74
Pri reji prešičev je snažnost potrebna.
Ljudje sploh mislijo, de so prašiči nesnažne živali, ker radi po zemlji berbajo, po blatu in lužah brodijo, in če je gerši mlaka, raji se va-njo zavale; zatorej si tudi ne prizadevajo svinjskih hlevov ali svinjakov cediti in snažiti, kakor bi bilo prav, temuč jih puste, dokler se v njih toliko gnoja in drui>;e nesnage ne nabere, de žival težko viin in noter hodi.
Ali vse te misli od nesnažnosti prešieev so grozno krive. Prešič v zemlji berba in rije le zato, ker si v nji taciga živeža iše, kakoršniga mu je Stvarnik že pri stvarjenju odločil; po lužah in mlakah se valja in brodi pa le, de se ondi ohladi, in z lužničo serbenje svoje kože vtolaži. V svinjakih so prešiči gotovo čedni, kar se že iz tega vidi, ker hodijo v svinjaku vselej le v en kot svoje potrebe opravljat, in ko jim le prostora ne manjka, nikoli nastelje z svojim blatam in scavni-eo ne nesnažijo.
Ne pušajte tedaj svinjakov v nemar, temuč ukažite jih saj vsak drugi dan izkidati; če so pa majhni, in svinje nimajo veliko prostora v njih, bo prav, če sL to delo dan za dan opravi in svinjak do čistiga osnaži.
Kakšna nastelja je nar bolji za svinjak, bi vtegnilvmorde kdo poprašati ? Tistimu to le odgovorimo: Če so tla v svinjaku lesene, ni treba o poletnim času nastiljati, če so pa kamnate, je prav, de se vsak dan kaj suhe stelje, naj bo slamnata ali kakšna drugačina va-nj pomeče. Po zimi se pa morajo svinjaki prav dobro z suho steljo nastiljati, zato de prešiči v njih mraza ne terpe, temuč vseskozi suho in gorko lego imajo.