtomatike in indu- fani x s6 ^formatike marec 1983 ize.11 jute Stav^ bomo merilne instru- edsta'jo.m"1 Paprave, števce, stikala, ele-lravs!jprn0t°r^e in črPalke. varilne aparata Jram Ve8e- 'o gčSe^r sejma: Bojan Šulc °Jektant stninire* Zvone kleni |t 'JV,viant stojnice: Zvone Zupa-la^forg^ator: Marketing ce JJt^hen Ra Mednarodni obrtniški sejem ■ marca 1983 \testavili bomo varilne naprave ^ stojnice: Peter Smodila ||S|Qr Jektant: Drago Novak HIP Sattizacija: Iskra Marketing »J " XlL 11 LlIVl VV1VJNL1 VlljUVV1 O hi0"1 na svetovnem letu telefonije ^ktOr m i/-»o • o 1*1 o n Tot^oli Žarko Korošec. Mileni Ivanetič v slovo i r. ' )t,prodni spomladanski sejem, letošnjega je mikroelektronika j9- marca 1983 I MdstBvjjj bomo telefonijo, opto-^°niko in mikroelektroniko s po- ■Dir ovciuviicm iclu lciviui |prnektor stojnice: Maijan Japelj H JeTtant stojnice: Zvone Zupa- r£anizacija: Iskra Marketing Zbral: Lado Drobež Z veliko bolečino v srcu smo onemeli ob dejstvu, da si nas, draga Milena, nepričakovano zapustila v svojem 33. letu življenja. V tovarni med svojimi sodelavci si preživela več kot desetletje. Zato imamo vsi občutek, da s tem, ko odhajaš, odnašaš s seboj tudi del nas vseh. Težko verjamemo dejstvu in neizprosni resnici, da si odšla na pot brez vrnitve, saj si bila do zadnjega poina elana in delovne vneme. Smrt, ki je tolikokrat krivična, je bila tudi tokrat močnejša in je storila svoje. Že od rane mladosti si morala trdo prijeti za delo. Že kot otrok si okusila veliko grenkega h morda si prav zato postala toliko boljša delavka in dobra tovarišica. Trdna volja, doslednost in tudi odločnost ti je bita vodilo pri delu. Ni bilo naloge, ki bi se ji odrekla. Vedno si nam priskočila na pomoč prav takrat, ko je bito naj boi j potrebno. S trudom in marljivostjo si si ustvarila lep dom, kjer si z velikim veseljem in okusom ter spretnostjo ustvarila prijetno vsakodnevno zavetišče. Tvoj poslednji odhod je hud udarec za tvoje najbližje in za nas v tovarni. Sočustvujemo z vsemi sorodniki. Hvaležni smo ti za vse, kar si napravila za nas, našo tovarno in našo družbo. Mimo počivaj v slovenski zemlji, ki si jo tako ljubila! Sodelavci TOZD TEA slej še vedno našli skupno rešitev, ki pa so nas na žalost marsikdaj precej stale. Težave imamo z opremljenostjo, uporabljamo inštrumente, ki so stari tudi po 15 let in so že krepko iztrošeni tako, da nam vse to povzroča veliko izgubo časa ter s tem v končnem tudi povečanje stroškov in nekonkurenčnost, saj moramo kupcu izročiti brezhibne naprave, ki ustrezajo vsem tehničnim predpisom in pogojem, definiranim s pogodbo. Tu ne more biti odstopanja. Povem tudi lahko, da se še nobena stranka, v 30 letih mojega službovanja ni pritožila na delo našega montažer-sko-servisnega oddelka, za kar gre vse-, kakor zasluga prizadevanju mojih zelo dobro usposobljenih sodelavcev, ki imajo tako nemalo zaslug, da so naše naprave ob izročitvi kupcu brezhibne in da ustrezajo vsem postavljenim sprotnim zahtevam ter kakovosti profesionalnih izdelkov. Kje vidite možnosti povečanja uspešnosti na vašem področju? Predvsem, kot smo dejali, morajo iti naprave iz tovarn čimbolj kompletne, nadalje bi morali biti opremljeni s sodobnimi inštrumenti in pripomočki pa tudi boljše nagrajevanje po delu bi ‘lahko bilo zelo stimulativno. Po moji oceni bi z rešitvijo navedenih problemov zmanjšali stroške montaže in spuščanja v obratovanje naših naprav od 30 do 50%, kar vsekakor ni malo. B.Č. nemo mi vezani na nadurno delo — ki je povrhu vsega sedaj še omejeno na 30 ur mesečno, potepanje po mestu, oz. posedanje v javnih lokalih, kar se nam na koncu kar krepko pozna na naših življenjskih stroških, ki jih z osebnimi dohodki že kar ne dohajamo več. Pri vsem tem pa smo včasih celo slabše nagrajeni od sodelavcev v tovarni. Menim, da bi naše službe že morale hitreje poskrbeti za sprotno upoštevanje sprememb stroškov bivanja na terenu zaradi neprestanih podražitev, ker ni nikakor sprejemljivo, da se nam pri današnji inflacijski stopnji skoraj leto dni ni spremenila višina nadomestila za stroške bivanja na terenu. Kaj nam lahko poveste o vaših izkušnjah s kupci? Izhajam iz starega pravila, da ima kupec vedno prav. To nam sicer dela včasih dokajšne preglavice, ali zaradi zahtev, ki v pogodbi pogosto niso bile predvidene, ali pa ker kupec ni pripravljen nuditi napravam nujne tehnične pogoje kot so npr. klimatski, ustrezne prostore ter prenosne poti, npr. da našo napravo vključi na kable z neustreznimi karakteristikami itd. Sicer pa smo do- Prvenstvo DO ERO V dvorani TV D Partizan v Stražišču je bilo 25. januarja II. prvenstvo DO ERO v namiznem tenisu. Zaradi množične udeležbe smo tekmovanje organizirali po sistemu izpadanja, kdor je izgubil dve tekmi, se je poslovil od nadaljnjega tekmovanja. Vse tekme so potekale v športnem in borbenem duhu. Tudi presenečenj ni manjkalo. Tekmovalci so bili izredno zadovoljni s pogoji tekmovanja, katere nam je omogočilo športno društvo Sava. Srečanje je odlično vodil Anton Štrukelj. Vrstni red najboljših tekmovalcev: 1. Boris Kerstein, 2. Ambrož Teran, 3. Mar- jan Pohleven. 4. Andrej Tavčar, 5. Janko Lukane, 6. Štefan Tivold. Jure Zupan ZAHVALE Ob boleči izgubi moje mame NEŽKEŠTERBENK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Iskra Kibernetika TOZD TSD, v oddelku Termoplasti za izraze sožalja in denarno pomoč žalujoči sin Anton Šterbenk. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta FRECETA VALENTINA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz elektrodelavnice Vzdrževanje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoči sin Stane z družino. ob boleči izgubi mojega dragega sina in brata FRANJA PETAKA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam TOZD Naprave za energetiko—Iskra—Avtomatika za izraze sožalja, denarno pomoč in podarjeno cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala žalujoča mama in sestra z družino, Oh smrti moje drage mame ANE ŽERAK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci vrtalnica za denarno pomoč in izrečena sožalja hčerka Anica Snedec. Ob obletnici zdravnikove smrti Živimo staramo se umiramo iz dneva v dan ti pa ostajaš mlad, pojoč v naših mislih HVALA vsem, ki sce ga imeli radi, hvala za cvetje, ki ste mu ga dali, hvala za finančno pomoč, s katero ste nam tedaj pomagali! V imenu njegovih treh Draga Ga/e. V začetku februarja je odšla iz TOZD A TC v zasluženi pokoj naša umrljiva sodelavka Zofi ja Knapič. V zadnjem času je bila zaposlena kol arhivurka v tehnologiji A TC. Velik del njenega Življenja je povezan z Iskro. Zaposlila se je v nekdanji montaži central kol delavka na ploščatem releju. V delo je vložila mnogo truda in pripomogla k hitremu razvoju tehnologije. V tovarni je pustila najlepša leta svojega življenja. Sodelavci smo jo imeli zelo radi, saj nam je pomagala vedno in kadarkoli je mogla, čeprav njej usoda ni prizanašala. Z njenim odhodom je i oddelka ostala velika praznina, ki jo bomo težko zapolnili. Ob odhodu i- pokoj ji želimo še mnogo srci nih in zdravih let! -■ ■ — — --------------------------------------■*■ ’ znanje pa so pridobili pri dolgoletnem konstituiranju klasičnih vžigalnik tuljav. In za kaj je namenjena ter kakšna je njena prednost. Tuljava je namenjena osebnim avtomobilom in bo služila predvsem za elektronski vžig. Lahko pa jo bomo uporabljali tudi kot klasično vžigalno tuljavo. Prednosti pri izdelavi pa je več. Predvsem „gre vanjo11 manj bakra, je nekoliko lažja v primetjavi z dosedanjo, klasično tuljavo, ob morebitnih okvarah na elektronskem vžigalnem sistemu ne spušča olja, oz. ne eksplodira. Na našem posnetku je prototip izdelka, ki smo ga opisali. Trenutno ga še preizkušajo, dosedanje meritve pa so že pokazale, da tuljava ustreza inozemskim tehničnim predpisom. Ta trn Ijava bi lahko zamenjala uvožene vžl-galne tuljave, ki jih novomeški IMV vgrajuje v priljubljene avtomobile Renault 9 in 18. TOZD INŠTITUT ZA AVTO-ELEKTRIKO Nova vžigalna tuljava Še eno novost predstavljamo tokrat iz novogoriške Iskre Avtoelektrike. To je avtomobilska vžigalna tuljava z zaključenim jedrom, ki so jo razvili v TOZD Inštitut za avtoelektriko. Zasnova vžigalne tuljave je ugodna za aplikacijo vseh vrst vžigalnih tuljav z nizko upornostjo primarnega navitja in je prva te vrste pri nas. Z veseljem lahko zapišemo, da je tudi ta nov izdelek plod in rezultat domačega znanja in izkušenj strokovnjakov iz te TOZD, te izkušnje in SOZD ISKRA Izobraževalni center razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo: OSNOVE KAKOVOSTI IN STATISTIČNE METODE v času od 15. do 18. 3. 1983 Izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem področja kakovosti pripravil programe izobraževanja za kontrolne tehnologe in za delavce, ki jim je potrebno znanje iz zanesljivosti. i; OtTUSti . Razpisani seminar je lahko samostojen in \ tem primeru obsega temeljno gradivo /a delavce v kontroli kakovosti, ki morajo poznati osnove in statistične metode. V okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove kakovosti in stati stične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mora še posebno pred seminarjem »Izdelovanje kontrolne tehnologije« uspešno zaključiti tudi razpisanega. " Tudi seminarji za zanesljivost so pripravljeni tako, da predstavlja ta seminar o>no\ o in pogoj za udeležbo na vseh seminarjih, saj obsega tudi nekaj teoretičnih osnov zanesljivosti, ki so za uspešno sodelovanje pri obravnavanju zanesljivosti nujno potrebni. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Načela kvalitetne proizvodnje 2. Načela koordiniranja 3. Osnove in uporaba statističnih metod 4. Statistična kontrola prevzemanja 5. Prilagajanje porazdelitev z grafičnimi metodami 6. Osnove teorije statističnega ocenjevanja. ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjev anja bomo pričeli 15. 3. 1983 ob S. v hotelo Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja predvidevamo IS. 3. 1983 ob IS. VODJA PROGRAMA: Drago Dolenc, dipl. ing.. Iskra ZORIN, POZ D Biro za industrijski inženiring. Ljubljana. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 7.201) din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 11.3. 1983 na naslov SOZD Iskra. Izobražev alni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite po tel.: 061/222-212. ISKRA-AVTOMATIKA DO INVEST SERVIS Predlog plana določen Na 14. seji komisije za pian DS DO Avtomatika, kije bila v sredo, 16. t.m., so člani obravnavali pripombe in predloge, ki so jih v času poprejšnje obravnave od 25. 1. do 8. 2. posredovali delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter spremembe in dopolnitve, do katerih je prišlo zaradi upoštevanja utemeljenih pripomb in predlogov na osnutek plana, podanih na sami seji komisije. Iz kratkega povzetka poteka sprejemanja tega temeljnega letnega dokumenta delovne organizacije, ki ga je podal Jože Godec, ki je vodil pripravo osnutka plana! je bilo razvidno, da so pripombe in. predloge obravnavali na poslovodnem odboru in na razširjenem kolegiju delovne organizacije. Ker je letošnji plan nastajal v zelo zaostrenih pogojih gospodarjenja in v obdobju, ko ni bilo na razpolago dovolj elemento\friz zvezne in republiške resolucije ter njunih spremljajočih dokumentov, izhaja predvsem iz ocene gospodarskih gibanj delovne organizacije in njenih srednjeročno opredeljenih ciljev. Zato je razumljivo, da je v času .poprejšnje obravnave prišlo do dodatnih usklajevanj, vezanih na dejavnosti skupnega pomena. Največ časa in pozornosti je zahtevalo usklajevanje investicijskih naložb. Kot smo že nekajkrat omenili je usmeritev poslovodnega odbora, ki izhaja iz. sklepov problemske konference Avtomatike, da v letošnjem letu investicije maksimalno koncentriramo v smeri in-dustrijske^vtomatike in napajalnih naprav. Takšna opredelitev izhaja tudi iz srednjeročnega plana in pomeni zgolj investiranje v opremo. V zadnjih nekaj letih smo v delovni organizaciji največ investirali v nove objekte z vzporedno izboljšano organizacijo dela. Vse premalo pa smo izhajali iz osnove ustvarjanja večjega prihodka na delavca. Takšno politiko investiranja moramo sprejeti tudi zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev, ko se zmanjšujejo lastni viri temeljnih organizacij in višina združenih sredstev ter bančni krediti, ki so vedno bolj pod vprašajem deviznih prilivov. Zato se moramo zavedati, da bomo le z izredno racionalnostjo investiranja v Avtomatiki povečali izvoz in pospešili uvajanje sodobnejše tehnologije proizvodnje. Ob zaključku seje so bili sprejeti naslednji sklepi: — komisija za plan delavskega sveta DO določa predlog plana delovne organizacije za leto 1983 v besedilu osnutka,, ki ga je določila komisija za plan dne 24. 1. 1983, z upoštevanjem utemeljenih pripomb in predlogov iz poprejšnje obravnave po stališču in predlogu razširjenega kolegija poslovodnih organov TOZD in delovne organizacije z dne 14. 2. 1983 ter z upoštevanjem podanih pripomb na seji komisije dne 16. 2. 1983; — komisija za plan delavskega sveta DO posreduje predlog plana delovne organizacije za leto 1983 vsem delavskim svetom TOZD in delovne skupnosti, ki naj v skladu s sprejetim rokovnikom aktivnosti podajo soglasje, oz. sprejmejo sklep o sprejemu predloga plana delovne organizacije za leto 1983 in sicer do 23. 2. 1983. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je, da delavski sveti TOZD in delovne skupnosti v skladu z rokovnikom sprejmejo predlog plana. Kakršnokoli zamujanje, ali odstopanje od sprejetih rokov bi hkrati pomenilo tudi odmik od sočasnosti sprejema plana SOZD Iskra, katerega sestavni del predstavljajo tudi naše obveznosti. Š.D. DO ISKRA ELEKTRIČNA ORODJA, KRANJ O investiciji v DO ERO V letu 1979 je bil izdelan v sestavu Iskre Elektromehanike investicijski elaborat za TOZD ERO, na osnovi katerega naj bi se v Kranju nakupila uvozna in domača oprema za posodobitev proizvodnega procesa ter povečanje zmogljivosti na območju Murske Sobote pa naj bi bil zgrajen nov obrat. V' njem bi za potrebe branže električnih orodij do končne faze izdelovali ulitke in dele iz termoplastov. Vrednost prvotne investicije je znašala 799,340.000 din, pri financiranju naj bi sodelovali sovlagatelji in Elektromehanika s 30-odstotnim deležem. V naslednjih letih pa so se začele investicije močno omejevati. Elaborat tovarne ERO je morala potrditi vrsta novih strokovnih organov in komisij tako, da je republiška komisija za oceno investicij izdala sklep o upravičenosti naložbe šele v decembru 1981. Seveda je bilo potrebno v teh dveh letih preverjanja elaborat nekajkrat prilagoditi novim stanjem (nove vrednosti tujih valut, spremembe kreditne politike in možnosti pridobivanja posojil). Leta 1981 je bilo tudi ugotovljeno, da je bila prvotna lokacija v Martijan-cih zaradi komunalne neurejenosti in močvirnosti terena nesprejemljiva. Zato je bila Iskri dodeljena nova lokacija v industrijski coni, ki je že bila v celoti urejena. Izdelati je bilo potrebno le novo lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter pridobiti ustrezna soglasja. Tako je vrednost investicije v letu 1982 z upoštevanjem naštetih dejstev znašala 543,781.000 din Ob kasnitvi aktivizacije investicije se je Iskra Elektromehanika reorganizirala in branža ERO je postala delovna organizacija, kar je seveda negativno vplivalo na možnost investiranja v predvidenem obsegu. V letu 1982 so se tudi zelo zaostrili pogoji gospodarjenja in ugotovljeno je bilo, da investicije v predvideni vrednosti in začrtani finančni konstrukciji DO ERO ni sposobna sama izpeljati brez usodnih motenj v proizvodnem procesu. Sprejeta je bila odločitev, naj se investicija izvede v dveh fazah in jo s tem prilagodi trenutni in bodoči investicijski sposobnosti delovne organizacije ERO. V L fazi bi za proizvodnjo v Kranju kupili manjši del uvozne in domače opreme, v Murski Soboti pa bi organizirali proizvodnjo in dodelavo delov iz termoplastov v obstoječih prostorih. Popolnoma razumljivo je, da so se zaradi čimvečjega učinka iz L faze v II. fazo prenesle novogradnje in tehnologije, ki jih zadovoljivo opravljajo kooperanti. Tako so bili v drugi polovici preteklega leta intenzivno iskani ustrezni proizvodni prostori na območju Murske Sobote. V razgovorih v TOZD »Platana« in TOZD »Opekarna« Konstruktor, žal ni bilo doseženo soglasje za začasen odstop oziroma zasedbo prostorov. S tem so bila onemogočena prizadevanja, da se v okviru I. faze investicije v Murski Soboti organizira proizvodni proces izdelave sestavnih delov za električna orodja, kar bi bila le začasna-varianta, kajti II. faza predvideva tudi novogradnjo in uvedbo livarske tehnologije. V tem za gospodarstvo izredno težkem ter za investiranje skrajno nepravem času je težko oceniti, kdaj bodo v DO ERO ustvarjeni materialni pogoji za izvedbo začrtane in sprejete naložbe. Precej se govori in piše, da Iskra odstopa od izgradnje tovarne hoby strojev r Jadralni klub Ljubljana je pripravil: i. teCaj za voditelje Čolnov, ki nudi potrebno znanje za vožnjo po morju. Na konču tečaja organiziramo izpit -v, luški kapitaniji. Pričetek tečaja bo 1. marca 1983 ob 18. na Rudarski fakulteti, Aškerčeva 20, Ljubljana. 2. ZAČETNI TEČAJ JADRANJA NA VODI Teoretični del bo ob torkih in četrtkih v Ljubljani, jadranje na klubskih jadrnicah pa ob sobotah in nedeljah v Piranu. Tečaj se bo pričel 15. marca 1983 ob 18. na Strojni fakulteti, Murnikova 2, (dostop z Aškerčeve), Ljubljana. 3. IZPOPOLNJEVALNI NAVIGACIJSKO-POTOVALNI TEČAJ, ki posreduje znanje in veščine, katere potrebujete za varno križarjenje po Jadranu. Tečaj bo organiziran kot enotedensko jadranje z inštruktorjem na klubski jadrnici v severnem Jadranu (Istra, Kvarner). Ti tečaji bodo v juniju, juliju, avgustu in septembru. INFORMACIJE: tel.: (061) 327-110 ob ponedeljskih, torkih in sredah ob 7. do 9. ali vsako dopoldne: ISKRA PPC (061) 213-213, int. 2270, pismeno pa na naslov: JKL Ljubljana, P.P. 235, 61001 Ljubljana. Tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah je treba odločati samoupravno Predsedniku sindikata v Invest servisu, Bojanu Maliču smo postavili vprašanje: »V zaostrenih gospodarskih pogojih je velikokrat treba hitro in učinkovito ukrepati, včasih celo improvizirati. Kako pa je pri tem s samoupravljanjem, ko ni časa za javne razprave, za zavzemanje stališč in zbiranje pripomb?« »Tako stališče je povsem napačno«, pravi Bojan. »Samoupravna praksa in zavest delovnih ljudi, konkretno naših sodelavcev, je taka, da znamo tudi fleksibilno, hitro in učinkovito odločati. Kdo pa pravi, da je treba vsako odločitev v nedogled odlašati, zavlačevati in jo obravnavati v neskončnost. Mislim, da smo toliko zreli, da strokovno postavljene predloge, podprte z dejstvi lahko spoznamo za pravilne in tudi odločamo o njih pa če je potrebno tudi v kratkem času. Menim, da je prav sedanji čas pokazal, da je naše samoupravljanje zrelo in da smo samoupravno odločanje privedli do take stopnje, ko lahko pokažemo uspešnost odločanja kolektiva tudi v zaostrenih in ne čisto rednih razmerah.« Sicer pa imajo v Invest servisu učinkovit sistem za pripravo predlogov. Vsak strokovno in tudi drugače pripravljen predlog predebatirajo na neformalnem »vrhu« delovne organizacije. Vsak mesec, po potrebi pa tudi večkrat se sestanejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih sodelavcev in predebatirajo vse predloge ter do njih zavzamejo stališča. Tako podprte predloge potem predlagajo na sindikalnih skupinah in na zborih delavcev. Tu se sicer še marsikaj razčisti, vendar posebnih problemov običajno ni. v v Prekmurju in da je bila za potrebe le-te v Mursko soboškem centru usmerjenega izobraževanja odprta elektrotehniška in elektronska smer. Poudariti je treba, da v nobenem investicijskem elaboratu ni bila načrtovana izgradnja tovarne hoby strojev, temveč samo obrat za izdelavo in dodelavo delov iz termoplastov ter aluminija. Ta proizvodnja pa vsekakor ne potrebuje kadrov elektrotehnične, oz. elektronske smeri. Investicijski elaborat je bil povsod sprejet in pozitivno ocenjen zaradi izredno močne izvozne usmeritve, torej tudi očitek, da se je skušalo manj razvito območje Murske Sobote izkoristiti za pridobitev vseh soglasij, ni na mestu. Želja delavcev DO Električna orodja po novi investiciji je ostala nespremenjena, vendar v sedanjem ekonomskem položaju ni izvedljiva v celotnem obsegu, ne glede na različne poglede in neutemeljene očitke. Planinski izlet na Nanos Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 5. marca izlet na Nanos. Dobili se bomo ob 7. zjutraj pod uro pred ljubljansko železniško postajo in se z avtobusom odpeljali do Razdrtega. Oprema naj bo zimska. Smučarske palice obvezne! Vodil bo Milivoj Žmitek. Prijavite se pri Bredi Jančar, 572—331, int.: 311. Suhi dol — Goropeke Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo priredila v soboto, dne 5. marca pohod po delu-Loške planinske poti od Suhega dola do Goropek nad Žir-mi. Z avtobusom, ki bo imel odhod od 7. izpred kranjskega hotela Cre-ina, se bomo peljali skozi Poljansko dolino do Suhega dola, kjer bomo dobili prvi žig. Pot nas bo potem vodila skozi Smrečje in čez Vrh nad Rovtami do planinskega doma na Goropekah. Sestopili bomo v Žiri, kjer nas bo okrog 15. počakal avtobus. Hoja ne bo posebno naporna, saj poteka večinoma po planoti na višini okrog 800 m, tura pa bo dolga približno pet ur. jZaradi snežne odeje je potrebna dobra, zimska pohodna obleka in obutev, priporočamo pa tudi smučarske palice. Vodila bosta Lojze Zelnik in France Ješe. Cena prevoza bo 70.-din. Samo prijave z vplačilom sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, do srede,2. marca. Bojana smo tudi vprašali, kako je s kulturno dejavnostjo v Invest servisu. »Tudi pri nas še nismo prišli kdove kako daleč. Saj veste, da sindikat pravzaprav šele skuša najti prave prijeme za delo na kulturnem področju.« Bojan meni, da je tu še vse preveč šablon in premalo vloženega resničnega dela. Običajno sindikalne organizacije ku- ■ pijo nekaj gledaliških vstopnic in je opravljeno. No, v Invest servisu so prišli že precej dlje. Zanimive so na primer njihove proslave ob nekaterih državnih praznikih. Sindikat prek ozvočenja poskrbi za kratek, izbran program, ki ga poslušajo vsi v naši PPC. »Seveda pa to ni vse. Znano je, da imamo bogato tehnično knjižnico in nehote človek pomisli, zakaj ne bi uredili še leposlovne. Saj je treba ob bok visoki tehnični kulturi postaviti tudi avtorje domačega in tujega leposlovja. Zlasti bo treba pritegniti sodelavce z nižjo izobrazbo,' saj je znano, kako malo leposlovnih-del preberemo. Če bi bila dobra knjiga bolj pri roki, bi marsikdo segel po njej. Pa ne le to, tudi do- E brih koncertov ne manjka in potr bi se bilo treba, da bi tudi naši sodel prisluhnili vrhunski umetnosti. Stt ka, ne manjka nam idej in tudi d1 volje in delavnosti ne.« Na sestanku članstva 15. februarj!J pregledali vse dejavnosti osnovne i ganizacije sindikata in ugotovili, d3pt./\s ’ lahko zadovoljni. Zadnji čas so razprav posvetili regresiranju preht^^^ in regresom za dopuste. Radi bi j1 boljše rešitve. Prehrano so že uredil' večini lokacij izven PPC, zdaj pa treba najti še dokončno odločite'1^ način delitve počitniških regresov- Je Na športnem področju so bili v Ia'j ' servisu še posebej aktivni. Čez leto1 ganizirajo redne ufe rekreacije v d' rani, v plavalnem bazenu in na keg! ču. Nastopajo na tekmovanjih v Iskr na občinskih sindikalnih tekmah, i-’ in letos pa jim je uspelo organizN aktivirati tudi kolesarjenje, ki ga N skušali razširiti tudi. drugod tako, dj* na Iskrinih letnih igrah tudi kolesa'! nje postalo tekmovalna disciplina-1 . N; A;.'. DOS TOZD KEKO ŽUŽEMBERK Pred letno konferenco sindikata skra Ni: K K Si k . ,k Smo v obdobju priprav na redno letno konferenco osnovne organizah sindikata, na kateri bo izvršilni odbor poročal o svojem delu za preteklo6' Ce dobje celotne sindikalne organizacije, pregledal realizacijo sprejetih Ploni; gramov pred letom dni, še posebej pa naša stabilizacijska prizadevanja, i,lePoši Sevanje planskih obveznosti in vseh kongresnih usmeritev. Brez dvomit^ bilo pogoj za aktivno delovanje sindikata dovolj, zato smo povprašali Pr