Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. junija 2022 - Leto XXXII, št. 24 stran 2 Porabski den na Verici Ne pozabte, ka ste Slovenci … Senčarge so dvakrat zdignili pokal stran 3 Psihiatrične motnje stran 7 Gda rauže gledam, vse drügo pozabim stran 8 2 Porabski den na Verici Ne pozabte, ka ste Slovenci … Po dvejletnoj pauzi je Slovenska zveza 11. junuiša zvala in čakala Porabske Slovence, gdekoli živijo, na Verico-Ritkarovce na Porabski den ali ovak povedano na letno srečanje Porabski Slovencov. Kak je predsednica Slovenske zveze – glavne organizatorke – Andrea Kovács vözdignila v svojom pozdravnom guči, Zveza si vsigdar tisto porabsko ves vöodaberé, gde se nika zgodi, nika zozida ali nika prejkda. Nej je bilau tau ovak letos tö nej, vej pa na Verici so te den prejkdali ižo s pečjauv (kemencésház), stera se je zozidala s finančno pomočjauv Gospodarskoga razvojnoga programa slovenskoga Porabja. Vsevküper se je v toj maloj porabskoj vesi, stera nema več kak 150 stalni prebivalcov, 11. juniuša zbralo več kak 500 lidi, med njimi so bili visoki gostje tö, kak so slovenski veleposlanik v lili tistim našim Slovencom, steri so od daleč »domau« prišli. Prišli so iz Pešta, Mosonmagyaróvára, Zalaegerszega, Kermadina pa bi eške leko naštevali varaše pa ve- V kulturnom programi je spejvala mlašeča skupina Seničke sinice snice po Vogrskom. Lepau so se zbrali lidgé iz naši vesnic pa Varaša tö. Program se je začno z dvojezično mešo, stero so darüvali domanji župnik Tibor Tóth Gostje Porabskoga dneva so bili člani FS iz Cerkvenjaka Budimpešti Marjan Cencen, generalna konzulka v Varaši Metka Lajnšček, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, vodja glavnega oddelka Ministrstva za prostorski razvoj in črpanje evropskih sredstev Valéria Jusztin, Ksenija Škrilec, generalna direktorica Ministrstva za zunanje zadeve in predsednik DSS Karel Holec. Dapa videli smo porabske pa goričke žüpane ino kulturne delavce z obej strani granice. Najbole so se pa organizatorge vese- gde ste se naraudili, drügi pa tam, gde zdaj živete. Vejmo, ka brez rodne zemle, rodne grude človek nejma preteklosti, nejma korenin in identitete. Člo- pa gorička župnika Vili Hribernik in Dejan Horvat, pri meši sta spejvala Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika pa števanovski cerkveni zbor pod vodstvom kantora Cirila Kozara. Župniki so po meši pa gučaj blagoslovili ižo s pečjauv, molili so za tau, naj na nauvo postavlena iža pa škedjen z Boga pomočjauv dugo slüži vesi pa njenim lidam. »Dragi Slovenci, steri ste gnes domau prišli, vi dva dauma mate, eden je tü, vek je doma samo na enem kraji, vsepovsedik drugje je tihinec,« je pravo predsednik DSS Karel Holec, steri je gučo o tom tö, zakoj so gnauksvejta naši lidgé mogli oditi »s trebüjom za krüjom« pa je opozorijo navzauče, naj na gesenskom vküppisanji lüstva tö ne pozabijo, ka so Slovenci gé. Verički žüpan Andraš Dončec se je zahvalo za finančno pomauč (skurok 50 milijaunov forintov) pa je vözdigno, ka je trno ponosen (büszke) na svoje lidi iz vesi, vej pa gda so sprobavali domanjo krüšno peč, so bili vsi aktivni pa srečni. Njine oči so se prej svejtile od sreče kak zvejzde. Predstavnica vogrskoga finančnoga ministrstva Valéria Jusztin je vözdignila, ka če rejsan je porabski razvojni program med menkšimi razvojnimi programi v rosagi, ma velki vpliv. Vej pa tü so se voditeli tak odlaučili, ka se postavijo takšne zidine, se zozidajo takšni prostori, steri slüžijo cejloj tistoj vesi, gde se postavlajo, konec koncev slüžijo cejloj porabskoj slovenskoj skupnosti, nej pa samo ništrnim lidam. Pantlike s slovenskimi pa vogrskimi barvami pred nauvov ižov so prejkvrezali domanji žüpan Andraš Dončec, slovenski veleposlanik Marjan Cencen, predstavnica ministrstva Valéria Jusztin, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss pa predsednik DSS Karel Holec. V kulturnom tali Porabskoga dneva se je predsednica ZSM Andrea Kovács najprva zahvalila Sloveniji pa Vogrski za pomauč pri deli na kulturnom področji, potejm je pa etak gučala: »Največ zahvale si pa zaslüžite vi, Slovenci na Vogrskom. Vi, steri delate v naši drüštvaj, kulturni skupinaj, steri ste ponosni na tau, ka ste Slovenci pa Slovenci škete ostati tö. Vi, steri ste se gnes v tašom lejpom števili zbrali tü na Verici. Vejte, tak pravijo, ka brezi korenja ne prežive drejva, depa človek tö nej. Mi znamo, kam segajo naše kore- Med kulturnim programom so se prejkdala priznanja »Za Porabje«, letos so ga dobili Marijana Kovač, kulturna aktivistka in podpredsednica drüštva porabski slovenski penzionistov, etnologinja Jelka Pšajd pa dugoletni član seničkoga pevskoga zbora Attila Gyeček. V kulturnom programi so gorstaupili: mlašeča pevska skupina z Gorenjoga Senika Seničke sinice, stera je pod vodstvom glasbene pedagoginje Julije Fajhtinger spopejvala dvej slovenski pa edno vogrsko pesem. Za njimi so gorstaupili folkloristi iz Cerkvenjaka, steri so se veselo pa trno elegantno vrteli na odri. Program je zaklüčila senička folklorna skupina, gde je trno fajn, ka pauleg starejši parov majo precej mladih. Veselo so zaplesali porabske plese na harmoniko Benjamina Sukiča. Nauva krüšna peč je bila naložena, v njej so se pekle domanje dobraute njé, znamo, ka smo Slovenci. Ne ostane nam drügo, ka geseni, gda do vküppisali lidi na Vogrskom, tau batrivno povejmo.« Navzauče je pozdravo sodelavec Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstu in po svetu Tadej Bojnec, steri se njim je v prvi vrsti zahvalo za njino držo pa batrivnost, ka so ostali Slovenci na tom tali slovenskoga etničnoga prostora. Pa naj tau tak ostane tadale tö, je pravo. Porabje, 16. junija 2022 Ob drugi glasbeni škeraj je mejla harmonika glavno vlogo v zadnjom tali tauga dneva, vej se je pa – med tejm, ko so si navzoči malo pogasili žejo pa so glada tö nej trpali – na oder spakivo popularni slovenski ansambel Modrijani. Pa nej trbelo dugo čakati, plac pred odrom se je napuno s plesalci. Plesalo, spejvalo pa vriskalo je staro ino mlado ... (Več o Porabskom dnevi v naši naslednji novinaj.) (Kejpi na 1. strani: Utrinki s Porabskoga dneva.) Marijana Sukič Foto: Silva Eöry 3 Malonogometna liga Zahodno Goričko - zaključni turnir Senčarge so dvakrat zdignili pokal Na prvo junijsko soboto, gda nas je sunce trnok fejst segrejvalo, je Klub malega nogometa (KMN) Gornji Senik, steri baukši. Večer mo raztalali tak pokal za ligaško tekmovanje kak tüdi za gnešnji turnir. Vüpam, ka pridemo Senčarge so gvinili dva pokala, pauleg toga pa so daubili ške priznanje za fair play (Kejp: KMN Gornji Senik) delüvle pod okriljom Športnoga društva Srebrni breg, pripravo zaključni turnir v Malonogometni ligi (MNL) Zahodno Goričko. Malo pred tretjo vöro zadvečarka, gda je bila na redi prva tekma med domanjo ekipo in ŠD Sveti Jurij, mi je ške, in tau prva, kak je vujšo v Prlekijo, gratalo zgrabiti alfo in omego KMN Gornji Senik Szabolcsa Andrejeka. Znamo, ka on špila tüdi velki fotbal, in tau v Pomurski ligi za ekipo iz Odranec, stera je zadnjo tekmo v finale, pa ka mo te ges tüdi leko špilo, ka pridem že nazaj iz Ljutomera,« je prva kak je odišo, povedo Szabolcs Andrejek. Njegvi pajdaši iz domanjoga kluba pa so se že pomalek segrejvali na igrišči za prvo tekmo, v steroj so špilali prauti ekipi ŠD Sveti Jurij. Ges sam se v tom cajti pogučavala z Dominikom Čontalo iz ŠKTD Mladost Pertoča. »Ges sam špilam, pauleg toga pa sam tüdi podpredsednik našoga drüštva. Sé na Senik smo prišli špilat, Fotbaleri iz Kruplivnika in Gornjih Slaveč dejo na igrišče. Ovači pa so na turniri ob že omenjenih špilale ške ekipe iz Večeslavec, Doliča in Krašč (Kejp: Silva Eöry) sezone špilala prauti vodilni ekipi Ljutomera. »Vse smo lepau pripravili in vüpam, ka mo meli en lepi den, pa ka s tem turnirom lepau zgotovimo letošnjo sezono v naši ligi, v steroj je biu naš klub že drügič naj- se drüžit in se poveselit. Rezultat pa bau, kak bau,« je povedo sogovornik in cujdau, ka je najbole fontoško, ka se Goričanci in Porabci drüžijo. Inači pa je njihova ekipa nej glij najbaukša, vej pa so jo komaj v etom leti ustanovili, tak ka labdo bršejo v glavnom mladi fotbaleri: »Za treninge glij nemamo dosta cajta, vej pa smo vsi bole po slüžbaj, géjo pa med nami ške takši, steri odijo v šaulo. Inači pa smo v klubi fotbaleri iz Pertoče, Večeslavec in Ropoče. Mamo ške eno par članov iz Bosne. Tau so delavci, s sterimi eni vküper delamo, pa so te veseli, ka majo konec kedna kama titi, se pravi ka leko dejo med lidi. Za vse nas je dobro, ka se malo rekreiramo, pa ka se leko drüžimo, nauve pajdaše spoznamo in se kaj pogučimo.« Anton Recek, predstavnik ekipe ŠRD Gornji Slaveči, Gé je labda? (Kejp: Silva Eöry) stera je v letošnji sezoni MNL Zahodno Goričko zgotovila na drügom mesti, je prva pravo, ka je s sebov pripelo šest fotbalerov, vej pa je dosta pojbov, steri bršejo pri njih labdo, na dopusti. »Ovači mamo 15 fotbalerov ali nemrejo furt vsi priti. Naš klub že duga leta dela, tüdi dobro igrišče mamo, takše s posvejti, reflektori, tak ka smo naše tekme doma furt špilali večer, ponavadi ob osmi vöri,« je ške raztolmačo sogovornik, steri, tak kak večina njihovih fotbalerov, dela v Avstriji. Med tem ka je ob polčasi domanja ekipa vodila z 2:1 (na konci je gvinila s 3:2) je Tomi Celec, fotbaler ekipe ŠD Kruplivnik, povedo, ka je on sam od Grada, špila pa za ekipo iz sausedne vesnice, zatau ka Gračari letos nemajo svoje ekipe, majo pa jo pri velkom fotbali, ge on tüdi špila, in tau na srečo domačinov so oni dali tri gole, mi pa samo dva. Na prvom mesti je tau, ka se drüžimo, rezultat pa Domanja ekipa je špilala v čarni gvantaj (Kejp: Silva Eöry) v Pomurski ligi. »V našoj ekipi nas je okauli 16, od toga smo trije od Grada, gnes pa nas je se prišlo sedem. Radi smo, ka se malo rekreiramo, špilamo in nam je fajn,« je povedo sogovornik in raztolmačo, ka večina njihovih fotbalerov dela pri domanji gradbeni firmi Dengrad, trije pri radgonski firmi Arcont in neka v Avstriji. Tak kak pri skor vsej klubih zatau nemajo cajta, ka bi med kednom trenerali, liki samo konec kedna špilajo tekme. je nej tak fontoški, čiglij vseeno probaš gviniti,« je povedo Andrej, steri si je zaželo, ka bi se na turniri s seničkimi fotbaleri ške gnauk srečali, in tau v finali. In kak smo sledkar zvedeli, se jim je tau pršikalo. So pa v finali seniški fotbaleri pa gvinili, in tau z 1:0. Toga rezultata se je veselil tüdi Szabolcs Andrejek, steromi je gratalo, ka je prišo domanjim pojbom pomagat tak v polfinalni kak finalni tekmi. Pravo je ške, ka je veseli, ka so jih navijači sprem- Pod šatorsko strejo je nej bilau tak vrauče kak na igrišči (Kejp: Silva Eöry) Trenerajo samo tisti, steri špilajo velki fotbal. Ekipo ŠD Sveti Jurij pa je po tistom, ka so zgübili tekmo prauti KMN Gornji Senik, predstavo Andrej Ficko, kapetan ekipe: »Dobro smo se držali. Na našo žalost pa Porabje, 16. junija 2022 ljali tüdi na tekme, stere so špilali na Goričkom. Brodim, ka bi takših stikov, nej samo v športi, med Porabjom in Goričkim, nücali ške več. Silva Eöry 4 PREKMURJE Cankova je slavila Občina Cankova je proslavila svoj 23. občinski svetek, ob toj priliki pa je domanje gasilsko drüštvo slavilo 130 let svojoga delovanja. Na slavje je prišo tüdi predsednik rosaga Borut Pahor, steri je čestito Cankovčanom za oba svetka. V svojom guči je ške pravo, ka je Slovenija nej samo lepa, liki tüdi lepau vredvzeta. Tau je vido tüdi med tem, ka se je vozo prauti Prekmurji. Cankovski župan Danilo Kacijan pa je v svojom guči notpokazo fontoške projekte, steri so bili napravleni v zadnji štiri lejtaj. Zidina nauvoga vrtca že stogi, vrtec pa de zgotovleni tau djesen. Septembra de svoje dveri goraudpro večnamenski (többcélú) prostor, že lani pa so zriktali ogrevanje na biomaso in vredvzeli igrišče z umetno travo pa atletsko stezo. Župan je ške omeno, ka dobro sodelüvlejo s sausedno Avstrijo. Kacijan je vküper z Jankom Horvatom, predsednikom komisije za priznanja in nagrade v občini, raztalo nagrade. Posthumno je biu za častnoga občana vörazglašeni Ludvik Šinko, steri je biu lastnik in direktor firme Kleparstvo in krovstvo Šinko, stero po njegovi smrti vodita sin Miran in či Aleksandra. Podeljene so bile tüdi zahvalne listine. Za delo na področji zobozdravstva jo je dobila zobarka Mirjana Petrovič, za aktivno delo na gasilskom področji Štefan Flisar iz Korovec, za delovanje na vsej področjih drüžbenih dejavnosti v Kraščaj Silva Domiter, za delo v drüštvaj in organih lokalne skupnosti Karel Gomboc iz Gerlinec, za delovanje na področji gasilstva PGD Korovci in za visko obletnico obstoja in delovanja PGD Cankova. V imeni domanjih gasilcov, steri so ob viskom jubileji daubili tüdi nauvo motorno brizgalno, je spregučo predsednik drüštva Danijel Lovenjak. Priznanja in odlikovanja je daubilo več najbole zaslüžnih gasilcov PGD Cankova. Silva Eöry Po 65. letih prejel »železno diplomo« V četrtek, 2. junija so v Monoštru v okviru prisrčne slovesnosti slavili pedagoge, jubilantom pa so izročili tudi Tibor Németh častne listine. Glede na to, koliko let je minilo od dokončanja pedagoške fakultete, jubilanti lahko prejmejo zlato, diamantno, železno, rubinsko ali platinasto diplomo. Pedagoški dan praznujemo na Madžarskem že od leta 1952. Vsako leto prvo nedeljo v juniju slavimo pedagoške delavce. Občina Monošter je ob tej priliki pripravila slavnostni program, ki je potekal v refektoriju nekdanjega samostana. Po odpetju himne in recitalu je župan Gábor Huszár pozdravil prisotne pedagoge in ostale udeležence slovesnosti. V svojem nagovoru je poudaril pomen praznovanja dneva pedagogov, saj se ob teh priložnostih spominjamo oseb, ki usmerjajo življenje naših otrok. Zadnji dve leti so se vrtci in šole spopadali z veliko težavami zaradi pandemije, a so bile ovire uspešno premagane. Izrazil je upanje, da to obdobje lahko pozabimo za vedno, kajti delo učitelja zahteva osebni stik in ga je možno najbolj uspešno opravljati le v razredu. »Veliko stvari ni mogoče posredovati preko zaslona, jih ni mogoče izraziti z virtualnimi načini komunikacije – morda prav tiste stvari, ki so najpomembnejše sestavine učiteljevega dela: ljubezen, božanje, pozornost,« je poudarjal. Po županovih besedah so vsi, ki so se udeležili slovesnosti, vedeli, da je pri vzgoji in poučevanju otroka najpomembnejše, da bo otrok vedno vedel, da ga učitelj ima rad, tudi če ni popoln. Ob koncu svojega govora pa se je v imenu občine in mesta zahvalil za celoletno delo vseh tistih, ki delajo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Letos je častne diplome prejelo 8 upokojenih učiteljev. Med njimi je bil tudi Tibor Németh, ki je poučeval številne generacije no v skupnem prostoru) posredoval svoje znanje, nam bil zgled in oblikoval naš značaj. Bil je strog, zahteval Nekdanjemu sakalovskemu učitelju diplomo izroča monoštrski župan je red, vendar je z nami vedno ravnal skrbno in človeško, nas vzgajal za poštenost. V discipliniranem, ampak Nagrajenki Majczán Istvánné (Katalin Kancz) in Kardos Tiborné (Jutka Šömenek) v osnovni šoli v Sakalovcih. V tej šoli je začel delati leta 1956 in je učil sakalovske otroke vse do svoje upokojitve. Tibor Németh je končal študij na Univerzi Loránda Eötvösa pred 65. leti, tako je v okviru slovesnosti prejel „železno diplomo«. Vsakega jubilanta je pozdravil eden od nekdanjih dijakov ali sodelavcev z obujanjem lepih spominov. Učitelja Tiborja je pozdravila njegova nekdanja učenka (avtorica tega zapisa) Nikoletta Vajda. Spominjala se je, kako vestno je učitelj te majhne šole (trije razredi so se učili kombinira- telj in vzor za nas. S svojim vztrajnim delom je mnogim mladim dal prihodnost. V okviru slovesnosti ob pe- prijaznem vzdušju je skušal prenesti radosti učenja na otroke. Bil je dragocen uči- Porabje, 16. junija 2022 dagoškem dnevu vsako leto izročajo tudi Priznanje za javno šolstvo mesta Monošter, ki sta ga letos prejeli učiteljica razrednega pouka Katalin Kancz Majczán (Majczán Istvánné) in vzgojiteljica Jutka Šömenek Kardos (Kardos Tiborné). Jutka je do sedaj delala v slovenski skupini monoštrskega vrtca, upokojila pa se je prejšnji teden. Priznanje je prejela za svoje večdesetletno izjemno strokovno delo na področju predšolske vzgoje. V imenu našega uredništva iskreno čestitamo vsem jubilantom in nagrajencem. Nikoletta Vajda-Nagy Foto: Eszter Papp in N. Vajda-Nagy www.radiomonoster.com 5 Svetimo skrivnostno tejlo Jezoša Kristoša Na četertek po nedeli svetoga Trojstva držimo dén Presvetoga Rejšnjoga Tejla. Té svetek na kratki zovémo »tejlovo« (vogrski »Úrnapja«), štero letos vrnau na gnes, 16. juniuš spadne. Takšoga ipa svetimo spremenitev krüja v Kristošovo Tejlo, kak je tau Zveličar oprvim včino na četertek pred svojov smrtjov. Tau nam svedoči, ka je Kristoš s svojim tejlom med nami na Zemlej. Spremenitev se zgodi pri vsakšoj mešnoj daritvi in je središče naše katoličanjske vöre. Svetek je leta 1264 zapovödo pápa Urban IV., prva so ga nej držali. Na tejlovo so že tistoga réda vövzeli sveto Evharistijo s tabernakla in go v procesiji odnesli na poštije, paula in tranke. Gospaudovo Tejlo so nosili v zlatoj monštranci pod brokatnim nébom, sprevajali so ga goslarge in pesmarge z zastalami. Vse okauli je bilau zeleno in cvetauče, v ništerni krajinaj so paukali in strejlali tö. Med spejvanjom se je procesija stavila pri štiri oltaraj, gde so goršteli začetke štiri evangelijov, te pa eške prošnje za Bogá. Na Slovenskom so na té dén meli vsefelé šege, štere pa gnesnedén več komaj gde držijo. V veukoj Ljubljani so toma svetki formo dali ježuiti, mi mo se pa v tom pisanji bole spravlali z malimi slovenskimi varašami in vesnicami. Do drüge svetovne bojne so na tejlovo skor na cejlom Slovenskom pri poštijaj posadili majpane in zdignili zelene slavoloke (diadalív), oltare pa so postavlali v üte z zelenjá. Gde je procesija nimo stapala, so gorokinčali rame tö, na dvej strani dver pa posadili dvej brezi. V štajerskom Frami je vsakša iža za procesijo dala edno deklo, štero so naravnali v bejlo, njene vlasé pa skondrali s cukranov vodauv. V koroškoj Zilskoj dolini pa so pred vsakšo ižo postavili sto, na šteroga so dali eden kolač krüja, ka bi ga Baug blagoslovo. V gorenjski Železnikaj so podje pred svetkom odišli v lejs in tam vösekli en par majpanov. Sedem-sedem od nji so posadili na bejdvej stranaj poštije, med najvišišima dvöma so postavili oltar. V vesnici Komenda pa so do srejde 18. stoletja držali so najnaprej nosili 18 sreberni križov. Za njimi je ojdlo kauli stau mlajšov, šteri so cingali s svojimi zvoncami. Po tistom je stapalo skoro štiristau strejlcov in samo na konci, za goslarami V četertek pred svojov smrtjov je Zveličar krü spreméno v svojo tejlo – tau skrivnost svetimo na »tejlovo«, gda sveto Evharistijo prineséjo vö s cerkve procesijo na konjaj. Najnaprej sta gezdila dva pavra z zastalama, za njima plebanoš z Najsvetejšim, na konci pa več stau pavrov. Na Dolenjskom leži varaš Novo mesto, gde so eške v 19. stoletji procesijo držali domanji ceji. Naprej so nosili eden veuki križ, te so pa stapali z banderami (zastalami) kovači, tesarge, zidarge, šauštarge, peki in na konci usnjarge. Na placi so v cajti procesije stali sodacke, šteri so po vsakšom evangeliji gnauk v luft strlili, igralo pa je tresti sodački goslarov v uniformaj. Nika posabnoga je bila procesija pri Beneški Slovencaj (na Taljanskom) na srejdi 19. stoletja. Vsi moški so s sebov meli pükše, s šterimi so že en večer prva paukali. Na svetešnji zranek so se zglasili zvoni, v procesiji in pesmarami, so prišli dühovniki z Rejšnjim Tejlom. Kak v več drügi krajinaj so ženske tam tö samo na konci procesije leko šlé. Od vseposedik so ojdli Taljani gledat tau šego, vej so pa uni nika takšoga nej meli. Vseposedik na Slovenskom so vörvali, ka so vejke, nimo šteri odide procesija, blagoslovlene in pomagajo prauti vihérom in nesrečam. Gda se je končala procesija, so v našom Prekmurji tö dojtrgali vejke, ka bi je odnesli domau. V krajini kauli Lendave so je vteknili v strejo, v Nedelici pa v kaščo za baukši pauv. Kauli štajerskoga Celja so vejke potisnili v štaline dveri, ka bi bila živina varna pred betegi, v Frami pa so z vejk dojpobrali cvejte in je v posanci postavili na domanji oltar. Na več mejstaj na Dolenjskom so nücali blagoslovlene vejke za tau, ka bi müši nej škaudile sildji, v Stični pa so steli ž njimi tazagnati gausance. Svojo znamenje je emo tejlovski püšeu tö, šteroga so si nabrale dekle in je odnesle svečat v cerkev. Na Gorenjskom so je potom toga vužgali in ž njimi okadili mlajše in krave, ka bi jim čaralice nej mogle škauditi. Na Dolenjskom so cvejte, štere so mlajši raztrausili pred oltarom, vküppobrali, doma posišili in z nji küjali tej za betežnike. Na Koroškom so poznali ovaške šatringe tö. Vörvali so v mauč žitni betv, štere so na začetki tejlovske procesije vöpocuknili na njivaj. Če so je zvezali kauli svojoga pojasa, je je prej cejlo leto nej bolo križ. Tejlovo je bilau za staro slovensko lüstvo tak veuki svetek, ka so tisti den probali vönajti tau tö, kakšo de vrejmen. Dolenjci so gučali, ka če je na tejlovo lejpi cajt, te leko računajo na dober pauv. Tau so ranč tak dali valati, ka če je na té svetek čisto in toplo vrejmen, te štiri kedne tak ostane tö. V Bejloj krajini so pa vörvali, ka po lejpom tejlovskom cajti slama brž posene. Prausno lüstvo je v dugi stoletjaj tau ranč tak na pamet vzelo, ka se zgodi, če na svetek Rejšnjoga Tejla dež dé. V gorenjskom Motniki so gučali, ka če se zavolo lagvoga vrejmena procesija kisnej začne, te de prej slama žmetno senila. Kauli dolenjske Ribnice pa so proroküvali, ka če se na tejlovo dež lejva, tisto leto prej gausance repo zejo. Če malo ovak računamo, držimo den Presvetoga Rejšnjoga Tejla edenajset dni po risauskoj nedeli. V največ evropski rosagaj (zvün Avstrije, Rovačke, Polske, Španjolske in Portugalske) je tau delaven den, zatok majo šegau procesijo držati prišešnjo nedelo. V cejlom katoličanjskom svejti pa na tejlovo sveto Evharistijo čestimo zvün meše, ka dava svetki posabno vörsko znamenje. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó Porabje, 16. junija 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Nej avto pa nej avtodeli Že pred bojnov v Ukrajini so se fejst zdignile cejne za nauve avtone, zato ka nej bilau nej čipov pa nej avtodelov. Brezi tauga pa avto vküpsklasti ne more, tak ka zdaj čakati trbej na nauvi avto, pa ranč nej malo. Vekše fabrike, gde avtone delajo, so že večkrat dolastanile, delavcom so vödali dopust, etak so probali pomagati kak sebi tak delavcom, aj je nej trbej taposlati. Zavolo toga so se cejne za nauvi avto fejst zdignile, zdaj vsikši bola nücene avtone išče. Avtone, dvej, tri pa še štiri lejta stare, dragše odavajo kak prva nauve. V dobrom pau leti so se cejne za 43 procentov zdignile. Če bi tau znali, pravijo trgovci, te bi šparali z avtoni pa bi je samo zdaj odavali. Zavolo toga, ka se je cejna bencina fejst zdignila, zdaj najbola male avtone iščejo, proto tomi, ka dostakrat dvakrat telko koštajo kak pred letom dni. Küpci se žaurgajo, zdaj se pogajati ne more za avto, kelko je cejna, telko trbej plačati, zato ka zranja je leko že dragši. V Somboteli v dosta mejstaj odavajo nücene avtone pa itak vsepovsedik se najdejo küpci, steri plačajo pa odpelajo avto. Baja zdaj že pomalek tau baude, ka vsigdar menje avtonov baude. Če nede nauvi avtonov ali bodejo fejst dragi kak zdaj, ka de te menje lüstva odavalo stare avtone, trgovci nedo meli nücene avtone na odajo. Depa kak vejmo, pri nüceni avtonaj prvin ali sledkar, depa gvüšno ka popravlati ali menjavati trbej kakšne avtodele. Nevola je že zdaj, zato ka ne morejo se avtodeli küpti. Pravijo, ka ma se zgoditi, ka na edno prejdnjo šipo več mejsecov trbej čakati. Ka je ednoma kvar, tau je drügoma hasek, zato ka zdaj že vsigdar več lüstva odi ta, gde stare avtone razmetavajo pa tam kipüvlejo nücene avtodele. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Obisk avstrijskega zunanjega ministra Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je bil prvi gost iz tujine po imenovanju nove slovenske vlade, se je v Ljubljani sešel z ministrico Tanjo Fajon, sprejela pa sta ga tudi premier Robert Golob in predsednik države Borut Pahor. Avstrijski zunanji minister je glede nadzora na notranji meji v schengenskem prostoru dejal, da zaradi vojne v Ukrajini ter »120-odstotnega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih« ni alternative temu ukrepu, si bodo pa prizadevali z dialogom najti rešitev, da se schengensko območje ohrani in da bodo razmere na meji znova takšne kot pred letom 2015. Slovenija, kot je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon, ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji. Avstrijskega kolega je obvestila o načrtovani odstranitvi ograje na meji s Hrvaško, a mu obenem zagotovila, da bo Slovenija še naprej zagotavljala ustrezno zaščito zunanje schengenske meje. Avstrija je leta 2015 na vrhuncu begunske krize uvedla nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko ter ga ves čas podaljšuje. Nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa so na Dunaju tedaj navedli tudi vojno v Ukrajini. Ministra sta sicer potrdila dobro sodelovanje med državama na različnih področjih in poudarila pomen manjšin za odnose. Fajonova je povedala, da se je pred obiskom sešla s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ki so po njenih besedah pozdravili pozitivne premike na avstrijski strani. Ministra sta govorila tudi o razmerah v Ukrajini in se zavzela za sodelovanje pri projektih za obnovo države po vojni ter pomoč njenemu prebivalstvu. Zavzela sta se tudi za to, da se v EU naredi vse za uresničitev zavez, danih državam Zahodnega Balkana glede vključevanja v Unijo. Pisali smo pred 30. lejti V 12. številki časopisa Porabje, stera je vöprišla 18. junijuša 1992, smo na prvi strani pisali o sodelovanji med Zvezo Slovencev na Madžarskem in soboško občino. Pod naslovom Sporazum potrjuje že dogovorjeno, so bralci leko prešteli: »Sodelovanje med Porabjem in soboško občino traja že vrsto let, seveda pa so se po ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem te vezi še bolj okrepile. Pred dnevi sta obe strani stopili še korak naprej, saj je prišlo prvič do podpisa sporazuma o sodelovanju. Dokument sta v Monoštru podpisala župan soboške občine Andrej Gerenčer in predsednik slovenske Zveze Jože Hirnök. V dokumentu je zapisano tisto, kar se že uresničuje. Peti člen nove slovenske ustave zdaj še bolj poudarja skrb slovenske države za avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Tako se občina Murska Sobota in izvršni svet obvezujeta, da bosta v prihodnjih letih še intenzivneje spodbujala stike s slovensko Zvezo in nasploh med prebivalci ob meji,« je bilo zapisano v članki, v sterom smo leko prešteli ške, ka »dogovor predvideva tudi sodelovanje na kulturnem in šolskem področju. Posebno v šolstvu bo potrebno storiti več za ohranjanje jezika, poskrbeti bo treba za dodatno izpopolnjevanje učiteljev. Gornjeseniška šola naj bi še naprej sodelovala s šolo v Kuzmi, števanovska pa z osemletko iz Šalovec, monoštrska gimnazija pa s soboško. V sporazumu niso pozabili omeniti tudi skrbi za ohranjanje slovenskega jezika v cerkvi. Na Gornjem Seniku namreč še vedno ni slovenskega duhovnika. Sporazum bo veljal pet let, obe strani pa ga lahko še dopolnjujeta.« Zanimivo novico so bralci najšli tüdi v rubriki Od Slovenije … Pod naslovom Hitra pošta med Slovenijo in Madžarsko je pisalo: »Za slovenske in madžarske poštarje je bil ponedeljek, 15. junij, pomemben dan. Na dvorišču pošte v Lentiju sta glavna direktorica slovenskega PTT-ja in njen madžarski kolega simbolično izmenjala pošiljko iz poštnih furgonov in tako uvedla celinsko poštno linijo Ljubljana-Budimpešta, ki bo omogočila hitrejšo poštno povezavo med državama.« Nej sam mejla greja. Pod tem naslovom je Karči Holec piso o tom, ka njemi je pripovejdala Varnji Margit. »1951. decembra, vnoči je vöra dvanajsat bila, da so po nas prišli. Nej so čakali, ka bi dvera oprli, včasi so je notravtrnili. Očo pa brata Ferenca so k stanej postavili. Potejn so pa gvant začnili völöjčati z omara. Edan za drudjim. Da so materinoga v rotjé vzeli, tak so prajli: „Tau je stari kurvini gvant.” Etak grdo so goučali z nami. Telko smo leko s seuv nesli, ka nam je v lejan (prt) notra šlau. Drugo smo vse doma mogli njati. Gvant smo notra sklali, kolač kröja, pa tri litra mlejtja. Tau je bilau vse. Živali, gausi pa ka smo znautra v rama meli, vse smo doma mogli njati. Štja tisto so nam nej dopistili, ka bi dvera zaprli. Z nami vret so krave tü tagnali. S tovornjakom so v dvor stanili pa na tistoga smo se mogli goraspatjivati. Bijo nad njimi zato edan poštani tü. Zato, ka gda sam k tovornjaki üšla, mi je pravo, ka je tau nej mena valaun. Dja sam pa tau prajla: „Nika ne deja, prvin zdjinam pa tak sam štja nej vidla Alföld.” Zato sam tau prajla, ka nej sam stejla pred očov djaukati. Oni so že stari bili pa nej sam njim stejla štja vekšo žalost. Vse so nas taodpelali. Očo, mater, Ferenca, Maričko, namé. S tovornjaka so nas na bagaun spatjivati. Töj nas je že z več vesi bilau. Dva dneva smo se pelali v bagauna. Cug je samo te stano, da so lüstvo goravzeli. Pelali smo se kak živina, zato ka štja okna nej bila, gde bi vö leko poglednili. Dva dni smo dardjetali od straja. Bili so takši, steri so sploj batežni bili. Zato, ka so je batežne s postale vöpobrali. Večkrat je cug stano, gda smo mrtvo lüstvo vöklali. Na drudji večer smo stanili v Tedeja pa so nas dolazapovedli z bagauna. Nej daleč odtec so štale stale, gde smo mesto dobili. Vsakši daubo edno slamnatno mesto, kama si je dolalego. Okna pa dvera so nej bila na štala skur edan mejsac. Tak mrzlo je bilau znautra, ka je voda zmrznila v kanta. Dočas, ka smo nej odli delat, smo cejli dén znautra v štala bili. Vsakši zranjak pa vačer smo vöstanili pred štalo pa so nas paršteli, če stoj ne fali. Sletkar, gda smo pri zidaraj delali, Porabje, 16. junija 2022 je že malo baukše bilau zato, ka tam smo že malo baukšo djesti dobili. Mi ženske smo tü ranč tak mogle delati kak moški. Cügeo (opeko) pa beton smo nosile. Petdeset mejtrov sam leko samo kraj üšla od tistac, gde smo ranč delali, dala nej. Dosta smo trpali pa dosta lüstva je mrlau. Bijo je edan človek, steri je s plüči emo nikšo bajo, nej daubo sapé. Da smo znautra spali v štala, te je nej daubo lufta. Dvera so furt oprejta mogla biti. Če je stoj zapro, te so mena prajli, aj nim döjn oprém. Dja sam njim furt oprla, dapa bila je s te krajine edna žena, stera furt zaprla dvera. Srmak človek naslejdnja že vö üšo na gaulo zemlau pa tam spau. Tam je štja bola batežan grato pa mrau. Zaman je sto k doktora titi, nej so ga pistili,« je parpovejdala sogovornica in raztolmačila, ka so leta 1953 avoštje prišli po njau in so jo odpelali v Somboteu v vauzo. Tau so trdili, ka je prejkodla v Jugoslavijo: »Zvöjn vode pa skaurdja sam nikanej dobila. Vsakši dén so ma bíli. Nej so ma pitali, ka sto sam, ali zaka sam tam. Tak so ma vtjüpzbíli, ka sam že tak slaba bila, ka sam vtjüp spadnila. Odtec so ma v Budimpešto pelali v Marko, ta, gde saudijo. Najprvin sam dvej pa pau lejta dobila. Drudjin, gda so ma zvali, te so ma pitali, ka gda so ma internirali na Alföld. Prajla sam, ka leta 1951. Ženo, stera ma je taužila, tisto so pa 1953. leta zgrabili. Gda sam tau prajla, te so vtjüppogledníli pa so ma vöposlali. Za pau vöre so ma nazaj zvali pa so deset mejsacov pistili od vauze. Nej sam mejla greja, pa döjn sam skur dvej lejta zaprejta bila. 1956. leta smo domau prišli. V rama drugo nej ostalo, samo štiri stané, drugo so vse pokradnili. Tak, ka smo znauva leko začnili.”« Vküppobrala: Silva Eöry 7 Poslüšali smo predavanje Psihiatrične motnje Člani Drüštva porabski slovenski upokojencov smo 24. majuša poslüšali zdravstveno predavanje v Slovenskom daumi v Monoštri. Primarij, psihiater dr. Gábor Sebestyén je nam gučo o starosti, depresiji, demenci pa od odvisnosti od alkohola. Psihiatrični betegi so ranč takši gé kak drugi betegi. Če stoj psihične simptome ma, aj ide k padari pa prosi za pomauč. Baja je tau, ka eške gnesden geste, ka se lidgé bojijo od štigmatizacije, dojzatajijo svoj beteg ali pa kesnau déjo k doktori. Družba na žalost še v 21. stoletji gleda na psihiatrične betežnike kak na kakšne posebneže. Kak leko grata stoj psihiatrični betežnik? Razlogov (okok) je dosta gé. Leko povzroči fizična ali düševna trauma, depa genetski vzroki tö. Leko so vzroki spremembe v žilaj v možganaj, leko so zastrupitve, dapa leko so tau takšni vroki tö, za stere medicina gnesden eške ne vej. Depresija je beteg našoga cajta. Na leto kauli 70 gezero lidi grata depresivnih. Psihiater je nam raztomačo, kak tau leko gorspoznamo, kakšne simptome mamo in kak se leko zdravijo. Depresija je dugotrajni beteg, začne se s fizičnimi simptomi – če betežnik ne dobi pomauči – potejn psihični tö gorstaupijo. Betežnik ne more spati, vnoči lagvo mišlenje ma, od steroga se ne more rejšiti, nema apetita, neške gesti, vsigdar je trüden. Nema dobre volé pa pesimističen grata. Zgibi aktivnost, nema ciljev. Če pri cajti ne dobi pomauči, leko napravi samomor tö (öngyilkosság). Depresija je dugi proces. Pomalek grata človek betežen, dapa zdravlenje tö dugo trpi. Leko se vrači s psihoterapijo pa z vrastvom. Gospaud doktor nam je na videofilmi notpokazo, kak se te bolniki ponašajo, vse zavračajo, kak se pravi, njini beteg je napisani na njini obraz. So blejdi, brezi mimike, majo notspadjene oči. V drugom tali je psihiater gučo o Alzheimerjevi bolezni pa o odvisnosti od alkohola. Alzheimerjeva bolezen je oblika demence, leko go povzročijo možganska kap, možganska trauma ali dugotrajni alkoholizem. Stokoli leko dobi te beteg, ne šte Leko agresivni tö gratajo. Naslejdnje več ne morejo samostojo živeti. Predsednica drüštva penzionistov Marijana Fodor pa predavatelj dr. Gábor Sebestyén se, ka je prva bijo, vönavčeni ali prausen človek. Betežniki gnauk samo pozableni gratajo, zgibijo orientacijo. Ne Kak leko njim pomagamo? Simptome moramo rano vpamet vzeti pa nji k doktori pelati. Na žalost, se s toga betega ne Skupina naši penzionistov vejo, gé so gé, kakšni den, mejsec ali leto pišemo. Zablaudijo, najprva kratkoročni spomin zgibijo, kasneje dugoročnoga tö. more vözavračiti, dapa proces se leko upočasni. Trening možganov tö dosta leko pomaga, recimo kartanje, šak, v glavej ra- čunati, novine šteti, kakše kratke novele. Dosta trbej biti v naravi, se šetati, gibati. Naj ne ostanejo sami, naj jih doseže dosti impulzov. Na Vogrskom skurok en milijaun lidi trpi od odvisnosti od alkohola. Vsigdar več mladi pigé redno. Odvisnost od alkohola leko povzročijo geni, leko erbamo od starišov pa stari starišov. Doma vidijo, ka stariške pigejo, v takšnom okolji gorzrastejo, negativno minto (vzorec) majo pred sebov. Alkohol je dober prauti stresi pa težavam, dapa samo za en čas pomaga. Kak pravijo, alkohol pigemo, gda smo veseli pa ga pigemo, če smo žalostni. Tau je taša šega pri nas. Dostafele terapij geste, kak se leko rejši od alkohola. Dr. Sebestyén je pravo, ozdravitev je najbole odvisna od samoga betežnika. Tašoga recepta jim prej ne more gospisati, naj posenco, kupico ne vzemejo v roké. Če sami majo zatau volau pa mauč, te je že dobro. Prejk vöro pa pau je držalo predavanje, dosta nauvoga smo čüli in vidli na filmi. Naša predsednica Marijana Fodor je vesela bila, ka nas je telko prišlo na predavanje, telko nas je najgeri bilau. Zahvalila se je gospaudi doktori za zanimivo predavanje. Vej pa kak starejši graüjemo, vsikši naj vej, ka leko pride, ka nas eške leko čaka. Margit Čuk »PESEM JE KAKOR PTICA, KI V ŽIVLJENJE POLETI« Ljudska pevska skupina Rožmarin Drüštva porabskih slovenskih penzionistov je 2. junija 2022 nastopila v Beltincih, gde so svetili 70 let drüštva upokojencev Beltinci. Nastopilo je 11 skupin. Porabska skupina Rožmarin je spejvala tri lejpe porabske pesmi. Na konci je bila pogostitev, druženje pa še skupno spejvanje. Bijo je lejpi in veseli program. MF Porabje, 16. junija 2022 ... DO MADŽARSKE Pripravili so osnutek proračunskega zakona Minister za finance Mihály Varga je prejšnji teden po tiskovni konferenci izročil osnutek proračunskega zakona za leto 2023 predsedniku parlamenta Lászlu Kövérju. Finančni minister je na tiskovni konferenci izpostavil, da sta jasna cilja proračuna za naslednje leto znižanje skupnih stroškov in okrepitev obrambnih zmožnosti države. Kot je dejal, pripravil se je osnutek proračuna, ki ohranja dosedanje dosežke, skrbi za varnost madžarskih družin in za rast gospodarstva. V osnutku proračuna se predvideva 4,1-odstotna gospodarska rast, 3,5-odstotni proračunski primanjkljaj in 5,2-odstotna inflacija. V strukturi osnutka zakona najdemo dve novi postavki, in sicer v obliki sklada za ohranitev nizkih skupnih stroškov (670 milijard forintov) in sklada za obrambo (842 milijardi forintov). Sklada naj bi se financirala iz davkov na dodatni dobiček (extra profit), ki ga bodo plačevali banke in zavarovalnice ter oglaševalni sektor, farmacevtska podjetja, letalske družbe in trgovine na drobno. Od leta 1999 ni bilo tako visoke inflacije Po podatkih Centralnega statističnega urada je bila majska inflacija 10,7 odstotka, saj so cene rasle hitreje od pričakovanega. Hitrejšo rast cen so nazadnje merili leta 1999, torej v 21. stoletju razvrednotenje denarja še nikoli ni pomenilo takšnih težav. Cenovni indeks 10,7 odstotka je seveda povprečje, saj so cene prehranskih artiklov narasle v večji meri. Živila so postala povprečno dražja za 18,6 odstotka, najbolj so se podražili margarine (41,4 %), kruh in krušni izdelki (37,5 %), siri (35,4 %), mleko in mlečni izdelki (30,3 %). Za več kot 10 odstotkov so se podražili tudi novi avtomobili, več plačujemo tudi za razne storitve. Torej ni takega segmenta gospodarstva, kjer ne bi prišlo do podražitve. Vlada z garantiranimi cenami določenih artiklov (določeni prehranski artikli in naftni derivati) zavira inflacijo, ki bi lahko bila brez tega ukrepa tudi od 15- do 16-odstotna. 8 Gda rauže gledam, vse drügo pozabim Kustuga Veronika, po možej Šulič, naokrajma Varaši živejo v ednom malom rami, gde puno rauž cvete. Oni so ovak z Gorenjoga Senika, spodkar pri poštiji so z Gorenjoga Senika biu, samo on je na Janezovom brejgi biu doma, ge pa spodi pri poštiji.« - Kelko mlajšov je vas doma bilau? Veronika Šulič (Sulics Józsefné) zdaj v Varaši živejo doma bili. Še gnesden stoji rojstni ram pri poštiji, gde je edenajset mlajšov goraraslo. Lejpa mlada lejta so »Nas je edenajset bilau, sedem pojbov pa štiri dekle.« - Kak ste mesto meli v tistom malom rami? Kejpa moža Jožefa Šuliča meli, depa zavolo toga, ka nji je dosta bilau doma, gda so se oženili, so morali zdaumi titi. Gnesden že sami živejo, kak mauž tak hčerka že večno spita. Enga sina majo, dva vnuka pa enga pravnuka, kak so mi parpovejdali, zvün nji oni že drügoga veseldja nejmajo. - Tetica, vi ste se na Gorenjom Seniki naraudili. Pa kama valaun so bili vaš mauž? »Ranč tak kak ge, on je tö »Tak ka cejli vsi vküper nikdar smo nej bili. Ge sem najmlajša bila, ka so najstarejši bili, tisti so te že nej bili doma, eden je v Budimpešti biu, drügi so pa že v Varaši bili pa tak smo zato mesto meli.« - Od sedem bratov pa štiri sester kelko vas še žive? »Že samo dvej, ge pa sestra, drügi so že vsi tapomrli.« - Tetica Veronika, gda ste nutra v Varaš prišli? »Leta 1962 sva se ženila, sprvoga smo doma na Seniki bili. Mauž doma na Janezovom brejgi, ge pa tam pri poštiji. Gda sem rodila hčer, te sva še tö doma bile s sestrov vret, stera je te že mejla eno dejte. Mauž je te čas na Vogrsko odo delat, zato ka te je tü še nej tak bilau dela.« - Vi ste kama odli delat? »Ge sem tö v dosti mejstaj delala, v Soproni, Uraiújfaluni, Komáromi, dosta sem pa že pozabila, gde vse sem odla. Sledkar je že baukše bilau, zato ka mauž je v gimnaziji daubo delo kak hišnik. Tak sva te v Varaš prišla zato, ka k taujoj slüžbi je odlo stanovanje (lakás), ka je nam te fejst dobro prišlo. Ge sem sprvoga v Varaši nej mejla delo, edno leto sem doma bila. Gda sem v socialni špitalaj (bolnici za duševno prizadete) delo dobila, sprvoga sem vesela bila, depa sledkar se mi je že nej vidlo. Zato ka vnoči sem nej mogla spati, vsigdar se mi je od tauga senjalo ka name déjo, biti me škejo betežniki. Zato sem pa te bola nej spala, nej ka bi se mi kaj senjalo. Na Njina mati z vnukico konci sem te bola tamnjala špitale.« - Gde ste si potejm delo najšli? dočas, ka sem sedemdeset lejt stara nej gratala, te sem prajla prejdnjoma, ka več nemo delala, malo škem počivati.« - Zdaj ste kelko stari? »Zdaj sem osemdesetdvej leta stara.« - Gda so vaš mauž mrli? »Leta 1993, gda je petdesetšest lejt star biu. Pa vidiš, hči je ranč tak petdesetšest lejt stara bila, gda je mrla.« - Gde je sin? »On v Slovenskoj vesi žive z družinov, dvej dekle ma Njini portreti iz mladi lejt pa edno malo vnukico. Tau je mena »V židano fabriko sem üšla sploj velko veseldje, zato delat, najprvin edno leto ka zvün nji že drügoga tak kak čistilka. Te sem edno nejmam.« leto tak vönjala, ka sem - Lagvo je tak na sama rodila pojba, gda sem nazaj živeti? üšla, te sem že v „cérnázó” »Fejst, sploj pa od tistoga mau, ka je dekla mrla, si mesta ne najdem pa trno ranč nika me ne briga. Vsigdar mi ona odi na misli, ona je vsikši den sé k meni prišla, vleti sva tü v künji sejdle, vzimi pa v iži pri kalaj sva se segrejvale.« - Zvün sina, vnukic pa pravnukice vas še kaj veseli? »Pogledni vö na Na zdavanskom kejpi s starišami od moža okno kak lopau rauže cvetejo, najprišla. Tau delo se mi je bola tista trnjova, tista je že vidlo, cejlak do tistoga lejpa. Ranč ne vejm, gda mau sem tam delala, ka je tak lopau cvela. Gda gleso mi nej gorprajli, zato ka dam te lejpe rauže, tašoga so fabriko zaprli. Te sem v reda vse lagvo pozabim, előnyugdíj (predpenzijo) one me fejst veselijo.« üšla, depa ge sem nej doma (Kejp na 1. strani: Vsi ostala, vsigdar sem si nišo bratke pa sestre, bilau nji delo najšla. Tak je tau bilau je 11) Porabje, 16. junija 2022 Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo s Celjskimi grofi v Celji vküper bili. Po reki Savinji smo do ta prišli. Po njej tadale v Dolenjo Savinjsko dolino pridemo. Gda po njej naš čonaklin po vodej tadale plava, v velko reko Savo pride. Depa eške prva se v varaši stavi, steri je nisternim eške bole kak Celje poznano. Laško V svejti je najbole po svoji pijači poznano. Ja, od piva pripovejdamo. Vejmo, ne zemli se je hmelj (komló) začno pauvati, brez steroga gnešnjoga piva ne poznamo. Gda se po cejloj Savinjski do- Hmelj ma v Sloveniji skur gnako dugo tradicijo kak delanje piva. Steroga gnes poznamo, je iz divdjoga vöprišo. Depa v slovenske krajine je na skrivma iz Bavarskoga prišo. Tam so ga za svojoga meli pa velko skrb tö, ka samo pri nji ostane. Od monopola gučimo. Depa tiste prvo »fkradnjeno« biljdje je brž na velke po paulaj rasti začnilo smejmo reklame za alkohol delati, depa ranč ta pijača je Laško za varaš naredla. Dokumenti nam pripovejdajo, ka se je prvo pivo v Laškom začnilo 1825 delati. Gvüšno, ka lidge so domanje pivo za sebe že davnik delali. Mi od lini preodimo, vseposejdi se paula s hmeljom leko vidijo. Mi pa zdaj više Laškoga staupimo. Tam se je vse vküper začnilo. Tam na brejgi eške gnes zidine inda velkoga grada Tabor stodjijo. Od njega prvi dokumenti iz 1265. Tak gnes grad Tabor vögleda, tau je od njega ostalo. Spodkar skauzi Laško Savinja teče. Stera vej hüdo prejk svoji brgauv staupiti pa velke poplave naprajti piva za odavanje gučimo, stero je v krčme prišlo pa po tejm doj po gutaj steklo. Ta industrija je za seuv eške neka drugo prinesla. Na leta nam kaj več leko povejo. Velki gospuadje Spanheim so ga dali zozidati. Ménje Tyver so njemi dali. Malo več kak 200 lejt po tejm so ga Törki gor vužgali. Po tejm so kaulak njega nauve viske stejne dali naprajti, aj ga Törki znauva ne vničijo. Od tistoga časa se grad Tabor zové. Od taborov smo že neka v vaši pa naši novinaj pripovejdali. Tabor je leko cerkev tö bila, kaulak nje so stejne gor posatvili, stere so lidi pred Törkami varvale. Mi pa znauva v čunaklin se sjedemo, Laško, Törke, pivo pa Tabor za zar njamo pa pomalek do Rimski Toplic prijdemo. Zdrava voda Iz skale više Savinje že od inda termalna voda vöteče. Lidge so že davnik vedli, ka ta voda v sebi zdradvje nosi. Tak so za časa Rimskoga imperija tam oprvin dva bazena z vraučo, toplo pa mrzlo vodau napravili. Iz tam do gnes menje Rimske Toplice sega. Od toga nam arheologija pripovejda. Tam so zavole darov najšli, stere so lidge v tisti davni časaj tam njali. Tak so se za svoje zdravdje zavalili. Tadale se od zdrave vode 1486. leko kaj več taprešté. Depa tau je eške nej tak vögledalo, kak so nam gnes toplice poznane. Od toga od leta 1840 tadale leko pripovejdamo. Enomi velkomi bautoši je zdrava voda na velke pomagala. Z velko investicijo je začno pa rejsan moderne, velke toplice je naredo. Stare poštije Prva so poštije po zemlej bile napravlene, so reke poštije bile. Po nji se je šlau iz enoga v drugi kraj, po nji se je blago »vozilo«. Tak ranč na toj križarki dvej rek že od inda so lidge živeli. Ta 5000 lejt nazaj so si svoje rame na brgaj više vode gorpostavili. Kak so se tisti lidge zvali, nam je nej poznano. Že tam 3000 lejt nazaj pa je že malo več poznanoga. V krajini kaulak gnešnjoga Zidanega Mosta so lüstva Ilirov pa Keltov živela. Tak se vej, ka tau so pleme Japodov bili pa eške dvauje plemen nam je poznani, Latobiki in Lavriski. Za njimi velki rims- li, ka drugi so nauve naredli. Tak se leko v Savinji pa Savi eške gnesden dosta toga najde, ka nam od indašnji maustov prejk tej dvej rek pripovejda. Od toga tö, ka V gnešnji moderni toplicaj eške vsigdar tisti prvi rami iz leta 1840 stodjijo. Vö iz zdrave vode smo prišli, po Savinji s čunaklinom tadale demo. Že od Celja cejli čas skrak nje štreka dé. Tak vküper z njau do Zidanega Mosta pridemo. Njegvo menje nam vse povej, maust je nej leseni, maust je zozidani. Tam pod njim se Savinja v Savo zlidjé ki časar Vespazijan zapovej sodačke tabore gor postaviti. Vsi, steri so po vodej es pa ta »biznis« delali, so porcije morali plačati. kaulek vesi pa mausta se je industrija začnila. Dvej velkivi fabriki sta tam kaulak leta 1860 začnile živeti. Ena je oli, druga pa na velke ci- Pod tejm maustom Savinja v Savo priteče. Kuman po prvom zozidanom mausti je ves tau menje dobila. Prva so je iz lesa delali. Kelko nam je poznano, že v časi Rimskoga imperija je eden biu napravleni. Leto 290 se je pijsalo. Té aj bi že iz kamnov biu napravleni. Po tejm so je vsigdar znauva delali, gnauk takše, drgauč malo ovakše pa tak vse do toga, steri zdaj tak vöglejda. Depa Zidani Most več kak eden maust ma. Po tistom starom nej štreka šla, po njem so kaula rugatala Vejmo, ka takšni objekti na vodaj velko vrejdnost majo. Cejla zgodovina nas leko navči, kelko sodačije je prejk po nji ojdlo, se pelalo. Z vsejmi mostami skrak Zidanega Mosta nika ovak nej bilau. Eni so ji zatoga volo podejra- Porabje, 16. junija 2022 ment delala. Tau pa že v tisti čas spadne, gda v dolino štreka pride. Tau je nauva poštija, tista poštija po vodej pa pomalek premine. Ja, vse takše kaj nauvoga prinese, staro pa v zgodovino odide. Miki Roš 10 »Vrli sodak« je stau lejt star Vrnau pred stau lejtami je v maloj češkoj vesnici Lipnice eden bohemski pisatel grizo svoj klabajs in premišlavo, kak aj dale piše, ka vse je delo njegvi »Vrli sodak Švejk v prvoj svetovnoj bojni«. Té vagabund se je zvau Jaroslav Hašek, šteroga bi venak ranč nej poznali, če bi med lejtami 1921 in 1923 nej napiso svojo erično pripovejst o norlavom vojaki, šteri je dostakrat pokazo, ka je donk zavolé čeden. Če rejsan se je Hašeki nej prišikalo, ka bi končo svoj roman, je grato najbole poznani češki pisatel, njegvi Švejk pa najbole erična figura v češkoj literaturi. Pisec se je naraudo leta 1883 v Pragi, v sedemnajsetom leti so ma vödali prva satirična pisanja. Za pravoga novinara pa so ga zavolo razvüzdanosti nikdar nej gorvzeli, zatok je mogo odavati pisauve. Biu je veuki lump, zavolo incidentov po krčmaj so ga večkrat zaprli v vauzo. Leta 1915 je mogo Hašek tö ru- kivati v sodačijo avstro-ogrske monarhije, gde je med tivarišami in prejdnjimi najšo figure za svoj kisnejši roman. Za en malo je zbejžo prejk k Rusom (»veukim slavskim se je večkrat oženo brezi toga, ka bi se prva razpito. Hašeka so vlačili po birovijaj, gda pa so ga končno na méri njali, se je odlaučo, ka začne pisati svoj roman o Švejki. »Če je komi dano, ka ga obesijo, tisti se ne zalejé« - vrli sodak Švejk je baugo eške najbole naure zapauvedi in tak grato najbole eričen norc v literaturi bratom«), leta 1917 je biu cuj pri proletarskoj revoluciji. Po bojni se je povrno v Prago, štera je bila tistoga ipa že glavni varaš nauve Češkoslovaške republike. Problemi so samo te gratali, gda so gorprišli, ka Želo je vküpsklasti šest knig, de je pa samo štiri leko končo. Oprvim je pripovejsti o »vrlom sodaki« vödau v tenki irkaj, štere so odavali njegvi padaške. Tejlo Hašeka pa je zavolo bohemskoga žitka tak na ni- koj prišlo, ka je januara 1923 – nej je biu eške štirideset lejt star – zavolo betega plüč in srca zapüsto té svejt. Njegve slejdnje rejči so bile: »Nikdar sem nej brodo, ka je tak žmetno mrejti.« Roman o Švejki je končo njegvi padaš, novinar Karel Vanek. Gda je vöprišo tretji tau, šteri je eške faliu, so Jaroslava Hašeka poznali že po cejlom svejti. V češkoslovaškoj sodačiji so leta 1925 dojzapovödali njegve knige, de so pa vrnau zavolo toga eške bole prilüblene gratale. Za tri lejta so v Berlini oprvim nutpokazali gledališko igro s štorijami Švejka, v največ tihinski rosagov je roman prišo vrnau v nemškoj rejči. Gda štémo té knige, ne vejmo, ali je »vrli sodak« rejsan nauri ali se samo tak dela. Ali je pravi norc ali pa edini trejzen človek v cejlom zmejšanom svejti? Ali samo iške kompromise in samo zatok bauga, ka bi živ austo? Če rejsan ma včási dobro dé, včási lagvo, nikdar ne pozabi pripovejdati svoje anekdote. Ž njimi pokaže, kak absurdna je sodačija in cejla bojna. Zmejs pa grata njegva figura simbol maloga človöka, šteroma nika drügoga ne ostane, kak liki ka se špota z diktature, militarizma in fanatizma. Pravijo, ka med lidami krauži dosta več »švejkovi« anekdot, kak liki je je Hašek dojspiso, Čehi na priliko eške gnesneden gučijo: »Nauri si kak Švejk«. Knige o vrlom sodaki so dojobrnauli na 58 gezikov, najbole erične ilustracije o toj naivnoj figuri je napravo karikaturist Josef Lada. Če je zaglednemo, včasik gvüšno vejmo: tau je biu tisti banjati možak, šteri je norca narédo s cejle sigurne sodačije in vsej gizdavi velikašov v Srejdnjoj Evropi. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó Brez vodé nega živlenja Voda je živlenje, brez vodé niške ne more živeti. Ne rastejo rastline, ne živejo živali pa človek tö ne more bivati. Brez hrane leko živemo 3-4 kedne, dapa brez vodé samo par dni. Spijmo na den 2 pa pau litra vodé, te tö moramo piti, če smo nej žedni. Voda je najbola zdrava in nam najbole pogasi žejo. Dvej tretjini človeškoga tejla je iz vodé. Novorojeno dejte ma 80 procentov, mlašečo tejlo 70 procentov, vözraščeni človek 65 odstotkov, starejši pa 50-55 procentov vodé v sebi. Pitje vodé ma številne pozitivne učinke. Zazrankoma na prazni želaudec moramo vsakšo paut edno posenco (kozarec) vodé spiti pa ranč tak pred gestinom podnék pa večer tö. Meli mo baukši apetit, baukšo prebavo (emésztés) pa menje želaudčne kisline. Normalizira nam krvni pritisk, voda je dobra, če nas glava boli pa za krvni cuker tö. Če pigemo, čemeri (strupi) tö bole odhajajo s tejla. Če nam voda fali v tejli, tau leko povzroči dostafele betegov. Je leko vzrok, ka nam iz nausa krv tečé. Lampe pa gezik nam süjiva gratata, nemamo slin. Kauža nas srbi, glava nas boli, vrti se nam, brž trüdni gratamo. Krvni pritisk nam dojspadne, malo cükamo, cikalina kmična grata. Če fejst vöposenemo, leko pride do šoka ali celau do smrti. Tejlo zgibi vodau z dihanjom (légzés), s švicanjom pa z uriniranjom. Dehidriramo te tö leko, če mamo visko vročino, vömečemo (bruhamo) ali mamo drisko. Dapa tau se nam leko zgodi, če mamo opekline, nam tejlo zgori. Ranč tak leko dehidriramo, če težko delo delamo na velki ici, pri športi, gde fejst švicamo. Kak se leko branimo, kakšne prevencije gestejo? Ne čakajte, ka bi žedni gratali, pijte na gausti vodau, sok ali čaj. Dostafart ligdé ranč na pamet ne vzemejo, ka so žedni gé, tau se najbole s starejšimi zgodi. Kamakoli dete, en glaž vodé morate s sebov vzeti, te leko gdekoli pigete. Če težko fizično delo mate ali pri športi, vsakih tresti Porabje, 16. junija 2022 minut spijte en trünček (kozarec) vodé. Ne delajte nika na sunci, gda je najbole vrauče, bole zazrankoma ali prauti večeri. Vodau v tejlo s hrano tö nutnesemo. Gejte takši sad pa zelenjavo, steri majo dosta vode pa vitaminov v sebi (šalato, aubrike-kumare, paradajs itd. pa melone, djabke, grüške, črešnje pa djagode). Dapa ne gejte dosta hrane, stera je trno osolena ali pocukrana. Ne pijte dosta alkohola tö nej, alkohol od organizma vodau krajpotegne. Če dosta alkohola pigemo, smo vse bole žedni. Voda je vir živlenja. Omogoča krvni pretok, delovanje celic in razstrupljanje organizma. Voda je najpomembnejša snov na Zemli. Antoine de Saint-Exupery v Malem princi etak piše o vodi: »Voda, nimaš ne okusa ne vonja, ne moremo te opisati, uživajo v tebi, ne da bi vedeli, kaj si. Ne moremo reči, da si nujna za življenje: ti si življenje samo. Navdajaš nas z veseljem, ki ga ni mogoče razložiti z našimi občutki. S tabo se k nam vračajo sile, od katerih smo se že poslovili. Po tvoji milosti začnejo v nas ponovno vreti presušeni izviri naših src. Ti si največji zaklad na svetu …« Margit Čuk ilustracija: svetovni splet 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 17.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost: Varno kopanje, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Zdrava malica za v službo, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:35 TV-izložba, 11:50 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:20 TV-izložba, 14:35 Prisluhnimo tišini, 14:50 TV-izložba, 15:05 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:20 Infodrom, poletje 2022: Vojna v Ukrajini, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Biti prostovoljec, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:00 Šef doma: Tribarvni njoki, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Poletni pozdrav, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Kinoteka: Zakon po italijansko, 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:50 Napovedujemo PETEK, 17.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:20 Videotrak, 9:20 O živalih in ljudeh, 10:00 Dobro jutro, 12:50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, 15:40 Na vrtu, 16:20 Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, 17:15 Koncert: Lepotica in zver, Big band RTV Slovenija, Anika Horvat in Klemen Klemen, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Gospodarstvo, 20:55 Magnet, 21:10 Tekač, 23:30 Henrikova svoboda, 0:35 Videonoč SOBOTA, 18.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:45 Infodrom, poletje 2022: Vojna v Ukrajini, 11:00 Kapucar, 11:20 TV-izložba, 11:40 Ah, ta leta!: Biti prostovoljec, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Nebesni zmaj, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 17:55 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 50 let Vala 202, dokumentarni film, 21:00 Potovanje, 21:40 Poročila, Šport, Vreme, 22:10 Sedmi pečat: Nočni ptič, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 1:35 Napovedujemo SOBOTA, 18.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 8:30 Spomini: prof. dr. Niko Toš, 10:55 Nova dvajseta, 11:50 Avtomobilnost, 12:50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, 15:15 Gimnastika - svetovni pokal, 18:00 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 19:55 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 21:05 Ritmična gimnastika: Mnogoboj posamično, mnogoboj ekipno, evropsko prvenstvo, 22:30 Poletna noč: 50 let Slovenske popevke, 23:55 Videonoč NEDELJA, 19.06.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 51. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, 14:45 TV-izložba, 15:10 Pepelko v Zlatem gradu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Toskana, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Trigrad, 20:55 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Nekdo je še v gozdu, 23:20 Za lahko noč: C. Debussy: Morje, Simfoni- ki RTV Slovenija, 23:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:15 Napovedujemo NEDELJA, 19.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:30 Duhovni utrip, 6:45 Samospevi z mladimi virtuozi (Nina Fras, Martin Sušnik), 7:10 Musica creativa: Mladinski pihalni orkester Musica creativa in Matjaž Meden, 7:45 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Z ladjo Resolution na Havaje, 8:35 Nova dvajseta: Vroč seminar, 9:10 Nova dvajseta: Rož ni nikoli preveč, 9:30 Islandija z Alexandrom Armstrongom, 10:20 Ambienti, 10:55 Žogarija, 11:30 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 12:50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, 15:20 Gimnastika - svetovni pokal, Koper, 18:00 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 19:35 Katar 2022, 20:00 Arena, 21:00 Žrebanje Lota, 21:05 Tanek led, 22:05 Ritmična gimnastika: Rekviziti posamično, skupinske vaje, evropsko prvenstvo, 23:30 Joker, kviz, 0:35 Videonoč PONEDELJEK, 20.06.2022, I. spored TVS 6:20 Utrip, 6:35 Zrcalo tedna, Dobro jutro, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma: Tribarvni njoki, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Intervju: Gregor Golobič, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:20 TV-izložba, 14:35 S-prehodi: Maestro Igor Coretti Kuret, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Studio Kriškraš: Spoznaj Moniko, 16:10 Z kot Zofka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:05 Madžarski priročnik, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Podoba podobe, 23:20 Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Simon Dvoršak (Dominik Jakšič, Robert Schumann), 0:00 Luka Juhart: Svetovi, Pihalni kvintet Slowind, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:45 Napovedujemo PONEDELJEK, 20.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:00 Videotrak, 10:00 Dobro jutro, 12:40 Prisluhnimo tišini, 13:10 Na lepše, 14:00 Ljudje in zemlja, 15:10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Toskana, 16:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 16:50 V vrtincu ljubezni, 17:55 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:40 Črna kronika, 20:55 Magnet, 21:05 Odpotovanja: Maroko, 22:00 Podjetno naprej, 22:35 Želim vse, 23:45 Videonoč TOREK, 21.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Podoba podobe, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Reciklaža banan, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče14:25 TV-izložba, 14:40 Duhovni utrip, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:40 Tinka in Žverca, risanka, 15:45 Vila Mila, risanka, 15:50 Nezmotljivi detektivi: Primer sestrice v senci, 16:10 Firbcologi: O zgodovini, prihodnosti in tem, kako bi bilo, če ne bi bilo šole, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:00 Šef doma: Tempura, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Ločitve, 21:00 O čem premišljuje Boris Johnson, Porabje, 16. junija 2022 OD 17. junija DO 23. junija 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Spomini: prof. dr. Niko Toš, 1:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:50 Napovedujemo TOREK, 21.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:30 Videotrak, 11:30 Dobro jutro, 14:30 Avtomobilnost, 15:20 Skodelica kave, 16:30 V vrtincu ljubezni, 17:55 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 20:00 Panorama, 20:40 Koda, 21:00 Magnet, 21:15 Življenje v vesolju, 23:10 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:40 Videonoč SREDA, 22.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Alpe-Donava-Jadran, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Tempura, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Madžarski priročnik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:15 Osmi dan, 14:45 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:45 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 62.a - Od prepovedi do ustave, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:05 Šef doma: Vrtičkarski špageti primavera, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Neznosna lahkost revolucije, 21:35 Koza je preživela, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Profil, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 0:45 Napovedujemo SREDA, 22.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:45 Videotrak, 10:40 Dobro jutro, 13:40 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Toskana, 14:20 Na lepše, 15:10 Letni časi: Pomlad, Mate Bekavac in godalni orkester (A. Piazzolla), 15:15 Cellofest Ljubljana 2019: Nuška Drašček Rojko, Marko Hatlak in Cellofest ansambel, 16:20 Ambienti, 16:50 V vrtincu ljubezni, 17:55 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 20:00 Panorama, 20:40 Zdravje, 21:00 Magnet, 21:10 Žrebanje Lota, 21:25 Na utrip srca: Glasba za večnost: Bachovi Brandenburški koncerti, 22:25 Sakawa, 0:00 Videonoč ČETRTEK, 23.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 62.a - Od prepovedi do ustave, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Vrtičkarski špageti primavera, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:25 TV-izložba, 14:40 Slovenci v Italiji, 15:10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, 15:50 Krompir: Swing, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Urbano kmetijstvo, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Šef doma: Piščanec pečen na steklenici, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura,Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Islandija z Alexandrom Armstrongom, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Leteča Holandca, 23:50 Ugriznimo znanost: Urbano kmetijstvo, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:45 Napovedujemo ČETRTEK, 23.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:00 Videotrak, 10:15 Dobro jutro, 13:10 Profil, 14:10 Ecce homo - ecce Oman, 15:20 Poletni pozdrav, 16:55 V vrtincu ljubezni, romantični, 17:55 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:40 Tehnologija in znanost, 20:55 Magnet, 21:05 Avtomobilnost, 21:40 Ambienti, 22:10 Mladi slovenski plesalci in koreografi, 22:55 Slovenska jazz scena: Jazz Kamp Kranj, Emil Spanyi in David Gazarov, 23:55 Videonoč Sprejem ob dnevu državnosti FS Sakalovci na Hrvaškem Zadnji vikend maja je bil za Folklorno skupino ZSM Sakalovci živahen, saj smo potovali na Hrvaško, da se udeležimo prireditve 14. mednarodne Svibanjske noči, ki jo je organiziralo Kulturno umjetničko društvo »Cvetlinski zvon«. 9. junija je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti ob dnevu državnosti in 31. obletnici samostojne države Slovenije priredilo sprejem v veliki dvorani Muzeja za vojaško zgodovino. Na sliki: Veleposlanik Marjan Cencen z generalno konzulko v Monoštru Metko Lajnšček in Porabkami ter Porabci Podelili so nagrade Sakalovska folklorna skupina je tokrat nastopila z osmimi pari Program je potekal v Cvetlinu, ki leži blizu slovenske meje, in se je začel s streli lovcev. Potem so v kulturnem programu nastopile številne skupine, med njimi so bili pevci, plesalci in mažo- Kljub slabemu vremenu nam je nastop odlično uspel V Budimpešti je 2. junija Pedagoški center za narodnostno šolstvo pri Uradu za šolstvo Madžarske podelil nagrade učencem, ki so se v šolskem letu 2021/22 udeležili državnih tekmovanj za pripadnike narodnosti, online jezikovnih tekmovanj in tekmovanja v komunikaciji za pripadnike nemške narodnosti. Slovenski nagrajenci so bili: Na tekmovanju v slovenskem jeziku za učence dvojezičnih šol je zmagala Vanessza Sulics, na drugem mestu je TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács končala Dzsenifer Schröder, na trtjem mestu pa Regina Horváth. V kategioriji, kjer se učenci jezik učijo le kot učni predmet, je zmagala Zora Kiss. Na online jezikovnem tekmovanju je prvo mesto dosegel Botond Nagy, na drugem mestu je končala Hanna Vajda, na tretjem mestu Levente Neubauer. Slovenski učenci so se pomerili tudi v predmetu Spoznavanje slovenstva, kjer je zmagala Vanessza Sulics, druga je bila Fruzsina Baráth, tretja Anett Vajda. Nagrade je učencem vročil državni podsekretar za narodnostna in cerkvena vprašanja Zoltán Fürjes. V kulturnem programu je učenka Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku Vanessza Sulics zapela Prešernovo Zdravljico v porabskem narečju, folklorna skupina DOŠ Števanovci pa je zaplesala porabske in prekmurske plese. FS Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB retke. Porabje je letos predstavljala FS Sakalovci skoraj z vsemi plesalci, ki jih ima naša skupina, saj je sodelovalo osem parov. Igrala sta nam Boris Velner in Davorin Kianec, tudi naša mentorica Dragica Kolarič nas je pospremila na dolgo pot. Kljub slabemu vremenu nam je nastop odlično uspel in smo se imeli skupaj s hrvaškimi gostitelji lepo. Noémi Illés www.porabje.hu