i^ELARSTVO/i

JO.-,
a 1 i
Ifes
s ,

Q celò novi, kratki, popun na-
vuk qelne reje, fe
KNIG A
m
za vse T[elne prijatele vsakega strana. ^
ii
liSS
IsCi


vu g RAD CI
VII zaloxbi Itniiuc predaje pri Damian'! ino g<l|	Sorge'i.
Ino na homision pri A. W a} cinger! v* Rad- flS-^ i^l	goni i83l.

HELARSTVO,
a 1 i
celò novi, kratki, popun navuk iielne reje,
t o ) e
edina, prava ino gotova vodba, kak se naj lexej ino naj bolse dajo ijele rediti na dosegnenje naj veknega haska ino veselja,
^ E A
za vse iielne prijatele vsakega strana,
k e T o .
je iz naj vednesih mnogoletnih tjelarov ino po lastnih skusenostah spisal ino na svetlo dal
^et^ir Z3atnEto,
kaplan
pri mestni far» V	jJ'-: k . X
Vu Gradci
vu zaloibi Ijniinepredaje pri Damian'! ino sTrgcT Ino na. komision pri A. W a J c i n g e r i V Radgoni j83»w
velikohvalovitiiega cesarsko-lcrR-lovsltega prednega pregledisa knixnega vuBeiji:
Nazoqna Kniga, po imèni: „^elarstvo*' i. t. d. se naj natisne.
Od ces. kral. prednega preglcdiSa knixnega vu Beiji 24. Septembra iÒ3o.
Sartori mp.
Zaznamlanje
cesarsko - kralovskega knixnega preglediua vu Gradci 2, Oktobra 1830,
CSltffmann mp.
Niedna rcq dexclsltega gospodarstva ne ))lai[a na s« atorjenega zatroMka, mara ino truda tali bogato , liak Helna reja, ino le jc ona bliso po vsih na*ili krajiU skoro colò zapuwcna Ino ne s' tako jjiarlivostjo ino ßkerbjo r.iv-nana, kak si «asluii, Malokda najdemo v" ednemi strani veukak dva ali triqelinjake, ino »c tote naj berxej le redko ino slabo orojcne, 7,ato jc tudi na pridobiuek ino hasek malo misliti. Mi imamo qeluo rejo veq «amiloradost, kak pà za istok priprave. Ino uisepoprasamo , Qdkod pride, da toto izdai^QO req[ dexelsTtep gospodarstva tak malo mr> ramo inooskerbujemo. I« najdemo pri blixnevemì izvcdr-jranji vseli, da j« natem le nasa nevednost naj veq kriva. Is vekyega vsi zaqnejo Svojo ^clno rejo brcei vsega predznanja. Njiliova vuqitelkiaja jeskuvenost, ino toU si VC' dom pusti «voj podvuk drago pia ijRti. Oni sicer občinski
ftitajo tudi druge i|elne gospodar« ali takimenuvane qe-àre za »vet, ino toliko se re»«tt skos skusenost ino oprr.-vila pri i{elah vsekdajnim storilham i^elinstva privadili ; «ni znajo, kak so rojiogrebati, porczavaii ino kermiti, n«ki njih sosenavuqiH tudi iskust, delati odroje; alipà kak morejo ijele biti lastno ostrexcne, omnoxene ino dostojno oskerblene, naj bodo vsako leto pravi ino gotov hasek dale, to so njim celo neznani reiii. Blizo vsi so pre-veno le la omnoxavanje skcrbni, ino se postavijo skoz dobivanje malili ino poznih rojov v' odvije veliko skerbli> vost. Po totemi nai^ini glestajo v* jesen mnoge roje, kerili ae zmoxejo »koz zimo prcdernati. Ino le, namesto da bi njeoddnii, oni nie sirotno odbijejo, ino sc vidijo potem vu protileiji pà na sroj lanski broj, ino ve dale nazaj po-stavleni. Od take i[elne reje se nepriqakadobinek.temoii le zguba ino kvàr. To pà se ne bi zgodilo, qi bi si vsal i
prejdofj, Ttalt t[clno rejo spotjne, potrebne predvcJnosti spraviti islial. Znajde sc sicer lu<li vci| kni^, ib kurili l)i sc talic vednosti dobivati znalo, alipà neke njih so prevelike ino jia dexelaka predrage, poleh tcj;a bliz-o vse Ic nemwkc,ino we dostakrat vuprevisokem! jeziki, aline vu primerjeni razumetnl slovcnsini spisane. Vu mnogih, posebno staresili se tudi ne cdinijo vet( navuki 7,0 zdnjno po skuvenostali jiobolvano qcino rejo. Brezi vsega dvoja naj bolse navnke imamo od G. Knaufa. Njegova vodba qelc rediti je is skladnega ino kovnega ifclinstva sporcdcna, Alipà tudi njegove knige so Slovenci ptuje ino predrage, ino yuijijo qelinstvo le YU stojeqih skladili, keri pri vsa-kemi deli ponioqnika potrebujejo, lli pà imamo lexéqc sklade, tè nàm je vsako delo leiéwo ino we bolwo, kak no Knaufovi »egi. Po totemi «adnemi na(|ini imàjo 7.da)ni imenitneiti ijelàri izvek»ega same lexéiie sklade ino zmes lia lexéuo pomnojavanje »koi odroje, le ncke stoječe sklade, ino nam »vedoqijo skoz Yeq kak dvajstiletne skui»e-nosti, da se le skos loto navado pravi, gotov ino obstojéqi hasek dobiva. Tota «ega je naravi ijél popuno primerjena ino so priporotp skos svojo Ichkoto vsakemi prijateli to-tih, tak pridnih stvari. Ravno jiato si ona zasluTt biti dale rasnirjana ino bol e obtjinska. Za tega volo sem jas nnzoqni yodvuk celò kratko ino tak spisal. Lak bode vsakemi qe-lari naj lexej na pomoy^. iVe sem nikaj povedal, kaj mnoge skuwenosti n« poterdijo, ino kaj se ne najde rcsnit|no ino dobro. Ootovo zato tudi niko^a ne bode boeanje totih navukov xalostilo, temoq vsaki bode od svojega qelar-stva po totemi naqim veliki prid ino baselt, veselje ino aadovolnost v* obilnosti dobival.
V Rad goni JO. AugusU >83o.
D B i n k o.
ej
^ dL
fa . « °
s"
m ^
N i g
^ -
@ tS sa o-
-D
o"
g O
trK
u
.C
s*
J-
« Ä
£ •t
v
I«
0
01
-<a
to
3
J3
S
o
O
<0
N
«

K

N
M
»I
O
«
H
HEI.NA REJA.

v u J e t e k.

fit	Stran
Obrazni razkaz	j
Predidotje pitanja.
•I, Vu ifemi obstoji Tjelna reja?	3
2.	Kaki prid ino hasek nam dava qel-
na reja? .......................... 3
3.	Je teti pridobitjek imeoiten ?	^
4.	Je toti pridobiijek vsako leto ed-nakt	............... 4
5.	Vu ijemi pà ima tota mnogoterost SVOJ zrok 4 Kake leta so za qelno rejo naj prid-nése?............................. 4.
7. Kake leta so »{elni reji kvarne?»«•• 4 S. So za iielno rejo vsi kraji ednako
dobri?............................. A
«
Pit	Stran
9, Keri so toti strani?......»..................5
10.	Keri strani so ijelni reji neprijetni?	b
11.	So ifele v' marlivosti med sobo ed-nake?........................................................6
12.	Odkod pride nedelavnost nei^ih i{él?	(> 13.,Kak se toti nedelavnosti odpoinaga?	ö
14,	Treba na tjelno rejo velike zairosbe ?	7
15.	Vu qemi pà obstoji toto veselje?». •	7 JÖ. Kaj je potrebno na pridno ijelno
rejo?........»..........................................8
17.	Kak si toto vednost spravimo ?	iS
18.	Na keliko glav toti navuk raspadne?	8
I. Glava.
Od naravi ino xivneSegeqél.
19.	Med keri plemen stvari sliaijo «fele?	9
20.	So vse ifele ed nega roda? .................9
81. Kde najdemo medne T{ele?»»»»..........9
22.	So one drugega roda, kak nase domače Tf elc? .»«»♦♦••»•«»«♦.♦»••••• •	10
23.	Keliko nel pà xivi v' ednemi tovar-8tvi? .........................................................10
24.	Kak se znà ijelna brojnost zvediti?	10
25.	Kak je T]elno truplo sporedeDO?»-»*	10
26.	So vse Tjele ednega roja na spodobi
ino teli med sobo ednake?................11
27.	Kelikotero tjel prebiva v' ednemi roji ?	11 28- Kaj je matica?	11 29. Jcli matica ne ima «e veq imen? ».	12 SO, Kake spodobe je matica?***«*«»«**	12
m
Pit	Strao
31.	Skos kaj se rasloi|i matica od dclav-nifi i^cl ?	r •• 4 *« v t # 4 •«
32.	Is ifega obstojijo 2aja)t{nice?......«	i.j
33.	Jdi matica tudi ima xalec? »••«»•*•	13
34.	K'qemi je matica ? ..................14
35.	Kak dugo xivi matica?..................14,
26. Kaj so detavne t[ele ? •«>•«**••••••«	15
37.	Kake spodobe so delavne i^ele? ••«	i j
38.	Keliko kosti imajo delavDC tjele?»»	13
39.	Keliko pereti imajo delavne i(ele?»«	lé
40.	K'qemi strexeta njim i)Utnä rogelca, predi na glavi mèd oqmi ?........
41.	Kaka je dobrovina delavnih ifel?».	17
42.	K'nemi jim strexe xalec?».»«•«•♦•♦	17
43.	Odkod pa pride da ijelni xalec tak ob^utlivo boleqino Daqini?	17
44.	Je toti jad skodlivi?«»«►♦♦.»•♦. •»♦«	18
45.	Kake pomoqi imamo proti ijelnemi jadi?.................................13
4*5« Kerega spola so delavne qele? ♦•♦«	iS
47, Kak se to da zvediti?...................13
4S. Lexejo delavne i{ele tudi jajca, kak
matica? ................................l8
4<). Kaj je lastna duxnost delavnih qél?	19
50.	Vijemi obstojijo njihove defa ? ».'4	1 »
51.	Kak dugo xivijo delavne ijele?..........20
^ijs. Kaj so troti? ...............................20
53 Kake spodobe so troti?.................ao
Ì54. Imajo troti tudi xalec, kak delavne
ifele?..........................................................ao
55. Kerega spola so troti?................21
Kera pa je njihova duxnost?.......aj
57, Kak veliki je broj trotov v' enemi
roji ..........................21
* s
Pit	Stran
5S. Izietavajo troti rsalt! den ravno tak marno, kak delavne i{ele? •
59. Kak dugo xivijo trotih »♦♦.♦.».,..,	22
Zakaj pà storijo t|cle to? »<»•*« •«*•	S3 Jeli celò uiednega trota ue pustijo
xivéti?»«**»..............................ss
62.	Kak pà se godi plodenje ijel?»..........23
63.	Jeli se tudi troti ravao tak naredijo ?..........................................................24
£4. Ali kdo pà naléxe jajca za matiee?	24
65.	Kak pà se to godi?....................24.
66.	Skos kaj se nàm to dokaxe ?............25
67.	Is tjega obstoji kermna kasa?............25
€8. Je méd, kerega qele is cvetja nosijo, xe popufio pripravlen ? •«»..«	26
69.	Nosijo qele tudi vosek is cvetja?*«	26
70.	K' ijemi pà strexe cvetna moka, kero qele tak gosto na svojih zadnih nogah noter nosijo? •♦•►«»«»♦»♦»•♦•*•	sfi
71.	Kaj je qelam se veq potrebno k'njihovim delam ?♦•♦•♦•♦•♦♦•«»•♦♦»< »•	27
72.	K' qemi je qelam zamaxa? »♦.♦♦.»»	27
73.	[s qega obstoji toto pogaqno delo?»	27
74.	Kak so tote pogaqe sporedene?	23
73- Kero bogaqno delo je naj bolso	29
7Ó. Kak so lexnice napravlene ?	29
77.	Kako farbo imajo tote pogaqe?»«*«	30
78.	Se znajdejo tudi krulave qele ?..........30
79.	Vumirajo tudi qele vu skladi ?«»•♦♦	30
IL G 1 a v a.
Od'qelnih Stanis ino nekega za t|eU no rejo potrebnega orodja.
Pit	Str.in
SO. So zohranbe, kere qelam za stanìsa davamo, vse ednega spola?.......
81.	Kere imenujemo stojeqe qelnike?*». 31
82.	Kere pà imenujemo lexeije qelnike ? ^^
83.	So leseni, ali slamni t|elniki bolsi 1
84.	Kaki ijelniki so volli bedni?....... ^^
85 Skos kaj se razločijo od votlih bed-
nov desnati i{elntki? ».*•*»»*•*»<••
86.	Kaj so oglavnikt?
87.	Kaj je od totih jetnikov misliti? ••
88.	Keri qelmkt se imenujejo skladni qel-niki? ............................. 34
89.	Kak so slamni stojéqi skladni qel-niki naredjeni? •*«*«*<•••••.»•»«*•
90.	Kak veliki se morejo toti slamni svit-ki narediti?.......................
91.	Kak se toti svitki, eden na ovega naredijo
92.	Kde se naredi letna lukna? »*•**.>« 36
93.	Kak so tete letne škatle naredjene? 37
94.	Na kaj pà qele v' takih skladnih (|eU nikih svoje pogäqe moqno delaja? 37
95.	Kak so slamni lexeqi skladi naredjeni? ............................. 3S
96.	Kak so leseni skladni qelniki na-
pravieni? •••>•»*••*«••****•«•••.•«.« 3^
•a
Pit	Stran
97.	Kak pà sfi naredijo is totili skatel ali kisi Iexéi|i skladi?»«**«»»*«*«»«»*»*
98.	Kake slamile t(etiiike se tudi imamo?	40
99.	Kaj je od totih qelnikov misliti?* »*	40 100. öe je veq spol qelnikov? ***•»• •«»*	41 lOi« Jeli »o teti kaj bolsi, kak pà prej-
doif povedani?♦*♦*♦**•»««»»•<»«•*♦»	41
102.	Kaj so pazitni tfelniki? ***«*«•**•*'*	41
103.	Delajo jjele v* takih qelnikih rade?	42 io4> Keri is povedanih qelnikov paso za
TfeiBO rejo naj bolsi? *•**♦♦•«•♦**••	43 105. Kere pà so tote potrebne lastnosti
dobrega qelnika? *»«»♦*•»•*•♦*»«•♦	44 10^« Keri is povedanih qelnikov pà imajo tote lastnosti?**»*»**«».....»***	44
107, Kero orodjé se je nam polek qelnih
prebivali® pri qelni reji potrebno?	45
108« Kak je qelna kapa naredjena? •*«**	45
109.	Kak je kadni strog napravico? ****	45
110.	K^qemì je roqna bzikainica?.........46
m. Is qega «e naredi skropilnik? »•««»«	46
112.	K^qemi nam je taki skropilnik?*«*»	47
113,	Kde nam je ovo orodjé potrebno?«	47
III« Glava.
Od naloge Ido primerjene sporedi dobre qelne reje?
U4- Na kaj imamo pri nalogi ali stav-lenji qclinjaka pred vsim drugim operviq gledati?**••*•»•*<*•>**«** 48
vn
rit	Stran
113. Kaki m*re toti prostor biti?'***«*« 43
116.	Kaj je proti tem blizo stavitnega ije-linjaka pridno? •»•♦♦»♦♦»••»«••*«♦• 49
117.	So tpHi visoke cireva blizo tjelinjaka dobre?••♦•..........................................£q
118.	Kaki more biti prostor pred i{eliij-jakom ?.................................................^o
119.	Zakaj to? ••••••♦♦♦••♦•♦•♦«»«»♦*•»* 50
120.	Proti keremi strani more qelni izleta) bili nà ravnan ? ••«»«♦»»♦•«♦•♦»
121.	Kera med totimi intslami pa je oaj pravésa?».«*«-.................... 52
123. Kak pa se ijelniki naposelijo?»**«*«
123.	Kak je ifelnica postaviti?«»»»»**»*«
124.	Je taka qelnica nam tudi xe zado* stojna?'».................»....... 55
125.	Kak pa se taki tjelinj.ik naredi? •*♦ 55
12(5. Skos kaj damo ijelinj.iki prilii^nost? 55
127.	Kak dugi pa more i(clinjak biti?»»»
128.	Zakaj pà moremo roje, ednega od orega lak daleij rasposelili? »••«*» 56
129.	Kak globoki , ali »iroki more ijeiio-jak biti?»»»«»*»»».................
130.	Keliko pà moromo ijeliujaki visokole dati? •»»*«*«»»»««««»»«»«»»♦•*««•»«
131.	Zakaj pà je tjelinjak vise treh klopi
ne dober ?»»»»»•♦*•♦•»••■♦«»*»»»»*« 57
132.	Kak visoko more naj spodneSa klop
od zemle biti ? .................... 55
133.	Kero iiaravnanje pà moremo strehi dati?	^g
1.34. Kaj pà da i{elin aki naj bolao streho? 55
135. Kak damo ifelinjaki potrebno slo>
bodnost?*.*«».♦♦»•»«♦*♦.♦.»»*«»»♦* 58
l'it	Siran
tsó. So tudi zidani ijelinjakl doWi?	59
1^7. Kaj ie pred letno lukno vsakemi ijeU
Dikl napraviti ?♦♦►................. 59,
138. Kak pà zaijnemo tfe'lno rejo?......
»jy. Kaki morejo roji, kere kupimo, biti? 60
140,	Kak se spozna, ki je roj mot{nega ijelestva?.....................................tfo
141.	Zaka} moremo pri kupili ijel tudi na xmeqo gledati?...........
»42. Is i]ega vidimo, da roj ima rodno
matico?.......................... 6t
143. Kako ovadno znnmlo pà imamo od
tjelnega zdravja?.........
»44. Ob keremi letnemi ijasi moremo iiele kupiti?..........................i
145.	Zakaj pà ravno prótiletno kuplenje? 62
146,	Kda so roji naj menjc dragi?...... 63
J47. Znamo roje tudi po leti kupili?	6g
148. Kaj se je vetj pri kupili ^ei zaponiti ? 63 »4.9. Kak pa se kupleni roji prenašajo? 64 150. Kak se prenašanje opravla?-«'»«^'« 65 «51. Jeli rojov ne moxcmo tudi na kolah
dale spravlati?..'................. 65
Kak pa se to zgodi?.......»....... 66
153. Na kaj je pri naposeluvanji i]elDÌ* kov pazko iméti?.................
IV. Glava.
Od pomnoxavanje
134. Moremo tudi na omnoxavanje rojov b}ti skcrbni ?» * • • ..................
Pit	Stran
155. Na kelikoteri naijin se godi pomno xavanje?	é.
1^6, Kak se to godi skoz narav?.......
137. Ka se veli rojiti? .................
ijij. Kak pà se po lastnemi naqini roju-
vanje nagooi?.................... 69
159. Ob keremi ijasi se nagodi rojuvanje? 70
1Ó0. Keri roji se imenujejo pervi?...... 70
161, Kda pridejo pozneni roji za per-
vimi ?............................ 70
Je dobro, iji nam qelntki v'ednemi
leti dosta rojov dajo?............. 71
163. Keri roji se imenujejo mladiqniki?« 73 i64' Keri roji se imenujejo prisiljeniki? . 72
165.	Kak se zaderxijo ifele pri rojuvanje? 72
166.	Imamo ovadne znamle, kda se imetnik hotje rojiti 1 .................. 74
167.	Kak se ima ijelar pri rojuvanji za-derxati?..........................
168.	Jeli cinget zo zrumfeki, pundvami ino kosami na posedanje roja nika) ne pomaga?...................... 76
i6g. Kero orodje je nam pri rojuvanji 5e
dale potrebno?.........................^^
170.	Kaj je vtjiniti, kda si je roj xe na-posél77
171.	Kak je roj ogrebati, qt se je na nixnì stran naposel?«.*................. 73
172.	Kak je roj ogrcbati, se je globoko
vu germ naposel? ................. 78
173.	Kaj je vijiniti, qi roj vu pioti, meji,
ali dervah sedi? .................. 7g
174.	Kaj je storiti, i{i se je roj vu zemlo potegoul? .♦»♦•».»•••.♦«••......♦♦ 79
*5
73
Pit Stran »75- Kaj jc narediti, t|t se je roj okoli drev ega stebla široko ino redko naposel?......................... 7P
176.	Kak je roj na platenemi belisi ogre-
177.	Kak se ogreble roj med drevnimi vejami ino gaijami?............... 80
178.	Kak ogrebleiiio roja iz votlega dreva ? go
179.	Kaj je napravili, iji se znajde roj previsoko na veji ali vu votlini, do kere ne moxemo ?................ Üi
Igo. Kaj je skusavati, qi do roja celo ni.
kak oe moxemo?................. gi
181.	Jeli si roj tudi rad xe sai« pri roju-vanji vu ko5 sede?............... g^
182.	Odkod pride, ki mladi roj vetjkrat
pà nazaj v* materni kos leti?...... gz
185, Raj je vu takemi prigodi vqiniti ?•. ga
184.	Kak pà je matii{nica ali matiifna ko-baqica napravlena ?............... 83
185,	Kaj imamo storiti, iji je novodoblen
roj mali ino slabi?»............... 84
Kaj je narediti, iji se veq rojov na
enkrat roji ino vkup sedejo?...... ?4
»87. Kak pà lazloifimo dva roja, kera
sta si vkup séla ?................. 85
i88- Od qega pride, da neki roji, kak hitro si posedejo, se pà vuzdignejo
ino odletijo ?..................... 87
189^. Je to tudi zrok, qi nam po ogreb-
nenji pà izidejo .............. 87
'90, Is »(ega spoznamo, da se matica
med vugrebnenim rojom znajde? •• 88 »91. Kaj je po ogrebanji roja storiti?♦♦• 88
rit	Sirao
192.	Na kaj se je za ogrebnenjorn roja vei( gledati?...................t.. gp
193.	Jeli moremo vse roje ogrebati ♦ ♦ • 89
194.	Kak se teto zediaenje zgodi?...... 89
195.	Kaj je povistnica?................. 90
19Ó. Kak pa se pole k totega dela za-
derximo?......................... 91
197, fla kaki naijin se to zgodi ?••♦•••• • 92 193. Kak znamo pozoéSe roje zabraniti? 93
199,	Kak znuno ijele skoz iskust pomao» xavati
200.	Od koga se tota iskust pise?...... 94
20J. Vu ijemi pa lastno obstoji iskust od-
roju Vanja ?♦•<••................................p^
203. Je odrojuvanje bolso, kak rojuvaoje ? 95 203. Na kaj imamo pri odrojuvanji gledati? ............................. 95
2o4> Kaki more biti roj, od kerega ho-
ifemo odroje delati?............... 96
205, Ob keremi xfasi moremo odroje delati?.............................. 96
ao(i Kere vure skoz den so za to naj
priliqaese?....................... 96
207.	Keri ijelniki so za odrojuvanje naj priklad nési ?...................... 97
208,	Kak se zaderximo pri totemi opravili ? ......................97
209.	Kero med totimi opravilami je Daj lex^éso ?........................... 97
210,	Kak se opravla izbobjanje z' oglav-niki?...........:................. 97
2.11, Kak je zvediti, da se stara rodn» matica znajde med izbobjanim ro-jom?..............................i.....
Pit	Stran
212.	Kaj pa je storiti, tji je stara matica
ne zred rojoni iziala? • • »• • ......... loo
213.	Se dajo tudi stojetji skladi izbobjatt? loo
214.	Kak imamo z'njimi delati ?........ 100
215.	Kaj je z' odrojom na dale storiti ?• • 102 21Ö. je ne jako ([elnati, kaj je vt|initi? 102 217. Kak j)à odroja naredimo jako i{el-
natega ino moqnega?.............. 103
213. Kak se to zgodi?- ................ 103
319. Jeli med totimi dvoje ijelami ne
postane smertni boj?.............. 103
830. Jeli se prestavlen kos ne oslabi? •• 103
221.	Jeli ne zmoxemo zabraniti, naj s* odrojom odegnana rodna matica za-volo pomankanja satovja vu nove-mi kosi svojih jajc ne bi pustila padali?........................... io4
222.	Jeli bodo odroji, kere is štojeifih skladov delamo, pà tudi stojeiji skladi?........................... io4
225. Kak se to zgodi?.................. io4
8J4. Jeli toto premenenje ne naredi kvara? 105
225.	Znamo tudi iz lexeT[ih skladov od-roje delati?	lOj
226.	Kak opravlamo toto delo ?......... lo5
227.	Po keremi najini delamo odroje skos vusadjen plod?.......*......»♦..• 107
228.	Kak pà se medne ino vo5t|ene po-gàife leiiko v'kos zalagajo?....... 109
229.	Jeli se veq naijinov je delati odroje? 110 2,30. Jeli smo pri vsih odrojih sreiini?«»« 110
231.	Jeli se polek tega materni roji ne oslabijo?	no
232,	Jeli se resen večkrat Se tudi rojijo? iio
Pit	Stran
233. Odkod pride, da se le rojijo?..... m
Jeli se to ne zmoxe zabraniti?• • • • • lu 23J. Skos Itaj toto odrojuvaujezabranimo? 11 i s^ó. Kaj pa je vijiniti, iji se rojuvanje
»e le zgodi?...................... 111
437. Kak se to zgodi?.................. 111
a^M. Na kaj pa ae veij moremo pazko iméti pri poninoxavattji qél skoz otl-roje? ............................. 112
V. Glava.
Od strexbe ino reditbe i(el vu mnogoterih letnih qasìh.
239. Potrebujejo qele tudi posebne strex.
be ino reditbe	• 113
s4o. Terja tota strexba dosta dela, ifasa ino truda»♦♦•
241,	Imamo tudi v' zimi pri ifelah kako opravilo?»...............................114
242.	Imajo t[ele v' zimi resen smerti spodobno spanje, kak neke druge stvari ? 1 »4
s43. Jeli ifele od mraza ne zmerznejo?** 11 j
244.	Jeli i[el ne moxemo pred mrazom zabraniti	.............................115
245,	]Vfo>rejo ifele v'zimi tudi zrak iméti?	116
i4ó. Kak pride léd na letno lukao?..........116
»47. Kak odpremo pà letno lukno?».».»	n6 s48. Jeli zima ne ima zmes dnevov, kde
bi nel« zoale vunletatiT**	116
Pit	Siran
249. Je dobro qele v' zimi zapirati?	117
»30. Kaj je vqiniti qi sneg lexi ino ijele
23!. Na kaj se je dale v* zimi gledati?..	117
232, Kakdugo tarpi zimski mir priijelah?	118
«33. Kaj je zdaj storiti? .................lig
234. Kak se to opravla?.......................lig
255.	K' ijeml so zjedi ?..♦.».»«..♦•♦.».».	119
256.	Najdemo ob totemi ijaai tudi j^e plod vu rojili r
237. Na kaj pa imamo zdaj naj vetf gledati?-»......................................119
253. Kak odpomagamo totemi stradi?.««	ii<)
259,	Se ijele vu totemi redkemi medi ne potopijo? «.*«.«««..•••«.«*....«...	220
260,	Kak znamo qe^e od zgorah dol ker-mìti?	120
261,	Jeli méd ne istéqe skos platno? ♦♦»«	121
262,	Keliko vode znamo v'méd zmeSati?	12» 2(ig, Na nemi vidimo, da ijele ne imajo
kerme ?•».•.■.♦•..•».•♦«»«»».»♦♦•♦	121 Kaj je medna mera ?•*.».».♦...»«122 265. Keliko meda raqunimo na roja, naj
ga skoz zimo gotovo bomo zderxati?	i22
26(5. Moremo sam méd kermiti? ...............123
2(5/. Kak se kermi ijelam cuker? ............123
s68. Kak naredimo gruskovo mezgoizj 2Ä9. Kak naredimo jeiimenovo ali pseniq.
no sladje?...................................i24
270, Jejo ifele tolo kermo rade?.........125
871. Keliko jim smemo na enkrat kermiti?	125
®72. Ob keremi ifasi moremo kermiti? ».	12^ S73. Kake opravila fe nadale imamo vu (otima dvema mesecoma? •»»•»•*»•
Pit	Stran
274.	Jeli loti vti^i ijelam škodijo?	126
275.	Kake opravila pridejo vu Marci naprej?	126
276.	Kaj pa imamo zdaj posebno delati?	126
277.	Kak se toto prikraquvanje zgodi?».	137
278.	Zakaj se more to zgoditi?.............127
279.	Kaj je grixa ali srat|nica?♦•••♦••♦	127
280.	Od qega nastane tota bolezen"?	127
281.	Kak vraqimo toto bolezen ?••♦•♦«•«	128
282.	Je tota bolezen nadobitna? ........	128
283.	Kaj so objedlivci ? ......................128
284.	Jeli pustijo nje roji vu ko8 ?........129
28.5. ropari oe posebni plod ^^éI?••♦*	129 28Ö. Skos kaj se zapelavajo t{ele na ropanje?...............................129
287.	Kak daleq so lastniki poropanih ro-
jov na tem krivi^»*».......................129
288.	Kak daletf pa so lastniki ropanskih
xjél na tém krivi?	'130
289.	Na liemi spoznamo ropanske ijele?«	13»
290.	Zmoxejo ropari tudi moi[ne roje premagati? . ......................................131
291.	Kaj jc vu totemi prigodi storiti?»««	131
292.	Kaj pa—lyi so is lastnega ijeUnjaka?	132
293.	Rak tak?»•♦«»♦♦<♦•♦♦•♦♦♦»♦»•♦•••••	132
394.	Pomaga toto prestavlenje vsikdar?	i^a
395.	Hi pa so ropari od ptujega qelinja-
ka, kaj je tè vcjiniti? ••♦♦»♦♦••»•»♦•	»33
396.	Keri so toii pogovori I»«»«*«»«»*»»*	»53
297.	Kaj pa je storiti, i[i se lastnik ropanskih Tjél vu tako pogodbo ne dovoli?..........................................................134
298.	S*t}im ropare pokolemo? ♦♦♦«».»»•« S99. Kak znamo ropanske tfelo poloviti,
iao si iz njih odcoj« narediti 1 »**«•«	J34
Pit	Stran
300.	Kak znamo ropanske napade obijin-ski zabraniti"? .....................
301.	Kaj ?e je veq vu totemi meseci storiti?............................................................15«
302.	Jeli toti vtiiji i]elam škodijo?**»«	136
303.	Odkod Dosijo ijele vu totemi meseci méd?»...................................136
o04- Kere opravila pridejo v'Aprili?	136
305- Odkod nosijo ifele méd ino trosi'ne?	137
30Ó. Kaj pà se lastno imenuje porezavati?	137
307.	Ob keremi ijasi se more to zgoditi?	J37
308.	Keri i}as pà je naj boisi ? ..♦.»»♦.»♦	13g
309.	2akaj ne prerano? ..................138
310.	Zakaj tudi ne prepozno? ..»♦♦.♦.*»	133 3u. Keri qas zato je naj pravési?............138
Kero orodje nam je pri totemi deli
potrebno? »...♦<♦.»...».♦.♦.♦.»#»♦	1^3
3'3. Kak opravlamo toto delo?••*♦♦•»• •	139
3'4- Kaj pà , qi ploda ne najdemo? • ♦•♦«	J39
315. Zakaj?........................................................139
Kak se polek tega dale zaderximo?	139 3'7. Kaj pà storimo zo t[elnikovim zadkom ?.................................140
3'8. Keliko meda smemo izrezali?............140
Kaj storimo dale, kda smo jim méd xe .odvzéli ?♦•►«•♦♦•♦♦•»•■•»♦♦♦♦•♦• • 3^0. Kak porezaVamo priseljene ko5e ali
oglavnike? •«»«»•••**•»*«*««••«*••«	141 3^1. Zakaj moremo porezavanje oglav-niJi ali priseljenih kosov dale<f od
tfelinjaka opravlati ? ♦.♦.♦♦•♦f»»«*«	143
S^a. Kak porezavamo stojene sklade? ♦«	»43 3^3. Kak take sritke ali sKladnike od-
rzememo? *«*f*«*>*«»«*<»«»«	143
Pit	^	Siran
324« Jeli se Ite da svhek odzdignuH, ki
nc bt prejdoif pokrivata o(lvzé;i?». 145 Na kaj 9« veq imamo pri poreza> ranji rojev gledati? ••»•*«•••••«•• Is qega je to slobodno sklenutil t^g
227.	Kaj Tazumimo pod zdravim plodom? 145
228.	Odkod pride brezmatiifnosi ?....... i45
229.	Na ^cnii spoznamo breimatiqnost? 146
^o« Kak takim brezmatiijnim rojom po*
magamo ?'«*♦♦♦••♦»♦•♦♦••»♦•«••♦«• 147 Kak se to zgodi? .................. 143
^^t. Kak "pä se zaderximo pri lexéifiii
skladih ?•*►♦»♦♦•♦»♦»»»»«••♦♦»♦*•♦• 14^
333.	Kak se spravi pozni roj vu brezma. tii^ni'kos^ *•»«*«•*«••«**»«**»•«»•* 14^
334.	Znamo brezmatiqnim rojom se na drugi na^ia pamägati?»........... ijo
235- Se zna brezmatiijiiemi roji skoz vu-
zatdxen plod vsikdar pomagati? 150
336.	Na kaj'Se dale pri porezavanji ima-irtò^atTt i ?....»♦................................i 50
337.	KafcC'ltvari so metulni ijervi ?..... 150
338.	Kalc*prt^ejo toti i|ervi vu ijeliuk?-» 151
339.	SòVSiTbj! toti nevarnosti podverxcni? 151
340.	Jeli se tdti hudobi ne da protipostaviii ? 15-^
341.	Na qemi vidimo, da-roj ima mole
ali qerve? ......................... 152
343, Kak pomagamo takim qelnikom ? •• J53
343.	Kaj 5e veq znamo vu totemi meseci T{elam na hasek delali ?•«••• ....... J53
344.	Se tjelni stan vu M.iji poboUa?*»«« 153
345.	Kero cvetje ino rastlinje pa obiska-vajo vele vu Maji?............... 154
34d. Kere opravila se zdaj pri ((elah na-godljo ? »•♦«v*
Pit	Siran
347.	Kak znamo slabe roje narediti motjoe? ij4
348.	Kak slabe roje napravimo inoi|ne skos prestavlenje I ••••*«•*•••«»••* 155
349.	Kak pa ide polek lega moifuemi roji? 155
350.	Sä tolo preinenje zgodi brezi vsega polika? ..................................15)
351.	Kak pa znamo roja s* qelami nr.üijnega storiti, keie drugemi roji odvzememo?
352.	Kak pa slabe roje napravimo moifne skos pridjda plod'?>«*«*i*«»«*«««*« 157
353.	Kaj je od opravila po totemi naijini misliti?........................... 157
354.	Zakaj?......»..................... t57
255' Kerim x{elnikom moremo nastavc ali
podlage dati?..♦•».».»•♦...♦.♦»».. 157 356. Kaki morejo toti skladi s* iielnim delom biti? ......................... 158
,'-^57. Kak se polek tega zadeiximo? .»... 158 3,58- Kaj pa nam loio opravilo naredi
trudlivo?.................................i^i)
359. Kak pà si toto delo oblehkotifljp ?«• 159 C« Nam nastava svit kov pri.
skladih tudi leliki trud del^?'^»»•»(»/ 159 3Ó1. Kak se to zgodi? .♦.•«♦...«.»»».v Kaj imamo dale vu totemi meseci delati ?..•.»••.•«•.»••.•«*.•*••».»• 160 3^3' Skos kaj se zna to zgoditi? ♦•••»*»• 160 Pohitri to resen rojitbo?»...•♦•.♦'. »60 3<>5. Kda rojitbo priqakavamo, kaj je te
storiti?........................... ifio
3^0. 8e je veq del vu totemi meseci160 3Ö7. Zakaj moremo nje tak rano delati? if)x 3^8. Na kaj imamo polek tega gledati?» lót 369. Moremo vsako leto odroje delati?»« 161
Pit	Stran
370. Na kaj se dale Imämo vu totemi
meseci gledati?««»«»««*»»««»**.»«*»	161 Kere bolezni med ifelami vu totemi
meseci najdemo?«»»«»«»«»»»«»»****	162
373. Vu t{emi obstoji rogelna bolezen?**	162
373. Od ifega nastane rogelna bolezen 1	162 j74. Pa lekaj nastane iz belega gloga
cvetne mezge ?•«*«**«•*««•♦«»«••»*	162
375.	Kaj pa raznmimo pod gnileqim plo-dom?«»«««**««***«**»*»*»*«»***«**	163
376.	Na ijemt spoznamo totd bolezen?»»	163
377.	Od tjega pride tota bolezen? »»♦**««	163
378.	Kak od omrazenja?»»»«»»**»«*»*»**	J63
379.	Kak od kvarne kerme?»»*«*..............164
^go. Kak je zdaj takemi roji pomagati ?	164
381. Kde imajo tjele v'Jnnii pa3o? ♦*»«.	1Ó3 ^83. Kere opravila se nadajo vu totemi
meseci?*«............................165
383.	Fo keri priglednosti pa moremo roje prestavlati ?......................................ißj
384.	Jeli zato poznesih rojov tudi ne smemo prestavlati ?*••«••«»♦»•♦•♦»«»» •	t66
385.	Se znajdejo vu totemi meseci tudi bolezni med tjelami?........»**»♦•	i-irt
38<J. Vu ifemi obstoji teta bolezen ?..........166
387.	Od Ifega pride tota bolezen ? •«*♦♦*	irt6
388.	Je vsaka roso tjelam kvarna?•»»«»«	1Ó7
389.	Kaj razumimo lastno pod medno roso?...............................567
390.	Od qega nastane medna rosa?..........3'>7
391.	Tak ali je vadluvanje, ki medna rosa pride od listnih vusi, ne resnično?	16$
392.	Je tota od listnih vusi nakidana medna rosa kvarna?♦•♦•»♦♦♦**•«»*♦«**	169
Pit	Stran
393. Kere pase se nadajft *u meseci Julia?	169
3y4. Kere opravila se nagodijo va totemi
meseci?«.....................................170
395.	Jeli se znajde zvun totih, »e veij-drugih ifelaih sovraxaikov vu totemi meseci?*.**....................................170
396.	Jeli tote xixale tudi nad ijele padajo?	170
397.	Kako spodobo imajo tote vusi?»«»*	170
398.	Odkod dobijo ijele vu5i? .«».».*...	171
399.	Se pomnoxavajo tudi ravno tak siU
no, kak drugi vusai plod? ♦.♦.»«*•	171
400.	So one i]elam texkotne ? ♦.*.»....*	j^j
401.	Jeli ne imamo pomoli proti totim vusam?..............................171
4oa. Kero rastlinje cvete v* Augusti? .«♦«	172
403.	Davajo tote rastline dosta meda?..	17a
404.	Moremo roje 8e tudi v' totemi meseci podlagatil..............................17a
405.	Kaj se zgodi vu totemi meseci trotom?	172
406.	Moremo tfelam to pomagati?..............172
407.	Ka/ ae tiriamo veq delati?..................172
408.	Dobivamo 8e tudi vu totemi meseci roje?..........................................................173
409.	HeimajoiicIevutSeptembri tudi paso?	173
410.	Je Jiajdina vsako leto tak obiodéqa?	173
411.	Vu kerih letah je hajdina uaj bole zdaqna? ............................................173
412.	Letijo qele rade dalei{ na hajdinsko paso?..........................................................174
4i3- Je toto prenašanje is ijelinjaka vu
hajdino ne xmetno ino nevarno? *.	174
4>4' Je pri totemi prestavlanji hasek?...	174
415, Kere kose prenašamo vu hajdino?••	174
4iö, Moremo vse roje vu hajdino spraviti?	175
Pit	Stran
417.	Kaj imamo pri postavleoji rojov vu hajdint storili?»»............................17^
418.	Jeli Dam njih vu hajdioi Dlkdo oe vkradne? ••»»**<•••»••»*»«••*«*»••
419.	Je hajdinski méd ravno tak dober
kak poletni?..........................173
430.	Kaj se veq imamo vu totemi meseci delati?................................176
421.	Kero opravilo imamo v* Oktobri? •»	176
422.	Na kaj imamo polek tega gledati?»»	176
423.	Kak to znamo zvediti? ».»•»♦♦»»•♦» •	»76
424.	Kaki more roj biti, keri vu zimi ho-
ije dobro obstati? »...•♦».•♦♦»»••«•	176
425.	Kaj je storiti, iji je koK za zimo pre« slabi?.............................177
426.	Kak roje naj prilit(nej kermimo?»»».	177
427.	Jeli ne smemo tudi precedeni méd ali cuker kermiti? ...............................177
423. Kakzabranujemo roje pred xixalami?	177 429. Kak branimo roje pred mrazom ?»♦•	177 130. Jeli ne porezavamo rojov tudi vu totemi meseci ?••».........».»»»«♦»»«	178
431.	Keliko meda pà njim lastno v'jesen odvzeli smemo? »•♦»•♦»»•»♦»♦••♦••	178
432.	Se povsodik po totemi nasini zader-ximo?..............................178
433' Jeli se tak ijeliia reja ne zgubi ?»»»«»	179
434.	Kere roje pa pokolemo?»«»»»«»»»»*»	179
435,	Kak se pri totemi delizaderxavamo?	180 43Ö. Ob kercmi i{asi opravlamo toto delo?	igo 437. Je klanje qel tudi dovoleno? »♦♦•»»♦	180
433.	Je ne groznost goveda ino braveta klati ?•>»••*•»••••»»»•*»•»•»••«»«»<	161
439. Kak to storimo? ..........................18»
Pit	Stran
440.	Jeli pa ne pojejo laki zedtnenji roji veif, kak bi vu dvema ali treh kosih ostali?............................ igi
441,	Jeli pa je pri klanji ifel ne veksi ha-sek, kak pri sedinenji?........... igz
44«. Kakšna pri klanjixjélplemen obstati? 1JJ2
443. Jeli se skos tote na plemen pu«ene
roje pokltni pa dostavijo?	185
444> Kak se to zgodi?............................183
44S' Kaj pa storijo qelnt vublleli zo brezdelnimi napunjenimi kosi?	1^4
446.	K' tfemi pa oni strexejo?	1S4
447.	Imamo v'Novembri tudi kaj pri qe-
lah opraviti?	..»»...é*.,«»». 1S4
448- Imamo tudi v' Decembri kako opra-
vilo?..»*......................... 185
VI. Glava.
Od dobre' sprave ino stoiitbe z'	medom ino voskom.
449.	Jeli znamo porezan méd kt{asì predati ino vusrebrati?•♦.»«•».»♦♦.♦»«	igS
450.	Zakaj?...............................136
451.	Znamo méd, kak ga pri porezavanji
od ijel dobimo, kqasi zohraniti?	iS<5
451. Kaj ali moremo z'medom delati?»»	187
453.	Kak to opravlamo?*.».»«».«.».»•»*	187
454.	Kaj storimo z' belimi mednimi po-gai(ami? *«..*«*»»*»»•»*«»« t. ».*«.»	187
Pit	Stran
455, Kaj pà vqinìmo z'ostanki? .............jgS
4.^6. Kak to opravlamo?'«»..........................188
457.	Dobimo méd celo ijisti od voska?».	igS
458.	Jeli se vosek po totemi najini od meda ijisto odlolji ? »••»•.•«•••♦•••	i8()
459.	Kak dugo pustimo lonce 2' medom
vu kru3nt pet[i..............189
4Ó0. Sc(ritjamortruginat|inmédìsceduvati?	139 4Ö1. Kaj pa delamo z' arjavim ino qer-
nim medom?..............jpo
4<52. Vu kake sode se zdaj toti isceden
méd zohrani?•«♦•»•»••♦»♦..»♦♦.♦. •	190 403. Na kaj imamo obqinski pri iscedu-
vanji meda gledati?•»»♦.♦...»♦ ».»♦	190
464.	Kaj (5a storiifib z' ostanki ino odvzelki?	191
465.	K" ifemi pohasntijemo méd?..........191
40(5. Znamo vsaki méd k'hranam jemati?	191
4Ö7. Po keremi oaqini se to zgodi? ».♦»	192
4^8- Jeli se polck tega ne zgubi dostameda?	194 4Ö;. Jeli se ne zna to na bole kratki na-
i|in storit)? ».».♦.♦»•..»♦»..».♦«»«	194
470.	Je toti nai|in ravno tak dober, kak pervi?...........:................................193
471.	2namo medi skos pristavo tudi do.
ber duh ino Vkus dati?..».».«.»»	195
472.	K'verni pa nam je medna odteijina ino voda, s'kero smo noxe ino posodve zmivali?............................19Ö
473 Kaj je pivni med? ..».»•».».♦.».♦♦	19Ó
474. Kak se toti pivni med naredi? ♦.».	196
475 Jefi za to neimamo pripravlenemere?	196
476.	Kak delamo pivni med se dale? »»	197
477.	Jeli ne »kodi pivni méd zdravji? ••	199 478- Vu ijemi se razlogi medno vino od
pivaega nieda?»«.»»«M»«»»f»»«»«**	199
Pit	Stran
479.	Kak delamo medno vino? **»«*.*«	ip^
480.	Kak se dela medni ocet^ *•»•*.**4. goo
481.	Kaj pa storimo 2* ostanoj{imi mednimi trosinami?	2q|
482.	Kda moremo toto delo opravlati?»»	201 433. Kero orodje nam je polek tega po-
trebnol ..♦.♦...«.»«..♦.♦.».»«..».	202
484.	Kaka je vosqéaa presa? ♦«..♦»♦.».	202
485.	Jeli se zoa jde 8e vei{ spol voJtf enih prej? 202 4.8Ö. Kak se pri vojijni presi zaderxavamo?	2202 48/. Kaj moremo zdaj pri presi delali205
488.	Kam pa teqe ispresan vosek204
489.	Moremo pri presanji liitri biti?*»»»	204 4^90, Kak spodobimo ispresan vosek vu
kolaife ?....................................................204
491.	K* ijemi nam je vosek?•»♦»♦»«•»♦»»•	205
492.	Kak obernemo vosijeno xuto farbo
na belo?........................................205
493.	Kak plebamo vosek?..................206
494.	Kda se aam vosek naj bolse spleha?	soö
495.	Kak delamo svei^nice ali luqnice is totega voska? ..............................206
496.	Kak delamo voščene omotke? •»♦«	206
497.	Kak si naredimo ocepni ali drevni vosek? ....................******
498.	Kak si pripravimo vosek, naj bi z* njim pohištvo vosqili? »»♦«»«♦♦•<»«	209
499- Kak si pripravimo iz voska dobro
ifrevelno ino solno vostlilo? ♦«♦<♦»	209 500^ K' verni pa so gomole, kere si is pre»ani,h vosqenic, trosio ino sa-
tovnic natisnemo? ♦«»«»«»<»♦»»••»«	210
S' p i s m e n C a m i pokoj. Aadr, Lajkama nasledaikor vu Gradei.

o.
'òraz i. Is treh slamnih s vitko v a. b. c, naréden stojéiji ko», kak na letnemi skladi stoji.
Obraz 2. Xelezna zapinja, s* kero se slamnr svitki eden na drugega zapinjajo.
Obraz 3. Letni sklad od zadnega strana : a. b. C. d. zgorni okraj, na keremi se slamni svitki znajdejo; e. zadne dverca, kere se na podmetanje, a)i pri odroju-vanji odprejo,- f. letna lukna vu pred' nemi strani.
Obraz 4. Potisek e. za pomenjfavanje ali poveksavanje letne lukne vu letnemi skladi d.
Obraz 5. Is treh slamnih svitkov a. b. c. naredeti lexéqi koy, z' letno lukno vu prednemi pokrivali pri d»
Obraz 6. Xelezen svor, s* kerim se pokri-vafni deski na desei{ne sklade privertž.* vajo.
A
Ohraz 7. Zaakor, s' kerim se tak dobro predne pokrivala, vii kerili so letne lukne, kak tudi zadne pokrivala na deseqnih skladih zsskernujejo.
Obraz 8- Kadni strog, a, meh; na njegovo cev h. je is kotline ali kositara skovana kadna herga c. d. zo svojo cevjo e. na-teknena, Tota herga ima dva dela, kera se pri f. g. skoz zarexo spotismiti ino razno vzeti znata. Vsaki totih dvu delov je zngtrah s'prevertanim podnom za ispusanje zraka ino dima oskerblen, kak je na posebnemi zgornemi deli It. viditi»
Obraz 9. Is petih slamnih klobas nareden slamni svitek,
Ohraz 10. Voseijno toqilo ; a. na «tiri perste debela, dva solna ifiroka ino pet ali sest »olnov duga klop na «tireh nogah, zadi zo vusajenim preslom b. ; na klopi pod izrezanim jarkom xleb c. za odtok voska ru sod d.; vu prešli skos pregubleno ino avertano lukno texilnik e. na moxjni igli, druga lukna v' texilniki pri f. z* vuobe-»enim kuqom g. keri se derxi na leseni sir h. ; z' mnogimi luknicami oskerblen tvorilnik i. s' platenico v' sebi ; predi vu texilniki popreqna lukna 7. zo xmekom v'sebi, kak ga vu posebnemi obrazi k^
vidimo; vretno t. skoz nagorno texihü-kovo lukno m. vu xmek vtekneno, kero se zo svojimi svoniicami n, vu xmekovih zarexali o. lovi ; p. drog skoz vreteno za gor- ino dolgonenje texilnika; predi v' klopi okrogla lukna r. vu karo je skoz odpertek s, vretenov glaviq y. z'robasto zaglozdo z. ino dvema klinoma x. zadelan.
PnEÖIDOiIE PITANJA.
1. Vu nemi obstoji -qelna reja ?
Vu strexbi ino reditbi i[él, naj bi se od njih , keliko mogoi[no , veliki prid ino hasek dobivaf ino qloveka veseluval. 2. Kaki prid ino hasek nam dava yelna reja ?
Zvun mladih rojov vsako leto nistr pridobiqek meda ino voska.
3. Je toti pridohiiick imeniiten ?
Jako imeniten. Potem kak imamo dosta ali malo rojov, ino \\ì ravnamo qelno rejo s' potrebnim prigledom razumno ino skerb-no, nam ona spravi vsako leto po 10, 20, 30 , 40, ino Ke vei| zlatov qistega prido-bìqka tak, da jo spoznamo za naj bolso rei[ dexelskega gospodarstva.
A 2.
4« Je ioti pridohiyek vsako leto ednaJiì?
Ne! zmes so tudi boxne leta, vu kerih sì nele vise svoje potrebe do perve medne noHiije pridoifega protiletja nikaj ne nano-sijo. So pà take hoxne leta le malokda ino nikoli ne t£|k boxne, da nam ijele ne bi naj menje z' voskom nekaterega dobii{ka spravile.
5.	ya nemi pà ima tota mnogoterost svoj
zrok
Vu rodnosti ino nerodnosti letin, ino t^elam prijetnega ino neprijetnega vrent>ena.
6.	Kake leta so za yelno rejo naj prid-
néne ?
Take, vu kerih je zima ne preostra, iie preduga, protiletje toplo, tihotno, ino leto ne prevroijo ino susno: tji vu proti-Jetji ne pihajo silni vetri, keri ijele v' letanji zaderxavajo ali v'domo-letenji is pase na zemlo metjejo ; tji so protiletne noi|i tople, skos kaj se plodenje jako lehkoti ino medne srage vu cvetji nastanejo; i^i je vreme ne presusno, temoij zmes mokro, naj pajfa ne mine prehitro : i[i se gostokrat rodne grumske vremena nagodijo, iji pridejo listne vusi, ino medna rosa, i{i sad obrodi, ino v' jesen hajdina popuno ocvete.
7. Kake leta so yelni reji kvarne ?
Merzle, susne ino mokre leta. Kajti iji je zima pretenda ino preduga, tè se dosta ijél zgiibf, plodni nasad se zamudi ino zastavi; ijele morejo predtigo znotrah sedeti ino se ne moxejo snaxiti; nastàne plesen, kera pokvari zrak ino qelam bolezni, posebno pà grixo nai^ini, Wi je protiletje ostro ino leto siisno, tè se rfe porodi vu cvelji méd, ijele morejo za tega volo trote po-klati, ino se ne rojijo, Blizo ravno tak se zgodi, iji je leto premokro, skos kaj se Hele od vunletanja zaderxavajo, ali skoz goste velike (Jejts v' dömo-letenji is paye Jia zemlo pobijejo, ^e bole hudo je za nje, qi toqa njihovo paao pobije ino ne imajo od iiikod se xìvéti,
8. So za yelno rejo vsi iraji ednako dobri?
Ne ! Sicer je nieden stran ne tak neroden, da ne bi v' njemi zelinjc, zasadinje, germovje ino drevje iraslo, is kerega rox ino cvetov ijele svoj méd brati znajo ; le pà so neki strani s* takfm rastlinjom boga-teai, zato za ijele bolsi, kak drugi.
9. Keri so toti strani?
Poglavno V6Ì tisti, kde ludje marno delajo , kde je skerb za drevno ino njivno pobolsavanje, kde rase veliko repiva, baj-dine, rudere ino bele detele, ino drugo
A 3
kermno zdittje^, .mali, grabor, janex, miistada, vertno rastlinje vsakoterega ploda, posunq-iiice, slezi^ ino -druge lerxne rastline; tudi strani,	«e najde smrei)je ino jnlovjé,
VII kerih je dosta rndeqih iiao tjernih jagoda ali kde se znajde pinogo xüavega ino kerh-kega verbja, ribeza, .kupinja ino terninja ; ravno tak tudi lepo cvetéqi travniki, lipovo ino kostanjevo drevje; vit vsih takih stranili se ravna qelna reja na naj obrodnesi hasek,
10.	Ker i strani so yelni reji ^Heprifetni? Vsi tisti, keri is sulUh' nerodnih pesc-
qfn olistojijo, ali'tak visoko lexijo, da viher od vsakod na nje pra?fi; ednako tudi, -kde so velike jezerc ino. široke tekoqe vode, v' kere qele, vu prekletenji otrudene, aH skoz veter pobite, padnejo.
11.	So Jiele v marlivosti med sobo ednake?. Ne! Ene so bole marlive, kak druge.
Ene preveno leqejo ino nosijo, druge pa r^de sedijo ino ne delajo. 12. Odkod pride nedelavnost nekih yél? Od prepunega kosa ali sklada s' po-gaijami ino medom; večkrat pà tudi xe iz naravi.
J.'^ Kak se ioti nedelavnosti odpomdga?
Skos poclrezavanje ino podlaganje, ino tudi skos presadenje nemarnih i{él med <!elavne.
14.	Treba na yclno rejo velike zatronhe ?
Potrebna zatrosba na qelno rejo je
celo mala, ino se istegne naj berxej le na pervo nalogo, t. j. na knplenje rojov, na postavlenje t|elinjaka, ino na spravo nekaterega potiebnega orodja. Alipa vse to se nam skoz veselje is ijcl bogato plaija.
15.	Vu yemi pa obstoji toto veselje?
Vu vxitki, kerega skoz g!ed ino pre-
mislavanje v' naravi ino gospodarstvi totili ijudovitnili stvari najdemo. Vednemi i|e-linstvl se zediiiijo lak mnoge imenitnosti, kak jili pri niedni drugi stvarfni ne najdemo, Zotovarsenost na edino misel ino volo, kera celo zoserijno mèd vsim ijelinstvom gospoduje, lubezen k' matici, pogodba na ednakost v'njiliovih opravilah, njihova delavnost ino neotrudena marlivost, njihova skerb za nnj lepšo réd ino snago, njihova sprava ino zohranllvost, njihova zmoxilost, s'kero se branijo ino svojo lastvo zderxa-vajo, ino se pred vsim drugim posebno njihovo isknstno delo nas popunoma premaga, se nad njimi ijudivati, ino keliko veq mi nje gledamo ino prcmislavamo, teA 4
liko bole sc nasa pazriost na nje ravna, ino povzdigava celo naso serce na veliko ijast miidrega stvoritela. ló. Kaj je potrebno na pridno i/elno rejo?
Dobro poznanje i|él, njihove naravi ino xiv]ie sege, tudi vedenje vsega tega kaj je njim pridno ino kvarno, zadnii[ po puno znanstvo naqina, kak so oskcrbuvati ino potrebna hitrost v'navadi robnih opra vil z' njimi.
17. Kak si tota vednost spravimo? Skos podvuk ino skusenje, z'obojnim vkup.
J8. iV« heliko glav toti navuk raspadne?
Na öc.'>t. One so : Perva: Od naravi ino xivne «ege ijél. Druga; Od i{einih stani» ino nekega za
qelno rejo potrebnega orodja^ Tretja: Od pridelka ino primerjene sporedi dobre qelne reje, JTterta; Od pomnoxavanja qél. Peta: Od strexbe ino redilbe ijél v'raz-
liqnili letnih qasih. žfesta: Od dobre sprave ino storitbe z' medom ino voskom.
a. © IL A ^ A,

Od naravi ino xivnc »cge i[èl.
19. M&d /ieri plemen stvari slisìjo yele ?
Med insekte, ali tak imeniivane vu-kosiie jcixale, t. j. mèd take stvari, kere imajo kres svoj xiyot vureze ali okroxe, v'kerih ga znajo gibati, istcguvati ino vu-kraijuvati. Zosebiio se i[ele, Ktejejo med miihji plod.
Io. So vse yele ednega roda ?
Ne! znajde se jih vei{ rodov, n. p. kosmati ijmeli, cvetne qele, zidne ^ele. Mi pa govorimo le od mednih t|él.
21. Kde najdemo medne i{ele?
Vu öiremi naravnemi stani v' logih, kde vu votlih drevah, kamenih raspokah ino podzemelskih Iiiknah siovarsene svojo gospodarstvo ravuajo, ino se zato divje ijele imenujejo»
-22. So one drugega roda, kak nave domai/e 'qele ?
Ne! One so le nekaj meiiKe, bole qerne ino svetléjfe, ino da so sebi samim poddane, zato zlostnéye pà proti tem tudi bole xive ino marlive. Od spoqetka so tudi naee domaqe i[e[e bile divje, ino vsaki ro), keri odleti ino se i{lovei{jemi prigledi odvzeme, se pà odivi.
33. Keliko i/elpà xivt v'ed/ietni tovarntvi?
To je daleq razilqiio, ino se skaxe po mnogoterih obatojnostah mnogotoro. Znajdejo se roji, kerih broj se na 50 do 60000 X}el do&teti zna; proti tem pà so drugi, keri se le blizo na 8 — loooo qel znesejo.
14. Kak se znd yelna brojnost zvediti?
Skoz vaganje ogrebanih rojov. Skoro vseli vaga 100 ijél 1 lot. Na 1 funt slisi zato 3200 tjel. ali roj bres posodbe (tare) vaga 4 funte, tè ima taki roj 12800 qel vu sebi.
25. Kak je yelno truplo sporedeno ?
Ono obstoji is treh imenitnih delov, toti so: 1. glava, a. opersje, ino 3, zadek. Oni so skoz vurezke razloijeni, ino le skoz drovniqke cevke ali privodke med sobo sklenjeni, ino od zvunah z'mnogimi kos-minkami obraseni. Vsaki totih imenitnih
delov ima mnogotere vude. Na glavi vidimo ralec, vjedilo, jezik, oi|i ino ifiitne rogelce; na opersji noge ino peróti ; ino na zadki »est okroxkov ino stiri luske. Zno-teriii deli so: mozek, :Xelodec s'ijrevami, pUn|.i, spolnice ino xalec z' jadnim mehom.
2ó. So vse yele ednega roja.na spodobi ino teli med sobo ed/iake?
Nel temo(j znajde se med njimi vidna ra2lii|nost.
27. KcLikotero ye!. prebiva v' ednemi roji?
Vu popuno zdravemi roji prebiva troje ijclj 1. matica, 2. delavjie ijele, ino 3. troti.
28. Kaj je matica ?
Ona je mati vsih v'ednemi zdravemi roji stanuvajoiiih ijel. Na njcnemi xivlenjt, iiazoi{nobitji ino zdravji se zderxf dober slan enega celega qelestva. Mi ona bode bolena ali nerodna, ali se celò zgubi, tè pride vse vu nered, delo kipsi henja, vso qelestvo zapadne v' nemoxlivost, nesnaga v' qelniki se prevzeme, naredijo se ijervi, ino vso qelestvo — qi sc mu htiro pà matica ne spravi — se pokoni^a. Kak dugo pà je matica xiva ino zdrava, gospoduje zojedinost, red, xivlenje ino marlivost med tjclestvom, ino vso i^elinstvo se znajde vu d obrem i stani,
29. J eli matica ne irmi fi e vcii inién?
Ima. Ludjé so nekda mislili, da }e oiia sama (qelak) moxka iiela v'roji, ino njo zato \'-ajroda, krala, cara imenuvali. Od keliko nasa pà znamo, da je ona le xen-skcga spola, se jì je od nekih htelo davati ime vaj^^odica , kralica , carica j alipa naj pravej jò imenujemo matico.
30. Kake spodobe je matica ?
Na zviinenjemi teli ima ona vse z' delavnimi ijelami ednako, alipa vsi samotni deli so vekai ino lepše podobe; telni zadek je bole diigi ino priifpiiien , ino ona ga, kak hitro je plodna viprijena, za sobo vleqe. Noge so d«g»e, tak da na njih med ovimi gelami veliqestno hodi; njena farba je xuqkasta, blizo zlatosvetla, prt nekih tudi arjavkasta; ralec je nekaj kra;|ei(i , kak pri delavnih ijelah, ino zgorni telni del je veijkrat temno arjavi, vcqkrat ijern-kasti. One vse so ne edne vclikote ; kajti ene med njimi se skaxejo celo zosebno velike; alipa vse so vidno vckse, kak delavne qele. Is popisanja ino obrazenja pà se ne navuijimo matice prav poznati, te-inoq moremo jò xivo riditi ino pregledati, jò sUöno poznati hočemo.
31. Skos kaj sc razloyi matica od delavnih yell
Skos popuno doraftetije svojih spolnic, zosebiio zajajijnic,
32.	Is nega obstojijo zajajiptice?
One obstojljo iz dvu zvezkov, vsaki
zvezek iz mnogih posodviqic. Vsaki zvezek ima cevko. Obe cevki se zedinita vu zovkupni dovodek — lexui kanal ali lexno ijrevo. V' onih posodviqicah se zaplodijo ali dovodijo jajca. Kak dugo je matica se neoplodena , aH iji je od lexnega i^asa we daleq, se vidijo tote posodviijice, kak na-motek preje, ali kak zviqek zonaloxenih niti, kere so tak tenke, kak nit od xidnega t|erva. Ob ijasi jajipiega lexenja pà so tote posodvinice naraaene ino z' nedostetlivo mnoxino jajc napiiniene, kere preveno vek-ye bivajo, keliko blixe cevkam pridejo, fs kerih se vu lexni dovodek spravijo ino se odcod VII lexnice nasadijo.
33.	Jeli matica tudi ima xalec ?
Ima ga ! le je on splantani ino bolc
diigi, ino drobnesi, kak pri delavnih T{e-lah ; alipà ona ga le v' naj veksi sili vze-me na pomoq, posebno v' boji zo svojimi zopertnicami, zato jo brezi bojanja, da bi nas pìtìila, v' roke vzeti znamo.
A/
34- tiemi je matica ?
N;eiia predna diixnost je zaploduvanje; ona izlexe zato vu protiletji ino po leti mnoge jezera jajc, tak dobro za delavne iiele, kak tudi za trote; proti tém pà je ona vsim drugim opravilam odrzeta. Ino da je ona, liki sklepni kamen celega ne-linstva, zato imajo ijele nedoreijlivo liibe-zen do nje, tak da rade za njo xivlenje sporoi[i'jo.
35. Kak diigo 3CÌVI matica?
S' popnno stanovitnostjo se to ne da povedati. Eni mislijo, da ona svojo xivlenje nikaj vise, kak delavne iiele, ne spravi, kaj se po naj novesih viipametvzetjah od enega leta dosta vise ne izide. Drugi pà, kak n. p. ijelar Jfpicnar, dokaxujejo, da ona zna starost na sedem ino 8e veq let doxi-véti. Alipà to je, po naravi insektov skle-nom, neverjetno. Pazen ino vere vreden priglednik nàm je zmes poterdil, da je matica, kera je skos svojo telovnost jako zo» sebna bila, po drugemi taji ogrebana, xe pri pervemi dvakrat, t. j. skoz dve leti se dala viditi. Is tega se sklene, da matica xivlenje celò na tri leta spraviti zna, kaj se na zderxanje tjelinstva tudi zdi biti potrebno»
36. Kaj so -delavne t/ele ?
One so naj mense, pà naj brojnatesega stana v'roji, kere vse dela opravJajo, med ino vosek nosijo, prebivališč snaxijo, vodo ino druge rei|i doiiazrajo, plod s' kennno kaso oskerbuvajo ino za slobodnost qelnika straxajo.
37. Kake spodolz so delavne ijele?
Is celega ravno take, kak matica, le je njihova zrast dosta mensa, alipà vsi njihovi vudi so na njihov delavni stan pri« memo sporedenl. Zo svojim jedilom, kero is klesi obstoji, kerih zobci ne stojijo le ramo eden na ovega, temoi| tudi skrixo-ma eden krez ovega grejo, ino med sobo, iji se zaklepnejo, votlino naredino, zgriza-vajo skalje ino druge neravnote v'qelniki; zo svojim rakom, keri se »eteci spodobi ino med dvema vteknicama teijf, najimlejo one medno mezgo is cvetnega oserijja, ino jò prinašajo z' njim do poxiràka; ino zo svojimi nogami si nabasavajo cvetni prah ino se oblagajo z* njim tak, da se gosto-krat poqivati morejo prejdoij, kak do svojega prebivalisa pridejo,
38. Keliko kosti imajo delavne yele ?
Jfest. One se znajdejo na spodnemi strani cpersja ino Imajo skup stiri imeiutne
vDgibke, kerih naj spodneJ^i, mallijke Tftiri kremplii{B ima, s' kerimi se dcrxati, edna na ovo vésiti ino tak imenuvati grozd narediti znajo Dvč naj predneJfi nogici jim strexeta namesto rok» Z'njima lovijo cvetni prah, ino ga donasajo z' naj blixnesim parom nogic na sirjo bedro zadjiih nogic, kero se lopaqka imenuje. Tota lopax[ka je okoli sebe z' mnogimi kosminkami obraòena, kere k'tern slrexejo , .da se nabasan cvetni prah na nje derxi. Pri matici je tota lopaijka xmetno viditi ino tudi nc s' tak mnogim kosminjiqom obrajfena,
39. Keliko peroti imajo delavne i{ele?
Ravno teliko, kak matica, najmreq «tiri. One se najdejo na strani opersja, ino lexijo liki edna krez ovo, le so zgorne dugse ino bole »iroke, kak spodne. One so vkrix spletene ino z' nekimi xilami pre-rasene.
4.0. Ä* yemi strexeta njim yutna rogelca^ predi na glavi mèd oymi?
Brez dvoja sta ona qutna orodka na ulatanje ino berx tudi na vohanje. One nju znajo istegnuti ino vukraqiti ino z' vugibkì na vse strane gibati. Skoz nju spoznajo one vsako zra^nti premenenje ino istegu-jejo nju pri vsih najdenih renah naprej;
na podiskavaiije. Ona se zato imenujeta ijutka rogelca,
41. Kaka je drobovina delavnih
Spervitj je poxiràk v' pamet vzeti, keri se zgorah na gobci zaijne, skoz opersje gre ino se v' zadnemi teli v'enemi mehi dokonqa. Toti meh, keri sladke mezge iz rox dobiva, se imetuijc medni xelodec. h totega meha ide kratki dovodek v' dru^i meh, keri je dobil ime, voseqni xelodec; kajti mislili so neki ijelari, da se v* njemi vosek, kerega ijele v' teiiqkih gibicah skoz okroxke zadnega tela ispotujejo, pripravlaj vidi pà se on le za prexivanje potreben biti. Na obema stranoma lexi'jo pluipii mehi, keri so na btiri cevi na zvnna) oddelani: Nixe spod Jexi xalec ino jadiii meh.
42. ä' Iberni jim str exe xalec?
Brez dvoja jim je on na branbo, ako ravno vsaka ijela, iji je koga z'njim pittila, more %nimreti zato, da xalec, keri ima protivne kremplii(e, po zbodnenji ostane teqati ino nekaj qelnih ijrev odterga, iji ga ijela nazaj potegnuti hoqe,
43, Odkod pà pride da t{elni xalcc tak obifutlivo bolei{ino nayini?
Od jada, keri se iz jadnega meha, na konci xalca, skoz njegovo vustnico v' rano izleje.
44- ioti jad nhodlivi ?
Njegova skorilivost je ne pri vsili lii-déh cdnaka. Nekim naredi' pomislivo bole-*{ino, otok, xgalino ino tresliko; pri drugih pà toti vt|inki hitro preminejo. Znajdejo pa se tudi prigodi, kde je roj vu svoji jndnosti ludi ino konje vumoril. 45. Kake pomosi itndmo proti y cinemi jadi ?
Naj hitrej nam pomaga oli, pomazan na rano; on zabrani otok. ino xgah'no ; zvua tega méd, scalnica, merzla voda, hladna zemla, tudi ijela, kera nas je pi-qila, iji jo na rano razdruznemo ino rano z' njo glodamo.
46. Kcrega spola so delavne yele ?
One so lastno xenskega spola.
47, Kak se fo dà zvediti?
Skoz razrezanje i|el; kajti najdemo v' njih zajajijnico, kera pà je ne popuno do-raaena.
48- Lexejo delavne 7/e/e tudi jajca y kak matica ?
Kak dugo je roj zdrav, t. j. rodno matico ima, tak dugo ne lexejo one jajc; kajti kelika nered li ne bi vu qelinstvi postala, i)i bi se vse delavne qele zo zaplo-duvanjom paisipti htele; iji pk je matica zgublena, ali nerodna , te se zbudi v' ne-
klh delavnih ijelaK pojatnost na zaplodii-vanje, one se zato zospolijo z'tiekinr^i vu qeìniki prebivajoqimi iielaki ; ino lexejo jaj-caoialipa is totih jajc se sami troti nalexe-jaiiizato neki misjijo da se troti od rodnih delaynib (i{él plodijo, ino za tega volo nje trótnice (trotne matere) imenujejo.
49. Kaj je lastna duxnost delavnih yél ?
Njihove dela so veliko raziitjiie.
50. v" yemi obstojijo njihove dela?
Kjih9ve dela so veliko raziiqne, Etie snaxijo iS tjelnika vso nesnago, iznašajo mertve tjele, vu ijedih zaplodene ijerve qelnih molov, ino v'lexnicah oterdeti i|elni kroh; druge zaraaxujejo raspoke ino male odpore vu i{elnìki ; neke delajo lexnice; pà druge pripravlajo qelni kruh ino kermno taso za plod, se pà neke kcnniio plod, ali ga s'pokrivalom zadelavajo. Ene leqejo vun ino pobirajo v'roxah ino cvetih drevja ino zelinja med ino cvetni prah, ali prinašajo zamaxo is topolja, kostanjovja, smreT{-ja, ali vedo is potokov ino gnojibJiic, Z* edno besedo, one vse so brez henjanja delavne od jutra noter do veijera, ino vse njiho.ve dela se ravnajo na zderxavanje ino dober stan celega ijelinstva.
51. Kak diigo scivljo delavne fiele?
Po skiisenji smo presvedotjenì, da ne xivi'jo dugo prek enega leta. Mnoge se skoz v{ii{e ino druge stvari pojejo, mnoge preidejo v' dexovji, mrazi ino vihérih j zmes tega pk se njihova zguba v' dobrih letnih qasih preV^eno znoviq dcfstavala. Od tega pride, da dober roj 58 ino «e veq let star biti zna.
Ka) so troti?
Oni storijo tretji stan x[el v* roji, ino se od enih tndi triibci, ijelaki, ijelni mo-xàki, lexaki, imenujejo.
53. Kake spodobe so troti?
Oni so dosta vektfi, bltzo dvakrat te-liki, kak delavne ijele. Vse na njih je ne-skladneso, kak pa na delavnih ijelah; glava je veksa ino bole okrogla, ralec kraljevi, zadek debeiéòi ino priseqen, kosti neokosmai[ene, ino le znotrah z* malimi nideijkastimi kosminkami obrasene; na zad-nih nogah ne imajo lopaijic, zato tudi cvetnega praha nositi ne moxejo.
54. Imàjo troti tudi xalec, kak delavne i{ele ?
Ne ! totega jim je narav zarekla. Mi nje zato znamo bres skerbi, ki bi nas pilili, v'roke vzeti, m pà nje na zadki stis-
kavarno, tè prideta dva mala rogelca na svetlo, kera imamo za pridelka njihovega zaploduvanskega orodja.
55. Kerega spola so troti?
Obijinski nje imenujemo moxake, t. j. moxkega spola ijeie. Sicer so neki qelàri njihov spol obdvojiivali, ino nje za bres-spolnike imeli, alipà oni ne imajo nikakega svedontva za toto ovadliivanje.
56. Kera pa je njihova duxnost ?
Tota se je ne popuno znana. Eni so mislili, da oni lexno opravilo oskerbuvati morejo, ino nje zato lexne ^ele ali lexàke imenuvali. Drugi so nje imeli za vodonosi-tele, neki pa so njim vso opravilno duxnost odrekli ino nje imeli za gerde odrod-ke ino nepridne lakotnike. Alipà iji so oni, kak se xmetno tajiti dà, moxkega spola, tè jtm siisi oploduvanje matice, ino tota duxnóst se vidi njihova prodna biti, qi ravno se oni poJek tega druge opravila iméti znajo. Teliko pa nam je po resnici znano, ki ijelinstvo se le te vidlivo na dober stan prihaja, kda trote roditi zatone, ali qi se oni v' roji prikaxujejo.
57. Kak veliki je broj trotov v' ertemi roji?
Celo gotovo se to ne dà povedati ino visi cd VC4 obstojnosti, n. p, od rodnosti
matice, od brojnosti qelestva ino od dobrih pas. Izreklo pà se je le, da se vu zdravetni roji méd 15000 qelami znajde 300 trotov, ino vu brojnateöih i{elnikih je njihov broj naravno te imeiiitiiesi ino se zna na 800 deleteti«
Izletavajo troti vsaki den ravno tak marno, kak delavne yele?
Nel kajti oni so xe iz naravi lenivi, ino merzlokervni ino lubijo toploto, zato izletavajo le po toplih dnevih, ob poldnev-nih vurah, ino poznej pri suni{nemi xart^
59. Kak dugo xivijó troti?
Dugava njihovega xivlenja se doteqe naj vise na ifest mesecov, dostakrat je ona 86 silno krat{e»a ; kajti qi hudo vreme pride ino se pase odvzemejo, tè so oni večkrat xe vu Maji pà odverxeni; tji pà se pase znoviq pobolsajo, tè se pà tudi novi troti izlexejo. Naj berxej pà se oni po rojnemj-qasi ino qi se pase dokončajo, v* Augusti ino Septembri od qel prexenejo ino za-kolejo.
60. Zakaj pà storijo yele to ?
Brez dvoja zato, da so njihove opravila zdaj ne veq potrebne , ino da bi oni ovaqi qelinstvi le na texkoto bill ; kajti eden trot pojej veq, kak dve delavni qelù
Tote so zato na zderxanie celega roja skerbiie ino skaxejo pri njihovem preganjanji ilio klanji tako groztiost, ki celò jajca ino zadelan plod iz lexnic potergajo.
61. J eli celo nied/iega trota ne pustijo xivéti?
V nekih rojih si ijele xe tudi edine trote skoz zimo zderxijoj kajti najdemo nje večkrat v' Januari, kde se je ne bil plod vusadjen, ino kde je matica bilr» popuno zdrava, ino roj celo dober, Alipa teliko je resen, da so roji, keri ire v' Oktobri trote terpljo, po vodbi brez matice.
62. Kak pà se godi plodenje i{el?
je mafka od qelakov plodna vijin-jena, te naiéxe k' zaqetki protiletja, naj berxej xe vu Februari jajca tak dobro za delavne ijele, kak tudi za trote, one vu male, tote vu velike lexnice. Njena naravnost ji xe povej, kake jajca bode nalegla, zato se ona v' ogledi na lexnice nikoli ne prestopi. Iz vsakega takega jajca se iskota vu »tireh dnevih ijervek, keri od ijel s' kermno kajjo oskerblen ino v' potrebni toploti zderxan, noter do sedmega dneva tak dalex{ prirase, ki poden v' lexnici na-puni, ino popun okroxaj spodobi, kajti se glavo hio repavim konukom dotfi{_e»
Kak liìtro je tak daletj prirasel, se istegne v' lexiitci na ravnoto , ijele pa se ga pre-venò oskerbujejo s' potrebno kermno kaso, ino zadelajo lexnico s' pokrivalom. Vu totemi zatleianemi stani naprede i[ervek arja-vo-rudeiikasto koxico okoli sebe, vu keri se zmes «tirnajst diievov na popuno tjelo preoberne. Po pretetjenji totega t^asa od-grize ona pokrivalo na lexnici okoli ino okoli, ino pride, liki is svojega groba vun. Zraven ^asa se naberejo neke qele okoli nje, kere jo osnaxijo, ji nekaj meda dajo, ino jò vu svojo tjelestvo vzemejo. Xe drugi den leti ona vun, ino opravla vse dela drugih t[èl.
63.	Jeli se tudi troti ravno tah narodijo ? Tudi ! Je naiéxe mat/ca svoje jajca za
trote vu zosebne za nje pripravlene vekee lexnice,
64.	ALi hdo pà naiéxe jajca za matice ? Matice se iz ravno onih jajc narodijo,
is kerih se vu malih lexnicah delavne i{ele nalcxejo,
65. Kak pà se to godi? Kda bi se matica poroditi mogla, tè naredijo ^ele za tako jajce nekaj rekso lexnico, kera preci monne, okrogle stene ima, ilio na strani pogaij ali vosijin, Jiki
xe-
xelodna Iiismka dol visi, tak da je njeno pokrivalo pod se obernjeno, tudi se ona z'vei[ ino daleq bolso kermno kašo, kak delavne t^ele, oskerbuje. Toti obe obstojnosti storita, da se iz jajca delavne qele narodi matica.
66.	Skos kaj se nàm to dokdxe ?
Skos to , da is pridelka pogaqe , vu
keri se znajdejo jajca za delavne ijele ino ijerveke ki se so ne tri dneve stari, tjele tudi eno alt veq matic izlexejo, kaj nam je skoz jezerotere skusenosti dokazano,
67.	Is yega obstoji kermna k a-ta?
Ona je na mero po starosti qervekov
jako razliqna. Perva, kero i[ervek dobi, je bela ino ima malo duha. Eni mislijo, da jo troti vu svojemi teli pripravlajo, kajti oni, i{i nje na zadki stiskavamo, tako belavo mezgo od sebe dajo , kero ijele hitro polìxejo. Keliko starétfi pà qervek biva, te-liko veq kermna kaša disi po medi ino dobiva xuqkasto farbo, ino »e itak bole sladko disi ona kratko pred zad«lanjom lexiiic, nadobi zadniq zelenkasto-xuto farbo ino kiselnato sladki duh. Naj veq sladkosti pà ima le matiijna kermna kaya, Blizo vsi Helari mislijo, da se kermna kaya skos qele iz meda cvetne moke, vode ino gnojianice
ß
pripravla, kajti vse tote reiji se od t|el spo-birajo.
ög. Je médy kerega yele is cvetja nosijoy xe popuno pripravlen'i Ne! sladka tekoija req, kero iiele pri svojemi domo pridenji is pas hitro v* Iex-nice spravijo, ve ima dosta vodenih delov v' sebi, zato toti vodeni deli pri preober-nenji pogaq ali vosiiin lehko vun tepejo. Za tega volo se ona more »e tudi od to-tih delov izločiti, ino to se zgodi skos Tjele v' noi|i ali pri dexovnemi vremeni, kda ne moxejo vun letati. Najmrei|, one toti méd pa poxirajo ino ga dajo, kda je vu njihovemi xelodci ogosten ino is vsih drugih delov izloqen storjen , skoz svoje vusta pa vu lexnice nazaj, kere nato zadelajo.
6p. Nosijo nele tudi vosek is cvetja? To so ijelari dugo mislili, alipà je dokazano, da ga iz meda vu svojemi teli pripravlajo ino vu naj tensih gibicah med okroxki is svojega zadnega tela ispotujejo, s' kerega se njim skoz druge tjele odnaša ino za pogaijno ali satovno delo jemle.
70. IC yemi pa strexe cvetna moka, kero yele tak gosto na svojih zadrtih nogah noter nosijo ? Tote tak imenuvane trosinke se od tjel V* lexnice nosijo, se od njih z'medom pre-
mesijo ino zmejajo, potem pa se qelnem plodi za kermo davajo. ^lele pà tote ker-mo tudi same morejo jesti, naj ispotuvanje voska poboI»avajo, zato se tota zmes imenuje tjeliii kruh. Totih troyink one jako> dosta nanosijo noter, ino vu lexnice zohra-niijejo. Mi najdemo posebno vu brezmatiif-nih rojih cele pogaije a' njimi napunjene, Vu protiletji nosijo ijele nje celo oterdenc pà vun.
71. Kaj je yelam se vey potrebno k' njihovim delam ?
Zamaxa ali zavojfqina tudi zadelavina po imeni. One jo nosijo is popovja divjik kostanjov, topolja ino drugega drevja,
72. k'yemì je yetam zamaxa?
One zadelavajo z' njo raspoke Ino odpore vu svojih prebivalisab, tudi pà spo-i^injajo z*njo svojo pogaqno delo, naj mu potrebno derxeqost dajo,
73. Is yega obstoji toto pogatino delo ?
Iz malih ino velikih lexnic, kere-edno na ovo vredujejo, ino na dvoje, edno proti drugi tak napravijo, da one le eden zo-vukupni pod imajo. Tudi nastranske stene so zovukupne. Tote lexnice naredijo med sobo lepo zdelane pogaije, ali satovnice v* okrogli spodobi, ino se imenujejo tudi
B 2
okroxnice, voHqenlce, piate, trosenice, so lexiiice s'plodom napunjene, tè nje imenujemo plodne pogaqe, ali plodne satov-iiice, proti tem pà, qi je v'iexnicah med, -jim damo ime, medne pogàije, ali medne satovnice. Vse vkup se imenuje tudi sa-tovjé ali trosinje.
74. Kak so tote pogaJ{e sporedene?
Najdemo nje na mnogotere strane sporedene. Neki roji nje delajo od predi ali od letne lukne ravno proti zadi, tak da iji lexeip sklad zadi odpremo, med pogaije viditi, njihor broj prešteti, ino stan roja, njegovo moq ino zalogo xe preci pregledati ino rassoditi znamo, Toto ^>ego , po-gaije delati, imenujemo merzlo pogaifno delo, kajti zrak, iji skoz lukno noter pride, lehko med vsimi pogaqami skos pihati zna. Drugi roji pà delajo svoje pogaqe od ed-nega strana do drugega ravno proti letni lukni, ino to se veli toplo pogaijno delo, kajti se skoz letno lukno pridoiji zrak od ravno proti stojeqih pogàij odderxava, ino zato ijele za njimi bole toplo sedijo. Se drugi roji pà se vu svojemi pogaijnemi deli premenjavajo, ino idejo od merzlega na toplo pogaijno delo prek, ino to se imenuje zmešano pogaqno delo. Roji tote Bege so navadno naj marnesi,
75* Kero òogaq?io delo je naj hoho?
Spoznava se od ijelarov — saj pri le-xet|ih skladih — obqinski le merzlo po-gai|no delo za naj bolso, da se qele prì porezavanji lexej dajo strahuvati. Pri tople-mi pogaqnemi deli se skrijejo ijele, da dim ne ztnoxe zadosta noter do njih priti, za pogaqami, skos kaj se porezavanje veq ali menje xmetno dà opravlati.
76. Kak so Icxnice napravlene?
Z' vimvzetjom matiqnih lexnic, so one vse sestovoglaste spodobe, ino po edni meri tak lepo v' red napravlene, ki nieden iskustnik tote primerjenosti vu njih, nasle-duvati ne zmoxe. Vsaka stoji zo «estimi drugimi lexnicami skoz nastranske stene, itio s' tremi protistojeqimi skos pod, zotovar-vena, kajti pod. vsake lexnice se skoz spo-dek nastranskih sten treh proti stojeqih lexnic podpira. Tota delna sega dà lexni-cam jako terdost. Krajci na odporkih lexnic so nekaj debelési. Lexnice so velikoti qél celo primerjene. Vse lexnice za trote ino delavne qele imajo nekaj «krilno vi«ek stojeqi lexaj, naj vu njih prirasuvajoqi ijer- • veki, kda se istegujejo, z'glavo nekaj na-gorno lexijo, ino naj med, kda se z'njim napunjavajo, ne zmoxe istekati, Kda so xe napunjene, se s'pokrivalom zadelajo.
77- Kako farho imajo tote pogdye f Opervii[ so izveköega bele, ino raj vet{ se jim farba dava od pà», is karih ijele méd nosijo. Od repisovega ino lipovega cvetja so pogai|e lepo bele, od rudei^e detele cvetja dobijo arjavo farbo. Para, kero qele vu skladi delajo, pa preobernc lepo farbo, ino jò arjavi ino ijerni s'pridoqo starostjo t;ik, da so dviiletne pogaije celo T[en)e viditi, posebno naj visese vu stoje-i^ih skladih.
78. Se znajdejo tudi kridave yele? Znajdejo se. Zdrav roj pa njih ne ter-plj temo»{ nje odverxe, kak hitro pogublcne iz lexnic pridejo, zato da navadnih del ne bi zmogle opravlati, kajti vse je pri njih na delavnost ino zderxanje celega roja zraqunjeno.
7p. Vumirajo tudi yele vu skladi? Tudi, ino sicer vu vsakemi letnenni qasl, zdela od starosti ino tudi na doble-nih ranah — iji so pri pi^enj) xalec zgubile — zdela od bolezni ino od mraza v* zimi. Hitro pa se vse mertve skoz delavne qele, kere snago vise vsega lubijo, iz ro-jov spravlajo. V zadetki protiletja, kde se njih naj veq mertvih vu skladi znajde tak da z'njimi eno ali vei{ pesiif napuniti znamo, jim moremo na pomoq priti ino nji-Äove prebivalijfa s'podmetanjom snaxiti.
m<, © a A A»
Od i{clnib stani» Ino nekega za i[cIno re j o potrebnega orodja.
80. So zoìiranbey kere yelam za stani'ia davamo, vse ednega spola 9 Ne! Olle so jako razliqne, zdela v'ogledi na reif, da so zdaj iz lesa, zdaj is slame naredjeni, zdela v' ogledi spodobe, zdela v'ogledi postave, kero jim davamo; zalo tildi razliijiie imena imajo, najmreij : leseni tjelniki, ali leseni qeini skladi, lesène ijelne omare, desnate ijeliie trüge, ali blajnate ijelne skrinje, dogaste ideine pute, ali dogasti ijelni piJi{eli, votli bedni, ali votlaki; slamniki, ali slamni i{elniki, slamni i|elni ko8Ì, slamni qelni oglavniki i. t. v. Poglav-no nje vse imenujemo po njihovi stoje-ijosti ali lexei{osti stojeijeino lexeqe zelnike»
81. Kere imefti(jemo stojei/e 7{elnike? Tiste, keri primerno s' celim ijelnikonr» naj men«i spodnik ino od njef^a svojo iste-
^ 5
goto proti viski ino globoti imajo. Tu sem filisijo votlaki, desetjni qelniki, stojei]i skladi, ino slamni oglavniki.
S'ì.Kerepà imenujemo Lexeme yelnike?
Tiste, keri imajo ravno pregno, ali ravnovagno lexéqost ino svojo vekso iste-goto od predi proti zadi. Oni se delajo iz deskov ali lesa.
83. So leseni, ali slamni yehiiki hohi ?
Misli kres toto rei[ so silno razloi[ene. Leseni ijelniki resen diixe derxijo, proti tem p;i so tudi xmetnesi, ino pri ogrebanji rojov imamo z'njimi veij dela; ino da ne pustijo pare ino slaba skos se, zato nastane v' zimi na pristranskih stenah imelje ino srey, ino zmerzne na led, od tjega se silni mraz v' rojih rassirja. Za tega volo na konci zime, vu takih qeJnikih ne najdemo le samo veliko mnoxuio mertvih qél, te-raoi{ tudi prazne pogane s'plesenjo ino tu li-noto obvleijene, ino od ravno tega qele zbetexàjo ino vmerjejo; tudi se medne po-gaqe lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih qeliiikih ne najdejo. Bodi si, ki slama ijelno paro ino slab vu se vleije, ali ki ijelna sapa veq od vlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo tu «jih menje mertrih qcl, ino menje plesni,
kak vu clesct|nili ali lesenih iieliiikih ; tudi so lexébt ino nam pri ogrebanji rojov vni-iifjo menje dela.
<S4. A'tiA-i ijciniki so vaili Ledni?
Oni so iz rilov ali natoiiov drevnega stebla na pet do Btbt jjolnov dngote zese-kani i[e]niki, tak da preqna mera znolerne votline blizo cn solen znejse. Na gornemi ino spodnemi konci so oni, na) se ne ras-pokajo, zo železnimi obrói[i okovani. Letna Inkna je predi na sredi zvertana. Zadi so skos pretpio listo na d%'e polovini razde-lani, keri obe sta z' dvema deskoma, z' gornim ino spodnim porezavanskim deskom zadelani. Meki imajo navado, nje znotrah tudi z' lesenimi krijci preteknuti, naj se na nje pogaije teliko moi[nej derxijo,
85. Skos kaj se razlor^ijo od votlih hed-nov desnati i[ebiikiV
Skos to, ki so toti iz deskov vkup zabiti, ino na obema stranema s* pokrivalami zadelani. Oni pridejo kak stojaki ino lexa-ki naprej.
86. Kaj so oglavniki?
Oni so is slame naredjeni ifclalki, ino se imenujejo tudi kosi, ali slamni stojaki. Njihova spodoba je okrogla, kak valék, zgorah okroglo sklenjena, tak da ìmà oglar-
B 5
no spodobo, zato se tudi oglavniki imenujejo. Mi nje najdemo vu mnogoteri velikoti od 1% do 2 Bolnov visokote, ino od i do \ solna «irokote. Zgorah se pusti luk-na, kera se s' qepom zadela. Oni morejo ze vso primerjenostjo biti napravleni, ino klobase na slamnih svitkih, kcre so blizo na 1 perst popreijne roere, debele, morejo moqno ino terdno z' verbovimi vitrami, ali z'lipovo oblano, t, j. z'Vitrami lipove be-linske xilave koxe, vkup zesiti biti. Letna lukna je na sredi, ali v'naj spodnesi klobasi narediti.
87. Kaj je od tot ih y cinikov misliti?
72 njimi je vsako delo jako prilitjno, tak dobro pri rojuvanji, kak tudi pri sna-xenji vu protiletji. Uele sedijo vu r.jih toplo, ino znajo na sili od zgorah biti kerm-lene. Oni davajo radi naj vetj rojov ino se pustijo v' dobrih mednih letah skos pod-lagaiije poveksati ino zato po skladni »egi ravnati.
Keri i{elnikise imenujejo skladnitielniki9
Vsi tisti, kere znamo skoz na - ino podkganje poveksati ino pomen^ati, ino skos to rojuvanje zabraniti ali pohitriti. Najdemo nje vu stojeqi ino lexéip' spodobi; perve imenujemo slojake, ali stojeije
sklade, druge pà lekàke, ali lexeqe sklade. Tildi znajo oni, tak dobro is slame, kak tudi is lesa ali deskov biti naredjeni.
89. Kak so slamni stojch/i skladni iielniki naredjeni '?
Oni so jako raziiqni, alipà vsi obsto-jijo iz inaliii svitkov, kere, ednega krez ovega djati znamo. Neki so na sredi bole »iroki, kak na krajih, ino spodtii svitki so veksi ali prestranési, kak zgorni, tak da je taki iz veij napostav obstojeni sklad piramidi pripodobeii. Dosta bolse pà je, i|i oni vsi na svetlobi le edno daloto, najmrcij od 12 do 14 perstov imajo. Iz veij takih svitkov obstoje^i sklad je nato liki valek viditi. Zgorah je on s'pokrivalom oskerblen v'kerega sredi se liikna znajde, kera je s* pilko ali liepom zadelana. Glej obrazni raz-kaz Nro. 1.
po. Kak veliki se morejo toti slamai svitki narediti
JJaj priliqneöi so nam, iji is sest klobas obstojijo, kerih vsaka en pcrst preqne mere ima. Oni so nato »est perstov visoki, ing merijo ziiotrah vii svetlobi 12 — 14 perstov. Trije taki svitki, eden na drugega sklenjeni, so na ogrebanje roja ravno za-doGtojni, Mi nje znamo tudi ve menve it
B 6
treh ali sllreh valkov (klobas) narediti, moremo pà jè pozne) pri dobrih pa»ab veij-krat podlagati. Glej obrazni raskaz Nro. 9.
^i. Kak se toti svitki, eden na ovcga naredijo moyno P Ali zo xeleznirni zapitijami, na 1 perst diigave (Glej obrazni, raskaz Nro. a), kere se kres spehe dvit svitkov zo svojimi zobmi ali spici vil zgorno ino spodno klobaso zbodnejo ; alipà se zbodne na siirch stranili v' naj spodneso klobaso zgornega svitka od zgorah dol en cvek, ino vn naj vine^o klobaso podstojei[ega svitka od spodi gor proti vsakemi gornemi cveki tudi povsodlb en cvek. Tote cveke ovijamo z'motvozom, ino moqno zvexemo. Jako moifen stan do» bi'jo toti svitki, iji jim na obema krajoma dvojno slamno klobaso damo, ktra prek krez znotrenjo vun stoji ino krajec narédk m nato svitke, ednega na ovega dcnemo^ te znamo z' veliko givansko iglo motvoz skoz obe slamni klobasi potegnuti, ino tak oba svitka, ednega na ovega prisiti. Špehi pà se z' jilovico zamaxejo,
92. Kde se naredi letna lukntxl
Celo spodi, ino se rfexe ali vu naj spodneso slamno klobaso, alipà, kaj «e je bole dobro, jo napravimo vu zosebhi leini
»katli, kero vsakemi qelnemi skladi pri-dàmo.
93.	Kak so tote letne škatle naredjene'^ One so iz deskov , 12 ali 14 perstov
na stiri stene , ino tri perste visoko narcd-jcne. Spodne skrajnice se na debcipii pod pribijejo, kcri na vsih »tireh stranili 1 pcrst naprej stoji. Vu predni stran skrajnice se na tri perste duga ino pol persta visoka letna Inkna zaréxe, kera se zna s'potisakom, ki imk spodi grebenaste ali zobi[aste vurezke, povekifati , ali pomensati ino po cbstojno-stah tudi celo zadelati. Zgorah na skrajnice se pribije rama, kera na vsih Btireh straniti. 1 ali ly^ persta naprej stati more. Na toto ramo se devajo slamni svitki. Zadna stena skrajnic se more liki dveri na koxnih yisckih dati odpirati, naj iz letne bkatle znamo od i{asa do qasa zjedi zesnaxiti — ino one se pri zapiranji zo svilno klupico zaklepnejo. Taka letna «katla nas pri od-rojuvanji jako lehkoti. Glej obrazni raskaz Nro. s.
94.	JVa kaj pà i{ele v' takih skladnih yel-nikih svoje pogàye mo^no delajot
Vsaki svltek doM znotrah dva hloda, fak da se eden prek naj spadnése slamne
B 7
klobase, ino drugi pod naj viyeso klobaso, proti pervemi vkrix rulekne.
95. Kak so slamni lejcci^i skladi naredjenil
Ravno tait, kak stojéqi, vu spodobi valéita, skos ino skos ediie «irjave. Vu prednemi pokrivali se najde letna lukna, zadno pokrivalo pà zadela celi qeliiik. Oni nam dajo toti hasek, ki pri nadevanji svit-kov ne potrebujemo pomoqnika, ino tudi niediie i|ele ne oranimo, kaj se pri podla-ganji stojakov xmetno da zabraniti. Glej obrazni raskaz Nro. 5.
p6. Kak so leseni skladni iieLniki napravic ni ?
Oni so, tak dobro stojéqi, kak lexéqi, is samih atirivoglastili Bkatel ali skrajnic zostavleni. Tote skrajnice so vkup zabite, ali — kaj jim veij derxeijosti dava v'zarexe zdelane. One merijo 12 — 14 perstov vu svetlobi. Vsaka stranska stena je sest perstov visoka, ino en perst debéla. ^i tote ukatle hoi[emo za stojei{e sklade iméti, te ^fc vu zadtio steno postavimo stekleno plato, naj stan i{él ino prijemaj njihovega dela, znamo zveduvati; ona pà more zvu-nah z' desnatim potisakom biti zadelana, ovaqi jò tjele zamaxejo. Znotrah se ravno tak, kak pri slamnih svitkih dva hloda ali
trameka za podderxavatije pogatjnega dela napravita. Pokrivalo pà more s' pretinimi listami biti cskerbleno, naj se ne zmoxe vleknuti, zveznuti ali spiantati, kaj se tudi ife skos to zabrani, iji ga s' »tireini xelez-nimi svori (Glej obrazni raskaz Nro. 6) na stiri pristranske stene naj zgornese «kat-le privertamo. Toti svori se iz moijne svile blizo ly^ persia dugi naredijo. Zgorah se tota svila v' okroxàj vugne, naj se svori lehko dajo vuvertavati. Na sredi pokri'^ala se tudi okrogla Inkna naredi, kero s' pilko zadelamo. Toti deseqni skladi se ravno tak, kak slamni svitki na zosébne letne «katle stavijo. Morejo pà tote kiöte, edna k'ovi-primerjeno zravnane biti, naj se edna na ovo lepo prilexejo, ino ne zijajo, p/. Kak pà se naredijo is tot ih ìikatel aLi ki^t lexthii skladi'i V* oba pokrivala — zadi ino predi — se liste vupotisnejo, naj se ne zmoxeta vleknuti, zveznuti, ali spiantati, nato se primerno vu škatle zarexeta, tak da se tesno, pà bres sile, vu «katle postaviti ino vun vzeti znata. Na zaskernenje se vzamejo svilnati zaskori, keri se dajo noter ino vun vertati. (Glej obrazni raskaz Nro. 7) Vu prednemi pokrivali je letna lukna tri perste diiga ino pol persta visoka zarezana.
ino polek nje potisak, na) sc po obstojno-stah zna povckyati ali pomeiisati. Škatle so na stranili ino pri pokrivalama, s'krat-kinni klini oskerblcne, keri se morejo tak globoko viipustiti, ki le glave vunstojijo , mesto klinov se jemlejo tudi kratki cveki z'okroglimi Inibami, tak da zmoxemo nje z' motvozom omotati ino moipio zvezati, ki se edna ifkatla od druge ne gene. Taki sklad se na posebno klop dene, kera predi Kcst perstov naprej stojf, ino i^elam za letno blanjo strexe.
98. Kake slamne i{clKÌke se tudi imdmo?
Zvun valekastih lexeijih skladov, keri se pmjeli imenujejo, ednako široki so ino se od lexeijih skladov le skos to raz.loi{ijo, ki iz ednega celega obstojijo, keri se ne da razvzeti, se imamo tudi keglaste lexeije i[elnike. Oni imajo spodobo prikroxenega, prispiqenega ali prisetjenega kcgla, so predi 10 —12 perstov, zadi pà ì^/^ do 2 Bol-nov vu svetlobo BÌroki, ino obstojijo tudi is celega.
99. Kaj je od tot ih yelnikov misliti?
Oni nam davajo naj veq meda, alipà naj menje rojor, kajti »o prestrani, ino qelestvo zato more biti skerbno le na svojo zderxanje. Tudi pà jè znamo na roju-
vanje spraviti, qi imamo za nje po mnogoteri velikoti pokrivala — tak imenuvanc slepila — kere znamo od zadi vu ijelnike potiskavati, ino ijelnike z'njimi bole voske ali bole Kiroke narediti, tjeje obrodijo v' takih ijelnikih jako dobro, so marne ino nabirajo vu njih naj lepši méd. Zato tote tjelnike imenujemo medne qcinike.
joo. Se je ven ^P^^ yclnikov'ì Je 8e jih jako mnogotero ino oni imajo od svojih zmislakov imena: Paltoni, geiie-vi, vikàqi, divjaki, i. t. d. Tii sem slišijo tudi Hibarovi platniki ino mnogoteri pa-zitni T^elniki.
101. JeLi so toti kaj bohi, kak pà prej-doJ{ povedani? Eni se sicer bolsi vidijo biti, polek tega pà se je ijelna reja v' njih le ne vise spravila. Tudi so oni za dexelàka predragi.
J02, Kaj so pazitni yelnìki? Taki, vu kerih znamo na qele polek njihovega dela ino opravila paziti. Oni ob-stojijo is stekla, ino so, ali is celega, kak oglavniki, spodobeni, ali is steklenih plat, kere so vu rame pusene, vkuppostavleni. Tak imenuvani oglavniki merijo l8 perstov na visokoto, ino trinajst perstov popreqkl. Zgorah imajo okroglo lukno, naj v' njej
leseno palico s' presnimi klini obesti znamo , na kerih ijele svojo delo moqno naredijo. Tota palica se skoz leseni tjep, s* kerim se lukna zadela, ravna, ino je verh sebe s' popreqnim rilekom terdno lena. Taki oglavniki se stavijo na letno škatlo. Is stekietùh plat zostavleni pazitni qelniki imajo z' onimi ednako visokoto ino daloto, ino so viditi, kak laterna ali svetilo. Znotrah se tudi morejo neki rileki na moqnoderxanje vOBqenega dela narediti,
103. Delajo yele v* takih yebiikih rade?
Taki qelniki morejo od zvunah z'gostim, iz dvugibnega katiina, ino zmesnim podmetom iz drevnc vime presitim plajsom ogerneni, ino po takemi natjini celo otem-neni biti, kajti ovatji ne ostanejo i|cle v* njih ; tudi moremo nje osem dnevov prevedo, kak smo roja v' nje ogrebnuli, z' mirom pustiti, kde so svojo delo spoijele ino plod nasadile. Nato pa znamo vsaki den skos celo vuro, ino skoz den veijkrat plajs odvzeti ino na nje paziti, Operviij se nad tim sicer razmirijo, alipa pomalem se one na to privadijo. Le moremo vsakokrat po storjenemi paziivanji ijelnik pa s' plajifom skerbno otemniti.
104- -Ä'iJrt zV povedanih ycinikov pà 40 za 7{clno rejo naj bolsil Zdela so se nam bolsenosti enega spola qelnikov pred drugim vediti xe daie: alipà kdo se s' qelami zna spravlati, bode za ifejno rejo vsaki spol i{eInikor vedel jemati. Dobro je, i}i mnogotere spole i^el-nikov vu svojemi ijelinjaki imamo. Pri vednih ijelarih najdemo zito slamne ino deseijne stojake — stojeije sklade — kajti 80 za odrojuvanje naj priliqne»i, alipà oni nam strexejo le tudi samo k' totemi konci, ino vsi od njih dobleni roji so v'iexàke — lexeije sklade — preobernuti. Polek onih se imajo tudi valekasti slamni lexeiji skladi na 14 perstov prcqne mere, dà se tak 2,' njimi naj lexej pusti delati, ino Tjele v' njih vidom prijemavajo. Tudi je dobro zmes imeti nefce oglavnike, da nam vsako leto roje davajo. Velike roje, keri so se na priliijno mesto posadili, je dobro ogreb-nuti vu slamne keglaste lexàke — lexeqe i|elnlke zo slepilami, dà naj veq ino naj lepsl méd nosijo. Lesene lexàke vu Ijelinjaki iméti, pà je blizo ne vredno, kajti prlporoijijo se nam ravno tak malo, kak votlaki, ali votli bedni, zato roje v' nje le té ogreblemo, kda slamnih ne imamo. Posebno je pri zbiranji ijelnikov na
to gledati, da oni naj vse dobre lastnosti
v' sebi imajo.
105.	Äere pà so tote potrebne Lastnosti
dobrega rielnika ? Vsaki dober ijelnik more
1.	^-lelam slobodno ino zdravo stanilfc dati, t. j. nje proti estremi vremeni ino proti napadom kvarnih stvari braniti,
2.	Za delo priliiien biti, t. j. roj se more v' njega lehko pustiti ogrebati ; more se dati brez zaderxavanja ino texkotenja porezavati, po obstojnostah poveksati ali pomensati, nelni stan v' njemi ob vsih naših brez nemira ino motenja vi-diti, ijele pri viistopeijemi stradi lehko kermiti, ga po dobrospoznanji iz ednega ijehiika vii drugega pregnati , z lehkoto iz njega odroje delati, qele vii njemi bres skerbi, ki bi se zadušile, zapreti ino zadelati, njim vu brezmatiijnemi stani lehko ino slobodno pomagati, ino ga zadniq brez bojanja, ki bi se pogatje v' njemi preklonile ino potergale, od ednega strana na drugo mesto prenesti.
106.	Keri is povedanih ycinikov pà ima-
jo tote lastnostil Slamni valekasti lexeqi ino stojeiji
skladi ednake dalote.
107- l^^ro orodje se je nam polek tjelnih prebivaLit pri t(elni reji potrebno ? Melna kapa za oslobodenje lica proti ijelnlm xalcom, dve vunatni rokavici, kadili strog, dve gosji peroti, rojno ogreblo, neke lestvice, rotjna bzikaliiica, skropilnik, roqna xaga, neke raglice od mnogotere dugave, gletvo, vodeno vedro, dva pore-zavanska noxa, posodva z'jilovico, kermne kopanje, i, t. v.
108. Kak je yetna kapa naredjenal Ona je naj berxej is svilja ali konjskega xinja spleteno gatrasto reseto ali sito dugave okrogle spodobe, tak velika, ki se z' njo lice dà pokriti, Toto gatrasto rese-to ali sito se prisfje n.i oglav platna tak, ki cela moxka glava irrà znotrah prostor, ino se z' njo tudi »injak zred pleijanii ode-ne; ino da naj niedna qela od spodi gor ne moxe noterpriti, jo moremo tesno na se privezati. Imamo pa tudi qelne kape, kere so cele is svilja spletene ino spodobne starim vitexnim oglavnicam. Tote so resen bole veterne ino hladnese, pa tudi bole drage.
lop. Kak je kadni strog napravlen^ On obstoji iz navadnega meha, na njegovo cev je okrogla hergànja zo svojo
cevjo nateknena. Tota herganja, kere zno. terni poderi ino pokrivalo sta cedili ednako na mnoge lukne prevertatia, se zna nekaj vise svoje srede, kde zarexo ima, narazno vzeti, ino kda je s' perholadjo (stuhiienim lesom) pozderjom, ali starimi platenimi ker-pami napunjena, ino tote z* xarjavim vo-golom na tlenje vuxgane, pà zaskerniiti. Zgorah se skonqa tota is kotline ali kosi-tara skovana herganja vu mali berk ali ce-cek. ^i se meh zaijne goniti, te gre veter iz njega vu kotleno ali kositarno herganjo, ino xene is tienine (tleijega lesa) idoiji dim skoz gorni herqek vun, tak da znamo t{ele skos to spokoriti ino pregnati, kam koli jè hotjemo. Glej obrazni raskaz Nro, 8.
JI o. k'yemì je royna bzikalnica'i Z' njo se qele pri rojuvanji k' pose-denji prisilijo, ino zaderxavajo, naj ne odletijo. Ona se naj Jexej iz bezovca, ali iz odrezane puskenc cevi narédi.
111. Is yega se naredi Bkropilnìkì Is zemlai{enih xilnih latov, keri se vu metlo, na motjno dva solna dugo palico, z raotvozom ednako ijetekij terdna zvexejo.
112.	K' 7/cm i nam je taki fikropil/iik'i Na Bkropleiije qel pri ogrebanji z* vodo , naj bodo krotke ino lexej strahuvati.
113.	Kde nam je ovo orodje potrebno'^ Zdela pri porezavanji ino snaxenji zelnikov, zdela pri odlaganji ino rojuvanji, zdela pri posebnih qelnili strexbab, kak bomo poznaj vidll.
miL, © a A A»
0(1 naloge ino pri merjene sporodi dobre ijclne reje.
114. JVa kaj imamo pri nalogi ali stav-lenji yelìnj'aka pred vsim drugim oper-vili gledati ?
Na prostor, kde si qelnike mislimo naposeliti,
115. Kahi more tot i prostor biti ?
On more pred vsimi reqami suho lego imeti, ino ne od vode prepaljen, tudi ne mokrote», muzgavi, mlakasti, beregasti ino jezernati biti, kajti vu povodnah, kda sunq-ni dnevi pridejo, keri ijele na vunletenje vabijo, se jih dosta potopi, v'moqovar-nostah pà je mraz v'zimi dosta silnési ino pokonija veliko ijelestva, tudi pogaqe vu ijelnikih rade plesnivijo, ino qelam bolezni naqinijo. Nekaj povišana lega je qelam da-leq primerjenesa, le ne smé prostor prevei{ proti vetrom ino viherom, n. p. proti ve-
qer-
iferniki, poliiotjniki ino sevri obernen biti. Tudi ga ne smejo visoki hrami obdavati, temoij on more pred sobo na 16 — 20 stopinj daleq celo na ijistini stati, le ne bodi on blizo peskih potov ino voznih stez naselen, naj ob rojnemi i|asi ino po vroqnih dnevih od serdnih ijel nikdo ne bode ora-nen. Ravno tak malo se blizo tjeliiijaka imeti smejo gumle ino druge delavne bramine, kere veliko terenje, larmo ino prasko delajo ino zemlo trosijo, tudi pivovari, pekalnice, lonqarske, apnene ino ciglene petji, kere dosta dima rasslrjavajo, ne smejo blizo stati. Ravno tak malo smejo velike jezere, mlinske zajeze ino ribniki, kres kere bi i(ele letati mogle, blizo biti, ali široke reke mimo teqti, kajti se tak mnoge i}ele, posebno po veternih dnevih v' njih pokßn-tjajo. Resen je, da ne Imamo oblasti^^'ki bi si prostor za qelinjak zvolili, kak si ga xelimo, temoq on se more po obstojnostah ravnati, polek tega pà je le vseli na to gledati, da naj bode prostorno selo od povedanih nedostatosti ino kvarnosti, keliko mogotjno, oprosteno.
116. Kaj je proti tem blizo stavitnega ye-linjaka pridno?
Ogradi, verti ino cvctni travniki, repiene njive, lipovo drevje, mali tekoi^ipo-
C
toki ino gnojisnice, is kerih qele svoj stro-Ifek za hrano ploda nosijo.
11/. So tudi visoke dreva hlizo yelin-jaka dobre ?
^li davajo ijelam senco proti poldnevni vronini, tè so one ne bres haska, allpà da se roji veijki-at radi na nje posedejo, tak da nje z' nevarnostjo ino tex|<oto od tam-dod ogrebati moremo, zato je bolffe, qi le nizoke dreva, kutine, temine, ino ribezni germi blizo ijelinjaka stojijo, ino i{i »e njih tam ne rase, je potrebno, nje za volo ro-jov tà nasaditi, naj oni, iji drugega pri-liqnega prostora za vusedenje ne najdejo, na nje posesti znajo , ino ne odletijo.
liS. Kaki more biti prostor pred iielitt-jakom?
Pred t{eIinjakom ne smejo nikake vJ-soke rastline stati, kere bi ijelam vmi- ino noterletanje zaderxavale ali texkotile; ino na 4 ali pet stopinj daleq pred ifelinjakom tudi ne smemo nikake trave rasti pustiti, temoq moremo zemlo z' drobnim peskom posipati.
119. Zakaj to?
Zato, da se vu travi blizo ijelinjaka rade zdcrxavajo krapavice, xabe, kuyarr ino druge t^elam protivne xixale, od kerih
se ijele, kda jako obloxene tam nizo pad-nejo, hitro poxrejo. Tudi se veijkrat pri ■Tojiivanji zgodi, ki matica, -qi »e ne zna dobro leteti, dol padne, na kaj, i^i se ona is trave ne zmoxe pà kijasi povzdignuti, ali iji se ne najde, se ro) pà nazaj vu svoj materni ijelnik oberne. 120. Proti keremi strani more yelni izle^ tdj biti nà ravnan ?
Nad tim se znajdejo pri tjelarih jako razliifne misli. Eni ga hoqejo ravno proti poldnevi namerjenega imeti, ki bi se ijele po totemi naijini sunqne toplote naj vei{ vxivati znale, ino zato y'totemi naravnan;! tudi naj veq rojov davale. Polek tega pà ima tota postava le tudi svoj kvar, ki se vu vroqnih letah dostakrat pogaqe v' ijel-nikih raspustijo ino potergajo, v' tjemi se dosta qelestva pokonqa, ino celo ite xivo qelinstvo v' nevarnost pride, tudi matico zgubiti. Zvun tega se qcle skos preveliko vronina vu qelnikih pri svojemi deli od-derxavajo ino motijo, tak da gostokrat vu celih gomolah nemarno ^)res vsega dela zvunah sedijo. Drugi proti tem priporaqajo postavlenje qelinjaka proti jutri, ki bi qele vu totemi naravnanji naj marnejfe bile, kajti bi se one xe skos perve xare jutemega sunca Da delo zbudile. Alipà mnogi nam
C 2
toto postavo odpovedavajo, ki bì se od internega vetra dosta qé! pokonqalo, ino ki rano viinletenje i|elam ne bi pridno bilo; kajti 8e bi cvetje bilo zaveijeiio ino z' roso iiapunjeno, od qega si bolezen prinašajo. Pà drugi nam hvalijo obernenje ije-Jin)aka proti poldnevno - juternemi strani, ino vadluvajo, ki toto namerenje iielinjaka vse haske dava ino napovedane kvare is-klenuje. Zadniq nam mnogi slavlujcjo tudi Jiaravnanje qelinjaka proti polnoiji, ki bi liele na toti naqin bole marne bile ino vti protiletji ne zaijele prej izlelavati, kak kde bi zrak xe potrebno segret bil, zato se njih tudi menje bi pogubilo. 121. Kcra med totimi mislami pà je naj pravéna ?
Med vsimi naj pravesa ino skoz mnogoletne skuyenosti poterdena misel zdajnih naj imenitnesih qelarov je: postavlenje qe-linjaka od poldnesnega sunca nekaj malo proti jutri. Alipà da nam mnoge obstojnosti totegä postavlenja veqkrat ne dopustijo, zato si anamo nelinjak tudi ravno Jiroti poldnevnemi sunci nameriti, le moremo skerbni biti za potrebno senco proti sunqni xgeqi'ni na qelnike, naj se vu njih pogaqe ne raspustijo, ino potergajo, ino •da i^ele ne bodo nemarne brez dela se zvu-
nah vu gomole zosedavale. Tudi obernenje i[elinjaka proti jutri je neke hvale vredno, tjele so rade delavne, ino davajo roje blizo tak gosto, kak v'obernenji proti poldnev-nemi sunci. Ali tudi pà je resen, da se v* toti postavi od preranega vunletenja, kde se je mnogokrat prehladno ino pasa pre-mokra, dosta veij i|él pokvari, kak vii postavi proti poldnevnemi sunci. Tudi na-ravnanje ijclnikov proti polnoiji ali sevri se resen priporoiji skoz dobivanje dobrega meda, posebn'o t^i pred i[elinjakom proti totemi kraji je lepa paifa; alipk qi premislimo, ki v' toli postavi vsaki merzel veter ino dex naj ostréj nad nje pride, jih dosta zapravi, ino se zato menje rojiti zmoxejo, te spoznamo toto postavo veij za kvarno, kak za dobro. Naj menje dobro pà je ober-nenje qelinjaka proti veTjernemi sunci, kajti i{ele vu svojemi mari ino deli predalei| za-ostanejo ino se tudi malokda rojijo.
12 2. Ka/c pà se 7/elniki naposelijo?
Naposeluvanje ijelnikov je po mnogoterih stranih mnogotero. Neki, keri imajo roje v'oglavnikih t. j. stojetjih slamnih kosih, si naredijo pod vsaki kos Btirivogel-nato ali okroglo klop, na Ktireh, dva Jfol-na, visokih nogah, verh kosa pà slamni klabuk, ali desei{no streho, ino naposelijo
C 3
tak vsakega roja zoseb po ogradili, travnikih , njivah, ino povsodik indi, kde je ijehia pasa. Drugi pa imajo zosebiie ijel-iiice, ijelinjake ali ijelne hrame, ino to je tudi dostakrat veq ali menje pridnéao» 123. Kai je yelnìca postaviti?
Vse pride na priroijen prostor aH mesto , ino jeli dosta ali malo i^elnikov vu njemi naposeliti zmoxemo ali hoi^emo. ^li prostor ima preci veliko dugavo, tè sklenemo stiri sohe zo stirami preqnimi tram;, postavimo toti Btrog na i'/, solna visoko od zemle na moiioe terde podlage is ka-rnenja_, ino ga pokrijemo zgorah z'nadolno nazertno streho, na trameke po diigem pà poloximo lepo «iroko klop, ino tak je qe!-nica naredjena; le se si tudi zadi moremo teiiko prostora pustiti, da naj dopridoqe dela s'priliijuostjo opravlati, nastave delati, i{elnike noter ino vun nositi znamo i, t. d. ^i pà je prostor vozki, ino bi mi le radi vekai broj rojov imeli, tè moremo qelnico na dve klopi ali dva poda narediti. Polek tega ji damo le neke solne veq visokote, ino pribijemo vu zarexe na sredi soh se pà dva preqna trama, tak da zgorni pod ali predel na solna v6rh spodnega zo svojo klopjo stat pride. Streha pà zna biti
cìgléna, doseqna, ino tudl slamna, s'ka-pom nazaj.
124. Je taka i/elnica fiam tudi xc zado-stojna ?
Za ijelno strexbo nam je ona sicer za-dostojno priliijna; alipà ona ne brani ijel «adosta pred dexom, snegom, tatostvom, doskoijnostjo ino poxelnostjo. Pred tim zna le ijelinjak aH qelni hram roje sloboditi.
I85. Kak pa se taki t^elinjak naredi?
Njegova postava se zna po mnogoterih naqinih napraviti, allpà prodne potrebe za njega so : slobodnost, motjnost, terdnost, ino priliiinost.
126. Skos kaj damo yelinjaki priliiinost ?
Skos to, i|i njemi njegov potreben prostor, t. j. dostojno dugavo ino globoto ali »irokoto damo, vu qemi pà se blizo vsi qelari zagledajo ino spozabijo.
127. Kak dugi pà more i/elinjak biti?
To pride na broj rojov, kere, ednega kre drugega naposeliti hoqemo. N. p. ip roj ima predi 1 öolen diigave, tè bi mog^ med njim ino naj blixnesim rojom vseli be jrostor od 8 — 9 perstor prazen ostati. Mi e zato qelinjak 14 ifolnov dugi, tè se vu njemi na red ne moxe veq, kak le 8 H®^' nikov naposeleti.
128.	Zakaj pà moremo roje, ednega od ovega tak dalei{ rasposeliti?
Zato, qi bi bole vozko eden kre drugega bili naposeleni, da se naj ijele, kere pri dobrih pa»ah z* velikim qelestvom ino premalim prostorom rade zvunah pred ijel-nikom sedijo ino med sobo sem ino ta be-xijo , zo sosednimi roji ne bi mešale, gri-žile ino v' deli edna ovo motile, ino da tudi matice, t|i na oploduvanje vun letijo, pri svojemi nazajpridenji naj ne bi znale leliko zaleteti ino se zato od blixnega ije-lestva, med kero zajdejo, zaklale. Za tega volo najdemo vu qelinjakih, v' kerili so roji preblizo, eden kre drugega naposeleni, dosta vet{ brez matiqnikov, kak pà vu tje-linjakih, v' kerili so roji po dostojni daloti, eden kre drugega naposeleni. Tudi je s* tjelami pri porezavanji ino odrojuvanji da-leq lexej delati, qi zadosta prostora imamo, tak da bi se znal, iji dva roja nekaj malo, ednega od ovega genemo, ae en roj zmes postavili.
129.	Kak globoki, ali ftiroki more iicUn-
jak bit il
Globota ali sirokota menje 8 »olnov r.e dd nikoli potrebne priliqnosti ; kajti za-di rojov ne smemo le samo brez zadevanja mimo hoditi znati, temoif tudi vsakotero
delo, lexake, lexeqe »klade, na scio po-sadjati, ino bres protivnosti od sela jemati ino odnašati, tudi prt porezavanji, odro-juvanji, nastavlanji ino podlaganji od pomočnikov priliqno oblehkotenje dobivati.
J30. Keliko pd moremo ifelinjaki viso-kote dati?
To pride na naso volo, jelì roje na dvema, ali treh klopah, edno verh druge imèti hoqemo. Od edne klopi do druge more naj menje pet «cjnov visokote biti» Kdo ima same lexake, se zna tudi zo a'/j »olnom visokote za vsako medklopje za-dovoliti. Kdo pa polek lexakov tudi sto-jake, stojeqe sklade imeti hoqe, more vsa-kemi medklopji naj menje pet Bolnov visokote dati. Polek tega pa je ne dobro, iielinjaki vetj, kak tri medklopja dati.
131. Zakaj pa je yelinjak vi^e treh-klopi ne dober?
Zato, da se s' elami na visokoti ne pusti priliqno delati, da i^ele pri rojuvanji Jexej odletijo, ali se na visoke dreva po-sedejo, s' kerih so 2' nevarnostjo ino tex» Jsoto ogrebati.
C s
133.	Kak visoko more naj spodnesa klop
od ženile biti?
Nai menje na 1 — 1 y^ solna, naj roji pri silnih dexovnili zlevih ne bodo z' vodo ino blatom vtepeni, ino tudi misi ino druge xixale tale lehko do njih pn'ti ne zmoxejo.
133. Kero narav?tanje pà moremo strehi dati?
Nadolno stresje obernemo proti zadki, pustimo pà tudi predi —2 solna po-vésen kàp, naj dex ne zmoxe na roje plati. Na vekso odderxavanje dexa znamo preden povisek, t^i je potrebno, se nixe z' blanjami povesiti ino zadelati,
134.	Kaj p à da ijelinjaki naj bolno streho?
Lonijni oxgani pokrovniki, tudi blarijo
ino deski; naj menje pà slama, da se v' njej pavuki ino druge tjelam kvarne xixale posebno rade gnezdijo.
135. Kak damo t{elinjaki potrebno slo-bodnost?
Mi ga iz moijnib lepo stcsanih bervi na vsih stireh vogelih vkrix zdelamo, ino méd spehe, keri se eden k' ovemi tesno prilexti morejo, kline zavertamo, ip ga predi, pet ali sest perstov nad letnimi luknami molano zaratitamo, ino tudi dve-
ram taki zaklep damo, ki nam nikdo ne moxe v' ijelinjak priti, ino roje kvariti ali odnašati.
1^6. So tudi zidani iiediijaki dohri?
Ne! oni so radi mokrotni, v' zimi premerzli, po leti dostakrat prehladni, ino tudi ne tak moqni, kak leseni«
137, Kaj je pred letno iukno vsakemi i[elniki napraviti?
Potrebno ino pridno je ijelam, iji njim pred njihovimi letnimi luknami spodi, neke perste wiroko, nekaj nadolno blanjo prtbijemo, na keri se, kda is pase silno obloxene priletijo, vustaviti iiio nekaj odponinuti znajo , prej kak se vu i{el-nik podajo; ovaili nam mnoge padnejo na zemio, se pri liladnemi vreme/ii odre-venijo ino pokoni^ajo.
138. Kak pà zaipiemo i(elao rejo?
Moremo gledati si neke dobre roje spraviti; kajti ne je dobro, i[i — kaj se naj berxej zgodi — ijelno rejo začnemo le z' ednim , alipà se tudi celo z' mladim, novo ogrebnenim rojom. ^i nad mladega roja prehitra ino ostra zima pride, se ga lebko naglo pa znebimo. Ravno tak se nam zgodi, i{i si le en sam stari tjelnik za spoqetek kupimo, kajti navadno more-
C 6
mo t[ele, i{Ì se protilet'C pornudi, kermiti, ino to popustimo, te se ne oplodijo, nam ne dajo roja , ino diige leta preminejo prejdoq, kak do pomnoxenja pridemo. Ino qi se nam roj celo matice znebi ino na nikaj pride, tè na enkrat vso veselje zgubimo ino qelno rejo popustimo. Zalo qi hoijemo s' qelno rejo obroditi, jo moremo naj menje s' tremi ali »tiremi dobrimi roji zat{éti.
139.	Kaki morejo rojiy kcre kupimo, biti? Oni morejo i{elnati ino xmetni, qele
zdrave ino cd dobrega ploda, ino matica rodna biti.
140.	Kak se spozna, ki je roj mo^inega
yelestva ? Vu protiletji ino po leti je to lehko is qelnega letanja ino marnega nošenja, iz obsedenja letne lukne ino dela, tudi iz itipqiiega »umenja ino bernenja spoznati; vu poijni jeseni ino v'zimi pà se ovadi inoijno i|elestvo skos tó, qi pri pervemi poterkanji na qeinike, ijerstvi xivi posum zuotrah med njimi postane, qi se po vu-pihnenji nase duike ali tobaijnega dima skoz letno lukno, kqast neke ino skoro tudi mnoge ijele pred njo prikaxejo, ino se pomalern na kup zberejo; se pri
genenji, odperlji ali povzdignetiji roja moq-no ino obstojéijo »umenje da unti, ino posebno, iji vu zaqetki protiletja roji znotrah od gnusobe ino mertvih qé! so osnaxeni, kajti to je ovadua ziiamla, ki je ijelestvo «esnagoto xe vuti spraviio, ino zato broj-nato, moqno ino marno biti more, qi je ne kde xe lastnik sam rojov zesnaxil.
141.	Zakaj inoremo pri kupili ye/ tudi
na xmeyo gledati?
Zato, da je xmeqa v'jesen ino pri dokončanji zime ovadna znamla znoterne velike zaloge, kera zna le od moijnega ino marnega nelestva noternano^ena biti. Nb pil je le samo na xmeijo gledati, kajti zna roj v'jesén ino pri zaqetki protiletja moqen biti, ino ptdek tega svojo matico le imeti zgublcno. Da bi znali, keliko je prazen qelnik vagai, tè bi kupili roje naj bole dobro po vagì. V'jesén more dober roj 3Ö—40 funtov, ino vu protiletji 24—30 funtov vagati.
142.	Is yega vidimo y da roj ima rodno
matico ?
To se nam pokaxe iz nazoqnega nasada ali ploda. Naj se nad tim presvedo-t]imo, moremo qelnik odpreti, qele z'jdi-mom nekaj malo nazaj pregnati, ino praz-
C 7
ne pogaije rastegnvati ali odrezavati, clo-koli se nam nasad ali plod ne prikaxe. Keliko bole brojnati je nasad ali plod yi-diti/teliko rodnesa je matica. V'jesen znamo le samo iz moipiega ino tjerstvega Tjelnega letanja, iz noternobeiija trosui na nogah, ino is hitre xivnosti pri odpcrtji rojev na nazornost rodne matice skleniiti.
143. Kako ovadno znamlo pa imamo od ![ ein e ga zdravja ?
Hitro, tjerstvo ideino letanje, piino nadelanje, ijiste ino snaxne bele satovnice ali pogcuje, dober duh, ino odbitje mert-vih i|él, tudi obilen dober nasad ali plod v' roji nàm zadosta posvedoiji zdravje qe-lestva. Mi pa je roj pun meitvili tjci, sa-tovje i{erno z'gnusobo ovletjeno, se is qelnika merzki dnh rassirjava, ino i[ele lenobno, trudno, pobito ino nemarno letijo, tè je vseli na bolezni stan sklenuti.
144. Ob keremi Ictnenii yasi moremo liete kupiti ?
To se zna vu vsakemi letnemi ^{asi zgoditi J protiletni kup pa je naj bolsi ali naj slobodnési.
145« Zakaj pà ravno protiUtno kuplenje ?
Zalo, da ob totemi i^asi stan. rojOT-naj lexej zvediti ino polek tega oko ino
vuho, vago ino medno mero, dim ino nox na pomoij jemati znamo. Resen pà so roji ob totemi tjasl tudi naj draxeöi.
146. Kda so roji naj menje dragi? V* jesen, kde i{elarl svoje roje pregle-davajo ino izbirajo; ali dobmio pà ob totemi ijasi dostakrat roje , keii so brez matice, keri so se zarojili, ino se xmetno 5koz zimo prederxati dajo; ali pà tudi khkc roje, keri nam v' zimi preidejo. Skozzimskih nevarnosti ne sme spoijetel ijelne reje na se vzeti, 147. Znamo roje tudi po leti kupiti? Tudi, pà ne brez nev^arnosti; kajti 41 kupimo stare, te je satovje ali pogaijje tak mehko, ki se zna vu prenašanji potergati.
pà kupimo mlade , tò se je bojati, ki nam pà izletijo, posebno, tji so se ne xe veq diievov vu ijelniki privadili ino zaijcli delati. Roji, keri so se vu pervih desetih dnevih Junia dobili, so veif vredni, kak pà na konci Junia dobleni. ^i pà le stare roje Iiot(emo kupiti, te moremo s' kupu-vanjom noter do zadnega Septembra ija-kati, kde satovje xe pà terdost ima, ino roje brez nevarnosti prenašati znamo.
148. Kaj ne je veif pri kupili yel zaponitit Naj si niednega roja ne kupimo vu blixini ali domai[emi strani, kajti taki roji
navadno radi pà na svojo staro slaniire nazaj letijo, skos kaj se kupleni roji silno oslabijo, zvun , oni so daleq sem prileteli ino se ravno tisti den ogrebnuli. Dala, vu keri kuplene roje naposeliti hoi{emo, more naj menje i — i'/^ vure od njihovega prednesega stanila biti odlexéqa. Tudi moremo skerbni biti, nele od dobrega mar-livega ploda dobiti, kere se rade rojijo, kajti tudi med qelami se najde prislovo : ifega ne odverxe »ege. Ravno tak se ogi-blimo tudi, ropanice kupiti, kajti one svojega ropanja nikoli ne popustije, ino mi bi si zato z' njimi le svadjo naqinili. Zad-nìq tudi gledajmo, nele iz boxnéwih stra-nov dobiti, kajti one so marlivosti prtvad-jene ino obrodijo v' lepo cvete^ih krajih jako dobro.
149. Kai pà .se kupleni roji prenašajo?
Polek tega moremo jako pazko imeti, naj se pogaije ne potergajo, ino i|ele ne zadušijo, ali zadelka ne prederejo. Po leti se stari roji, keri so popuno nadelani, ni-kak ne pustijo prenašati, temoij to se zna le s-koz mlade roje zgoditi, keri so se rav» no ogrebnuli. V* jesén ino vu protiletji, kde je satovje terdo, se je pri prenašanji menje skerbéti, le se more to po oblaq-»ih, ali dexovnih dnevih, alipà v* notii
zgoditi, kde t[e1e ne leqejo. Tudi moremo polek tega vseli, keliko mogoi|no, vso skerb imeti.
150. Kak se prenalanje opravla?
Vet|ér prejdoii zadelamo letno lukno s' prevertanim kositarom ino zamaxemo vse raspoke na ijeLiiki s' jilovnico, kera je s' kravnikom na pol premešana, naj nikde ne moxe niedna ijcla predreli, ife bole slobodno pred zadiisenjom je, iji spodni odpertek pri stojakih, ino zad.ii odpor pri lexàkih z' redkim platnom za-vexemo, naj nelam zrak ne pomanka. Vu jutro, ali kda se z* rojom napotiti hoijc-mo, privexemo ijelnike na korbe ali na nosila, ino jè pustimo od skerbnih ludi nesti. ^li vu dvema vurama ne nioxt-mo do staniönega strana priti, ino den biva vroTfeu, ali sunce sija ino prixfga na roje, te dobro storimo, qi se vustavimo, ifel© iz nosil odpodénemo, njihove letne liikne odpremo, ino nje skoz dén letati pustimo, veijér pà nje pa zadelamo ino dale sprav-lamo«
151. Jeli rojov ne moxemo tudi na 'kolak dale spravlati?
Zmoxemo , ip so v' oglavnikih, t. j. slamnih stojeqih kosih, ino nje na paso spravlati hočemo.
J^ak pd se to zgodi?
To se zgodi tak : Pripravimo si za vsaki ko» jako redki snaxen pert. Kda je roj na pert djan, té pertne »krile kres ko» zloximo, ino njè z' iglami ali cveki vkup zbodnemo, spodi na krajci okoli druge ali tretja slamile klobase zvexemo pert tudi z' motvozom tak terdno iia ko», da nied-iia qela ne moxe yun pn'ti. Kda so roji tak zadelani, tè nje obernemo pomalem ino skerbno na tisti stran, na kercga so batornice po dogem ali skonijki pridelane ino jè poloximo v' ravno toti legi na ko-ia mèd visoke lestvice, Jim podstelemo debelo slame ino jè potém obernemo celo prekopit|ki na glave tak, da s'pertom zadelan ko&ni odspodek ali odpcrtek ravno višek stoji; zmesne prostore med kosi pa napyenio popimoma z' mnogo slamo, naj z' mirom, moqno ino terdno eden kre ovega teifijo. Polek tega moremo pazko imeti, da roje na kolah lak napostartmo, ki bodo tisti njihovi strani, na kerih so pogane pridelane, proti kolnim lestvicam, ino ne na konje zravnani. Po takemi na-ijini se nikak lehko od voznih bitkov ne pokvarijo. S' pridótjo noqjo potem se -l roji naloxene kola celo pomalem ino zo skerbnim prigledom pelajo na paso, Polek
vse skerbi pà se vei|krat le tudi nagodf, da se pogàqe v* ednemi ali driigemi ijel-niki pokvarijo,' alipà celo zotisnejo ino potergajo,
'55« ^^ kaj je pri naposeluvanji r/cinikov pazko imeti? Moremo posebno na to gledati > naj zadi ob 1 perst ino po obstojnostih i persta vise stojijo, kak predi, Skos toti bkriltii nadolni stan se odtok vode> kera posebno v' zimi is pare ali slaba t:[él nastane, oblehkoti, ino tudi se skos to izna-sanje mertvih qelam jako pomaga.
a^., © a A v A»
Od poninoxavanja qel.
154. Moremo tudi na omnoocavanje rojov biti skerhni? Moremo! kajti iji to popustimo, te lehko skoz mnogotere nepriloxiiosti hitro pa vse roje zgubimo.
kclikoteri nayin se godipo-mnoxavanje ? Na dva naijina, zdela skos narav, zdela skoz iskusl.
136. Kak se to godi skoz narav ? ^-lele delajo same, kak vse druge stvari, skoz lasmi od stvoritela doblen primär na svojo pomnoxavaiije. Mi je protiletje ino leto toplo, zmes mokrotno , ip vse lepo ino rodno rase, qi je cvetje puno sladke mezge, ino mnoge druge obstojnosti pri-liijne, te nam vsako t[elinstvo vu vsakemi leti eno ali vei{ matic porodi ino roje dava.
157- ^^ rojiti? ^li se % matico veliko i|elestva zoto-varsl, ino se matica z'njim na svojo lastno nelinstvo napoti, té se z' njo vse njene ijele z' velikim Humenjom itio bernen-jom is t{elnika podavajo, ino to se reqe rojiti.
i^S- A'öi pa se po last nemi /tayini roju-vanje nagodi? m je protiletna pasa jako rodna itio zdat^na, tè se qele brojuato pomiioxijo ino so skerbne, eno a|i veij matic izlexti. Stara matica ise to sicer z' nevoölivostjo za-braniti , kajti ona pohotlivo gleda; na-pravlene matiijne lexnice, ino vu njih na-posadjen plod razoriti ino porušiti ; alipà Tjele imajo okoli matiqnih lexnic skerbno straxbo, ino staro matico tega odderxava-ìo. Zmes totega qasa se i^elestvd od dneva do dneva pomnoxàva, prostor vu tjel-niki biva preveno bole tesni, spara vu iijemi prihaja, ino qele zaqnejo vunsedéti.
potém edna ali druga matica vunleti, te postane — zato da se mlada matica nekim Tjelam bole dopädne, — nemir ino svadja zo staro matico, nejedinost prebiva priveno veksa* ino qele, potem, kda se prejdoq vu statemi t|elniki na neke dneve
jako sito meda najejo, se povzdignejo z* velikim posumom na rojuvanje.
139, Ob heremi yasi se nagodl rojuvanje ?
Naj berxej vu mesecih Maja, Juiiia ino Julia pri toplemi vremeni, ^ele si k.' tem zvolijo lepi den, qi je zrak na grom-sko vreme kazei[i, ino naj veq, t^i se je na dén prejdoq medna rosa prikazala. Dnevni i{as je ne na vuro primerjen. Na-godl pa se od osme pred poldnevne do Hterte popoldnevne vure. Pervi, rani ali predni roji se izverxejo blizo vseli pred poldnevom, malokda po poldnevi, ino drugi, pozni ali zadni roji po poldnevi, ali tudi ob poldnevu
160. Keri roji se imenujejo pervi?
Vsaki pervi roj, kerega ijelnik da, ino s' kerim stara matica vungré, se imenuje pervi, rani ali predni, vsi drugi pà, keri iz ravno onega i[elnika pridejo — ino kerih zna dvoje, troje ino ven — velijo pozni ali zadni roii. 161. Kda pridtjo pozneni roji za pervimi?
Dostakrat izidejo pozné»i roji xe zred pervimi, ino to je vsikdar dobro, da so taki dvojifetni roji silno moijni. Ino to se zgodi na| berxej, tji ob qasi, kde je pervi roj iziti hotel, dexovno vreme pride^
kero ga od izìdenja zadencf. Zmes totega Hasa sc izlexejo neke mlade matice is svojih lexnic, tak kak tudi mnoxina drugih nel, ino skos to se nemir vu ijelniki tak pomnoxi, ki pervi ino drugi roj na enkrat izletita. Ravno tak se zgodi gosto, ki s' pervim poznesim rojom tudi drugi ino tretji pozneai roj izide. Taki roji so obijin-ski jako moi{ni, imajo med sobo droje, troje ino vei{ matic, se vu mnogoterih go-molah naposedavajo, ino da se nad zvo-lenjom prave matice ne zmoxejo zediniti, se zato radi vzdignejo ino odletijo. Po vodbi pa pride pervi poznési roj, iji se ne prikaxe za pervim xe na tretji dfn, naj berxej na sesti, deveti ali .trinajsti dén, malokda poznej.
1Ó2. Jc dobro, nam nelniki t/ ednemi leti dasta rojov dajo ?
Ne! kajti skoz večkratno rojuvanje se vsaki ifehuk vu svojemi qelestvi odvise oslabi, ino zgubi vsakokrat od dvu do treh funtov meda, tudi si tjele, i{i njih ne zmoxemo na pa»o spraviti, malokda svoj potreben strošek nano.TÌjo, ^felniki, keri veij fojov dajo, zgubijol dostafcrat tudi matico. Ne smemo zato niednèga ijelnika vcij. Kak samo enkrat, ino vu dobrih le-
tah nikoli ne veij, kak le dvakrat rojiti pustiti.
163. Kcri rofi se imenujejo mladii/ntlci? m pervi roj »e vii tistemi leti roja da, te se taki dan roj imenuje mladitpiik. Oni so redki, ino le vii dobrih letali, kde i[ele jako ranega qasa, xe vu Maji, ali pervih dnevih Jiinia, roje ispn8ajo. Ne smemo pa njih za .srei^o imeti, kajti njihov materni roj se skoz nje silno oslabi.
164.	Ker i roji se imenujejo prisiljcniki? Prisiljeniki se imenujejo tisti roji, keri
morejo po sili is qelnika iti, ali zato da so Se nad njimi vii tjclhiki ijervi ino moli prevz<;li; alipà Uidi zato, da se vu zelniki ne znajde veq nikal^a zaloga meda. Po ;fadiiemi prigodi se imenujejo tudi za-ali stradniki, ino da vu totemi si-rotncmi stani navadilo radi nad bogate i[el-nit'^'padajo ino se tam noterprositi isejo, se zato tudi zevajo sirotniki. Oni pridejo naj berxej v' Aprili, 'Septeiifibri ali Oktobri vu toti hujdi stan.
165.	Kak ^e zaderxijo yele pri rojuvanji? One s^ pri rojiivanji skaxejo odvise
moxilne ino vesele. . One se izmetavajo ino issipavajo pri izidenji is qelnika z' na-gloto, edna krez ovo, nikak naqi, kak da
bi
bi se skos pse vungnale, se povzdignejo na zrak, se tam z' bistrim letanjom vkrix motajo, ino davajo poiek tega celò lasteiv glas od sebe slišali. ^li je Jetna lukna na ijelniki, is kerega ishajajo, nekaj vozka , tè terpl toto izidenje sest, osem do deset minót, zmes totega t^asa davajo tjele, ke-re se xe zvnnah t^elnika znajdejo, svojo germoto vu zraki preveno qiiti, ino stoni-jejo najfim oi{ém naj prijetnéyi priglcd. Matica pride is qelnika ve le tè, kda se xe polovica qel znajde zvun tjelnika , ona se povzdigne s' posebno velikim glasom mèd rojéqo qelestvo , "kero zdaj nekaj bli-xe vkup leti', ino se po malem od qelnika oddaluje. Mnoge qele, da so se z'medom jako obloxile, se pogroznejo na zemlo, ali si sedejo na odpoqinenje na na) blixnese reqi. Kda je zadniq celi roj svoj materni qeinik zapustil, te sc on preveno bole ino bole vozko vkup potegne, ino se ogledava za stranom vu blixini ali nekaj dale vkraj, kde bi se znal posedeti, ino teti stran je zdaj nizni germ, zdaj veja, ali rastika, zdaj drevno steblo, zdaj blixno plateno belile, zdaj meja, zdaj blixna streha, ali kaka druga req, kera se qelam vidi priliqna. Tu se zbere tjelestvo okoli svoje matice vu gomolo, ali visi liki grozd, mo«nja,
D
ali vreije, ena na ovi, ino qal^a dokflltf ga ne ogrebnemo vii ijclnik ; vetjkrat pa si izij^e on tudi dalmo, ino pusti ijclara za sobo gledati.
J 66. Imamo ovadne znamle, kda se ?/<r/-nik ho7/e rojiti?
Intamo! le so one posebno pri pervih rojitbah ne vseli na ijas gotove. Obqinski vala vunsedenje za znamlo blixnega roiu-vanja; alipa dostakrat sedijo ijele vcq tjed-nov zvunah pred ijelnikom, ino $e le ne rojijo; kajti one vunsedfjo ali le zato, da ne imajo zadosta prostora, ali da je kratko prejdoq matica preminula, ino qcle na iz-lexenje nove matice ijakajo. Nekaj bole za-rayliva, pà tudi ne celo nevkanliva ovadna znamla je, iji ijele pri svojemi domo-pri-denji is pase zo svojimi obloxenimì nogami ne idejo vu t[elnik, temoi{ se k'vunse-déqim qelam pridiuxijo, ino na izidoucga roja qakajo. Druga znnmla »e nekaj rekse verlivosti je izletavanje trotov pred osmo vuro vjutro, Kda je izidenje celò blizo, tè se kaxe xlvlenje ino migetanje mèd run-sedéqimi ijelamì, one bexfjo pohitoq noter vu qejnik, ino to je nagli qas, kde se z' medom oblagat idejo, naj bi z' neko gotovo zalogo svojo novo qelinstvo spoqele, ino na neke dneve stroöek iméle, i[i bi kde
hudo vreme se nagodilo, — Pri poznesili rojih je gotova znamla njihovega blixnega izidenja, i]t matico qujemo kunkavo popevati, — Eden ali vetj dnevov po Izidenji pervega roja, dostakrat tudi na ravno tisti den, ijujemo, posebno po jutrah ino ve-Herah, pà tudi skot dén, kda pridemo vu qelinjak blizo i^ehiika, kcri je roja dal , Tjerstve glase, nikaj naqi, kak da bi nje iz male trompete slisali: Ti I ti! ti! Toti gl.isi pridejo od matic, kere se vu x|elniki za predno gospodinstvo potfqejo, kajti dava se nam vei{ glasov qerstvo razlo;[no slisati. Na tote kunkavo popevanje: Ti! ti! ti! pridejo dostakrat tudi drngi glasi, keri »e nablixavajo reijjcmi kerkanji: Kerc! kerc! kerc! Toto kunkavo popevanje imajo matice dostakrat skoz ve^ dnevov brez hen-janja, ino mi moremo na to dobro paziti, kajti toti drugi roji radi odidejo. Kda zad-niq toto matiijno tikanje ino keikanje hen-ja, ino roja pà le ne dobimo, tè so ma-matice xivienje zgubile, ino mi najdemo nje potem mertve pod qelnikom na zemli, ali na blanji pred letno lukno. 167. Kak se ima yelar pri rojuvanji za-derxati ?
On more na roja naj vekso paznoBt imeti, ino polek tega, keliko mogočno, ti»!
D a
hoten ino miren bltì ; on ne smé s' cinge-tom, ali kakim drugim klepdtom ne zo sem - ino tàderkaiijom , tudi ne zo «kro-plenjom prerane praske ino larme delati, kajti skos to se zai^ncjo ijele motiti ino od posedavanja odderxavati. Naj bolse je, iji se ijelar zo bzikalnico v'roki xe pri zanetki rojijvanja pri ijelinjaki kre piinega skafa vode postavi ino na roja zvesto pazko ima, kam se ravna ino kde hoiie posesti, tji pà vzeme ijelàr v' pamet, ki se roj vixe po-\-zdigàva ino preti odletéti, te more on kqasi nekokrat verh njega vode bziknuti, tak da bodo kaple, kak dex od neba na ijele padale, se to hitro nekokrat po redi zgodi, tè se roj n^^glo zaijne ponixavati ino posedavati, kajti to ga od visokega letenja ino odidenja naj lutrej odstrasi.
168. Jeli cìngét zo zvumieki, pundvarni ino kosami na posedanje roja nikaj ne pomaga ?
Celo ino celo nikaj ! temoq to je le navadna sega, skos kero tjelar ovadi, da se njegove ijele rojijo, ino nam oznaniije,^ da roj njemi sliifi, iji ravno si kde koli ho^e posesti..
169.	Ker o orodje je nam pri rojiivanji ae
dale potrebno?
Zviiii bzikalniee, kera je ia bezove ali odrezane piibkene cevi, moremo imeli mnogotere prazne osnaxene qe!nike, lestvico, ijelno kapo, dvoje vunatnili rokavic, gosjo perot, dva stresna deska, iz xitne slame dugih latov naredjen skropilnik, dve vervi ali prevozi, ino kadiii strog.
170.	Kaj je vi{initi, kda si je roj xe na-
posél ?
Kak Iiitro si je roj naposel , se moremo na ogrebanje pripraviti. Pred vsim drugim imamo skerbui biti, naj se nam pa kde tie vzdigne ino odleti. Zato ga vei}-krat moremo poškropiti, ino tak ga znamo neke vure na poséli zderxàti. ^i sunce na njega sija, tè moremo njemi senco narediti. Zmes tega si pripravimo qelnik, v' kerega hocjemo roja ogrebnuti. Totega po-maxemo znotrah na zgorni oglavnici nekaj malo z'medom, kajti skos to storimo, da Hele rade v' njega grejo ino znotrah ostanejo. V lexéi[ih skladih se more to celo blizo na prednemi pokrivali zgoditi, naj bodo i{ele tu predi svojo delo spoqéle ino proti zadki nadelavale. Toto pomazanje se zna tUdi z'dobrimi voyuinami zgoditi, kevo
vu xganemi vini raspustimo, ali vu kost-tarni xlici na ogni rastopiti damo. Kda je vse k! redi, tè gledamo roja po naj lexé-bemi naifini vu i{cliiik spraviti,
171.	Kak Je roj ogrebati, yi se je na nixìii
stran naposel? Mi sedi roj vu spodobi mošnje ali grozda na slabi gibki veji ali rastiki, do kere scgnuti /moxemo , tè poderximo i{el-iiik k' njemi, ga pomalcm trosimo, ino tudi z vodo »kropimo , ali vejo z njim odrexe-mo, ino ijele z'nje vu ijelnik trosimo, ali vejo z' rojom pod tjelnik, alipk le samo blizo kosa denemo, ino ijele grejo same rade noter.
172.	Kak je roj ogrehati, yi se je globoko
vu germ naposčL ? m sedi roj globoko vu germi, tè moremo perviij teliko germa odsekali, da s' qelnikom do roja priti zmoxemo, potem ga zaijnemo ükropiti, ino qele hitro zaipiejo v' ko» iti, posebno i{i je z' mqdom nekaj poniazan,
173.	Kaj je vyinitiy yi roj vu pioti, meji,
aLi dcrvah sedi? Mi je roj vu pioti, meji ali dervah tak globoko, da ga ne moxemo «kropiti,
tè g3 s' kadnim strogom skoz dim vu tednik sprav lam o,
174.	Kaj jc storiti, yi se je roj vu zemlo
potegnulP Mi je hikiia ali prepad pod zemlo taka, da ne moxemo ijci iz nje z vodo ali dimom izgoiiiti, te moremo, keliko se pusti, ino za potrebno spoanamo, zemlo od-kopati, z medom pomazaii i^eliiik na ras-poko poveznuti, ino okoli jirepadi po zemli z'maclom ali pehom moqno biti, kajti bitja ino tiemira ijele ne lioijejo terpét , ino hitro vunpridejo.
175.	Kaj je narediti, i/i se jc roj okoli drevnega stebla ftiroko ino redko napo sel?
Opervii] si na moi^no raglo privexemo i(clni koö tak, da z' njim do sedeqega roja segnemo, ino ga na naj veköi kup ijel der-ximo , potem zaqnemo tjele škropiti ino s* pelinovo zeleno metlo na dngi raglici od kraja na vekbi kup ino v« qelnik netili. Mi pà je roj na ravnemi debelemi stebli lak visoko, da nikak ne moxemo ne z' lestvicami, ne raglami do njega, tè naj bolse storimo, i[i z' moipio bzikalnico verh njega preveno «kropimo ino ga nizo zgonimo»
17Ó. KakierojnaplateneTnibelÌHÌogrehati%
^li se je roj na platenemi belisi redko po platni raspose!, tè poveznemo ko» na naj veksi kup i{él ino zaqnemo z vodenim Bkroplenjom ino pellnovo metlo rastrojtene ijele proti kobi gnati. Tudi znamo ijele na platni z' lepo skalo proti ko8Ì strugati. Po-lek tega imamo dostakrat srei]o, da tudi na matico vgodi'mo ino jò zred t|elanr>i v' kos iti vidimo.
177. Kak se ogreble roj med drevnimi vejami ino gat^ami?
Kde med drevnimi vejami ino gaqami naj i^el sedi, ta narax'namo z' medom pomazan na raglo privezan ko», tak kak qele naj lexej znajo vu njega iti, potem ga z'vodo, s'pelinom, ali rudi dimom iz gaif silimo. Kda pà xe vcksi kup qel, imamo v' kojft, ga vzememo z' dreva ino spodi na pripravleno klop postavimo noter do noiji, dokeliq «e tudi vse ove qele ne priletijo dol vu njega.
178- Kak ogreblemo roja iz votlega dreva?
Tu moremo operviq v' pamet vzeti, jeli roj vu votlini od letne lukne dol ali gor sedi. Mi sedi od letne lukne dol, tč napostaviino z' medom pomazan ko« na Jftiio lukno spodi pod rojom pà zvertamo
Iukno, tak da skoz njo s' kadnim strogem dim na ijelc gnati zmoxemo. Ui pa sedi od letne liikne gor, tè prerertamo nad rojom lukno vu votlino, ino kadni strog pa nastavimo vil letno Inkno ; qele nato hitro idejo zgorali skoz novo liikno viin vu pri-stavlen koi, ino naj hitrej, iji med tleqe reqi vu kadni strog vzememo pasjo ali kako drugo kosminje ali ijloveqje lase, aH nastrugane paxnohte, rogele, konjske kopita ali quiite, kajti takega duha celo nikak ue honejo tcrpeti.
179.	Kaj je napraviti, yi se znajde roj previsoko na veji ali vu votlini, do kcre
ne moxemo V V tolemi prigodi glejdajmo z' medom pomazaii kos, keliko mogoqno, blizo roja na ono ali blixno drevo obesti, ino potem roja zo akropiliiico ali bzikalnico preganjati. ^i pà to nikaj ne pomaga, ali se storiti ne dà, tè gledajmo, jeli se ne pusti cela veja ali votlina odsekati ino na zemlo verxti. Toto dolverxenje je veqkrattak sreq-no, da sc roj nikak ne pokvari.
180.	Kaj je skusavatiy yi da roja celò ni-
kak ne moxemo? m sedi roj na debeli visoki smereki ali hojki po stebli med vejom, ali na yeli-
kemi Staremi perlikemi hrasti, tak da brez velike nevarnosti xivlenja nikak ne moxe-mo blizo njega, ino njemi tudi l vodo ni-kaj ne zadenemo, tè znamo skuaavali, siner-déifi dim is smolja, paxtiohtov ino vime ali drugih reqi delati, tak da ga veter na Tjele vleije ino nje preganja.
181.	Jeli si roj tudi rad jce sam pri ro-
juvanji vu kos sede?
Mi imamo zraven tjasa, kia se roj zaijne izmeta vati, z' medom pomazan na ragli privezan kos, ino ga skrivoma na blixno drevo, proti keremi se roj od dalei] ravna, poslonimo, tč se nam veqkrat tudi srcifa iiagodi, da si roj xe sam vii koK sede.
182.	Odkod pride, ki mladi roj vcijkrat pà nazaj v materni kon Leti?
To pride od mnogoterih zrokov : alf zaostane matfca sama rada, ali da sc najde preslaba, vu i[elniki, fU je dobila piantava pereti, ino blizo qelnika na zemlo padnB-la, ali je operala ino se blizo qelinjaka vu travo pogrozila, ali se je kde na niz-nemi strani zastavila , kde ijelestvo nje ne najde. Vu takih prigodih se obernejo tjele pà nazaj vu materni koìc.
183.	Kaj je vu takemi prigodi vi{initi?
Mi je matica
vu ijelniki zaostala ^ tè »e je zanesti, da bode roj vu treh dnevih
pà vun Bel. Tudi pà moremo na zeiriìì ino vu travi pred qelinjakom zvesto poiskati, i{i je matica ne kde tam najti. Naj berxej je mala gomola ijél pri nje). Toto gomo-lico qél moremo z' malo sibo ali palico razioniti ino matico iziskatì, ino njo zred gomolico qél k'maternemi koöi pred letno lukno spraviti, naj tudi ona za svojim rojem gre pà nazaj vu materni ijelnik, ^i pà &e prejdoLj matico na zemli najdemo , kak je mladi roj nazaj vu starega odisel, tè jo hitro moremo vu matiijnici (matiqni ko-bai[ki) na raglici med roja derxati, ino kqasi si roj okoli nje na raglico zaijne po-sedavati. Mi nato raglico z* matico poma-lem ponixavamo na blixno drevo, naj si roj tam naposede, ino ga gremo ogrebat, qi ravno je mali ino slabi.
184. pà je matiynica ali matična ho-ba>iica napravLenal Ona je is konjske xinje, is svile, iz drobnip^kib «ibic, ali celo is teniikih voščenih niti redko spleten košek, spodoben veli koti ino okrogloti kureijjega jajca ali hi-vilnega napersteka, pun stirivoglastih ali dugavih luknic, od zvunah z medom po-mazan, na raglico priti»n)en ali pribodjen, ino matica v' njcmi tak, da jo ijele od da-
D 6
ileq lehko vidijo, kermijo, ino ia totega Jcoseka rešijo.
jS^. Raj imamo storiti, yi je novodoòLen roj mali ino slabi P ^li je novodoblcn roj mali ino slabi, tè naj bolse storimo, i{ì ga postavimo vu qelinjak na scio starega, ino starega pà inam, nekaj dale vicra) na drugo mesto prenesemo. Tak pride dosta tjél is starega roja k' mlademi, ga naredi velikega ino moij-nega; stari pà, da po totemi naqini preci ijelestva, zgubi, se zato v'onemi leti dru-gokrat ne roji, ino ostane tak tudi moqen. i8Ö. Kaj je narediti y t{i se ver/ rojov na enkrat roji ino vkup sedejo ? To se pri velikih qelinjakih gostokrat zgodi , ino je — qi so roji ednakega ploda, t. j. sami rani roji, ali sami pozni roji, — nikak ne za nesreijo imeti, kajti i{i nje v' eden T^ehiik vkup ogrebnemo, v' ke-remi imajo zadosta prostora, tè zdcrxjjo oni le naj bolso matico, vse ove pà v'noqi odbijejo , ilio mi njo potem drugi den pred letno lukno ali na zemli pred i^elnikom mertve najdemo. Taki vkup ogrebneni roji se posebno zbistrijo, ino nam naj berxcj spravijo «e pridobiqek ino veselje, ^i pà so roji različnega ploda, i, j, pervi ino drugI roji vkup, tè je to vseli neprijeten prigod.
Icajti taki roji se med sobo ne pogajo, i[elc «dna nad ovo padajo, sc tergajo ino kclejo tak, ki jih veliko na zcmli najdemo. Ino ^rok tega je, da pervi roji xe oplodeae, drugi pà neoplodene matice pri sebi imajo. Mi zato moremo pri rojuvanji pazko imeti , jeli so roji ednakega ploda. Veijkrat znamo vkupletenje rojov skos to zabraniti, iji okoli pervega roja, keri se je xe napo-sel, hitro pert odcnemo. Nato znamo vsakega zoaebrio ogrebati. Mi pà oba v' eden tjehiik ogrebnemo, te naj berxej xe drugi den rada pà vun ideta. 287. Kak pà razločimo dva roja, kera sta si vkup séta P To se zna po mnogoteremi naqini zgoditi. Operviij jako poškropimo qele s' vodo, naj nje vukrotimo ino razletavanja branimo , potenn strosimo ali postruxemo n)e vse vu veliki pert, ina ga rasprestremo na zemlo. Nato se vsaka matica ali xe sama zo svojim qelestvom v' posebno gomclo podava, alipà matice is qél polovi'mo ino va matii[nico (matiqno kobaqico) denemo, ino z' njimi vu prazne qelnike, ino zagrabimo k' vsaki neke peifice xjél, ino tjele s® same k* svojim maticam pridruxijo ino pri njih ostanejo. Venkrat je zgrablenje matic iz rojov ne potrebno, temoq mi smemo le
D 7
z'medom pomazane tjelnike okoli rojovega kupa napostaviti, ino z* veseljem vidimo, kak qele zo svojimi maticami vu nje idejo, ino se same vu zosebiie roje razloijijo, tak ki se vsako tjelestvo k'svoji matici sto« varjfi. Le ne smemo kosov ali ijelnikov ravno na zemlo djati, tcmoi| neke hlode ali palice podloxiti, naj i{ele znajo povso-dik vun ino noter hoditi, — Alipà tudi de-nemo celo gomolo ijél, potem, kda smo jo dobro poškropili, vu kos, is kerega nato qele vu velike iiiqke, t[un ali korito stro-simo ino s'pertom pokrijemo. Tam znotrah pustimo nje blizo »tertal vure z*mirom, ino gremo zmes se po ove tjele , kere so se se p:i na poseiisi nabrale, ino nje strosimo k' totim. Zraven ijasa denemo teliko zelenih drcvnih vejic ali rastik k' qelam vu nitike ali korito, keliko rojov vkup sedi, ino tak, da se njihovi versiqi tjel dotiijejo, s'konci pa na kraji korita slonijo. Tak pokrite pustimo nje skos celo not{ v' miri. Drugi den jako rano najdemo, da se je vsaki roj zo svo";o matico na posebno vejo ali rastiko nabasal, is kere vsakega znamo lehko vu posebni t{elnik spraviti ino v'ije-linjak poseliti.
J88- Od nega pride, da neki roji, kak hitro si posedcjo, se pà vuzdigncjo i/to odletijo ?
To nam vqitiijo veqkrat pozne»! roji, keri dostakrat troje , netero ino vei[ matic med sobo imajo, ino se nad njihovim ii-volenjom ne moxejo zediniti. Oni letijo zato od ednega strana do drugega, dokoii se zadniq ne zedinijo, ali se na veij rojov razloifijo. Na tém pà je naj berxej le ijelAr kriv, iji roja, kak hitro se zat[ne povidi-gavati ino hoqe odleteti, ne poškropi kijasi z'vodo; kajti Ic voda je edina pomoij, roji odidenje zabraniti; ino to moremo posebno pri xgeqemi vreineni skerbno delati, ino ga zo mnogim «kroplenjom vu snaxcn ijelnik ogrebati.
189. Je to tudi zrok, yi nam po ogrel-uenji pà izidejo ?
Jako mnogokrat resen. Dostakrat pà je tudi nesnaga qelnikov na tem kriva, posebno so se miöi vii njih gnezdile, maqke nje onesnaxile, pavuki ino druge xixale nje 2' gerdim duhom napunili, ali qi so kde v'dimi visli, Vu take kose znamo tri- ino veijkrat roje ogrebnuti, ino nikoli nam ne bodo znotrah ostali, temoij vseli pà izisli; kajti nikaj ne moxejo men-je terpeti kak smrad. Komi zato roj is ko-
»a pà izlet{, tisti ga le kqasi vii novi ko» ogrebni.
190. Is yega spoznamo, da se matica med vugrebnenim rajam ZJiajdel To je lehko v' pamet vzeti, iji se ijele vu velikih redah vu tjeliiik podavajo, ino se zviinah pred kojrovo letno liikno kijasi na straxbo postavlajo, i{i zadek svojega tela višek povzdigavajo ino s' perotami veselo krepelijo. To imenujejo ijelari : Mele se matici pokarajo.
191, Kaj je po ogrebanji roja storiti 9 Kak ditgo ve so qele ne mirne, temoij He košato okoli leijejo, teliko qasa ne smemo T]einika iz o;[i pustiti, temot] skerb imeti moremo, naj ^xgeTji sunijni xari ne sijaj o na roja, keri ga na izletanje vabijo, Na-pravino njemi zato senco iz veja, ali s' pertom, ino tjakajmo , dokelÌ4 se vse nele — Ic na neke je nc gledati — k' njemi zberejo, ino ga postarmo potem kqasi vu qelinjak na njegovo selo, kajti qi ga na mesti, kde smo ga ogrebnuli, predtigo pustimo , te se mnoge qele ta letati navadijo , ino vei{ dnevov tam okoli leqefo« Dostakrat pà toti nemir terpf noter do notli.
ips. Na kaj sc je za ogrehnenjom roja tet{ gledati^.
Na to, naj mladi roj, iji se po ogreb-nenji dexovno vreme nagodi, ne strada, ^ele si vzemejo sicer pri svojetni izidenji iz maternega kojta medni strošek na neke dneve s' sobo, alipà qi dexovje diixe terpi, te moremo nje, da svojo zalogo hitro po-xijejo, kermiti, dokoli jim ]epj>o vreme ne dopusti', si svoj potreben strosek na pašah pobirati.
J93. Jeli moremo vse roje ogrebati?
Ogrebati moremo nje vse, ne pa vsih vu qeliiijaki posadjati, kajti neki — posebno tretji ino bterti roji enega leta — so tak slabi, ki svojega potrebnega stroška za zt-mo ne zmoxejo do polovica nanositi ; zato naj bolse vijinimo, tji dva, tri ino veq takih rojov "v'ednega zedinimo,
ip4. Kak se tota ztdinenje zgodil
Mi so roji na eden dén iziuli, te se ne pustijo kijasi zediniti; kajti med njimi postane boj, ino oni pa naglo izidejo. Mi zato naj bolse storimo, vs<Tkega zoseb vu mali kos ogrebnemo, ino oba do pozne veijeri tam, kde smo jiva ogrebniili, stati pustimo. Vu mraki, kde so se ijele xe vu zgorno kosovo oglavnico spravile, ne-
serno oba koiia vu t^elinjak, obernemo skerb-no ednega na opak, ovega pi postavimo gor na njega, ino ovexemo okoli nju tain, J^de se vkup lexcta, roqtio brisaqo, ino ter-kamo po spodnemi kosi s'persti, dokoli so se i[clc ne gor spravile, kaj se s'posiimDm ino prasketom godi. Nato velrimo lukno «a spodiieriii kosi, naj sc ijele od poman-k,inja ztaka ne zadttiiijo, ino pustimo, oba koia skoz noij, ednega na ovemi sloniti. Pridoip den za ranega jutra je zedinenje obu rojov opravleno. Mi zdignemo potem zgorui ko» dol, ino ga postavimo na njegovo mesto vu tjeliitjaki. — Vc slobodnej pa se zgodi zeclinenje z'bovistnico.
195. Kaj je povistnica?
Ona je okrogla kruglasta goba, kera na pesei[nih travnikih rase ino se od vra-ijitelov za viistavlanjè kervi na rane deva, zalo nam ie ona tudi znana, pod imenom: kervnica ali kervna goba. Kda je suha, ino jò vkup stisnemo, se ona, kda stisek popustimo , skos svojo istegnotost pa istegne. Mi pa jò vuxgcmo kak ognovo gobo , ino pod alt vu i|elnik denemo , kerega potem -zadelamo, tak da dim nikde ne moxe vun, tè se ijele od nje .ovomotijo ino omamijo, ino pokapajo vu nekih minotah liki mertve dol. Toto ovomotenje pà ne terpi dosta
kres Btertal viire, nato se pk oxivi'jo ino opravlajo znoviq svojo delo pà ravno tik, kak prejdoq, Skos loto pomoij znamo dva ino vcq rojov jako dobro zedfniti.
196. Kak pà se polek totema deL% za-derximo ?
Mi vzememo prazni slamni svitelv, ino vteknemo svilo vu naj viseso svitkovo klobaso tak, da svila, i|i je liki koleno vu-gnena, raven vogel naredi, ino tak daletj napre) segr.e, ^^ia. i[i se i[ehiik prek f>o-stavi, dala od svilnc apice do satovja, ali do , vu tjelniki viseijih ijel > i|ctero ali pet perstov znflse. Na toto svilo nateknemo edno bovistnico, iji pà je mala, tè dvé ali tri, ino postavimo s vitek vu prazno latvo ali na klop, vuxgemo nato povistnjco, ino denemo tjelnik z'rojom skerbno na slamni svitek. Kak hitro se nele verh vuxgane po-vistnice znajdejo, zaipiejo jnmt;ti, praskati, krepeliti, hrumiti ino berneti, to pà, iji je roj dober, ino goba slisno vuxgana, jiikak vise treh ali stireh minót ne terpf. Kda potem v'pamet vzememo, da v' ijclniki po-malem celo tiho biva , tè terkamo zgorah na ko», naj vse nele dolpadnejo. Kda se je to zgodilo, tè kos povzdignemo, ga de-nemo na stran, ino izij^emo matico. Ona je ne xmetno najti, kajti da pozno padne,
zato lexi ona blizo celò zgorah verh tjel, tam kde naj debelej »jel lexi, ino je le od malo qel pokrita- Mi vzememo pere, s'ke-rim celò sgorah lexétje tjele obernemo,.ino jò lehko v' pamet vzememo. Kda smo jò najöli, te jò zapremo vu matii|nico. Tak delamo tudi z'ovimi roji. Zadniij strosimo vse qele vu prazni ko», kerega velikota more celem i qelestvi biti primerjena, ino postavimo med iziskanimi maticami naj vek-8o ali naj lepšo ta, ko» pà oberncmo na opak ali na glavo, ino zvexemo tenko pla-teiiico krez odpertek, ino ga pustimo tak dve vuri, dokoli je ne noi| postala, nato })à ga postavimo na njegovo mesto vu ije-linjaki, platenico odvexemo ino odpremo iettio Jukno. Pridoijo jutro vzememo platenico vkraj ino pustimo qele letati. —> Le-xej pà so resen roji zedinite, qi je eden xe dva dneva ogrebnen, ino svojo delo xe zaqél.
J97. kaki nai/in se to zgodi?
Mi ogrebnemo roja vu ko», ali tak imenuvan ogrebnik, keri ne ima v' sebi hlodov ali krixov, ino ga pustimo na mesti ogrebnenja z' mirom stati. Kak hitro pà je sunce zajslo, tè razgerncmo pert na zemlo ino denemo dva hloda gor, idemo vu tje-linjak po ijelnik, s'kcrim hoi{emo roja ze-
diniti, ino ga postavimo na pert, ogreb-iiik aH ko« z' mladim rojom pà postavimo tà na poloxene hlode, ino vdarimo potem dva - ali trikrat silno po kobovi glavt, tak padne roj dol na pert, ino ktjasi postavimo ko», s' kerim roja hoi|emo zediniti, skerbno — naj niedne qele ne stisnemo — verh njega prek; iz cgrebnika pà se tudi zaostanóqe ijele strosimo; one ne letijo višek, temoq idejo zo prasketom vu ijelnik,-ino zedinenje se opravi brezi vsih obstojnosti. Pert zvexemo zo Htiremi skrili kres qelnik vkup, ino tjelnik. kda je miren ino t{e!e xe vu njega gor odisle so, pà na njegovo mesto vu qelinjak postavimo, m drugi den pert odvzamemo, tè bomo odverxeno mattco najsli» — Po ravno totemi naqini naredimo slabe ali brczmatiqne roje s' poz-nesimi tudi motjne.
ip8. Kai znamo poznése roje zahranitiV K' tem imamo mnogotere pomoqi. Ravno kak poveksanje ali razdalenje qel-nikov skoz nastave ino podlage rojnvanje obijinski «abrini, tak zabranimo tudi poz-nese roje, qi kqasi po izidoqemi pervemi roji, damo maternemi kosi prestrano na-stavo ali podlago ; vseli pà to le tudi ne pomaga. Bole slobodno ino gotovo storimo, ifi pervega roja po ogrebnenji na selo
mnternega postavimo, ino maternemì pà drugo mesto damo, kajti odielétjo t|elestvo se oberrie nato, svojemi staremi seli pri-vadjeno, k' mlademi roji; materni roj se skos to oshibi ino pozAbi na rojiivanje. Tota pomoq je blizo vseli naj bolya. Zvun tega se poznétio rojuvanje nekaj zabrant tudi skoz razorenje ali poriisenje trotnega ploda. Najmretj, iji ves trotni plod, na dén, kde je roj izisel, tak daleij, kak le zmo-xemo, izrexemo, ali naj menje le z' no-xom rasparamo, tè ima tjelestvo zo sna-xenjom satovnic delati itio popusti rojuvanje.
199. Kak znamo yele skoz iskust pomno-xavati V
Skos tó, tjì sì ìz njih odroje delamo t. j. Ifi is tieliiatih kosov silimo qele, se razdeliti ino svojo lastno n^elinstvo spoqcti«
aoo. Od koga'se tota iskust pine?
Ona je jako stara, ino se vidi xe vii petnajstemi stoletji znana biti. Veliki na-ravnik Svamerdam pa od nje se le vu leti 1678 operviij pise. Po njemi so ifubert, Sirab, Airib, Ino Rim toto iskust jako v* navado spravili.
201. Va tlemi pa lastno ohstojl iskust odrojuvanja ?
Ona obstoji lastno vu tém , da iz ed-nega ali veij starih dobrih rojov eno ali
vet{ plodnil» satovnic vzememo, v' kerih se raziiijtii ifelni plodi znajdejo, najmrcij, jajca, qerveki ino pokrit t. j. s' pokrivalami za-veneti plod ; nje zaioximo vu prazni kos zred nekimi mednimi pogaqami, jim pri-denerao zadostno mnoxino qél, nje rra neki t(as vuzapremo, dokellq so si matj'co isleg-Ic, ino se edna ovi tak privadile, ki svojo zosebno qelinstvo imajo,
2 0 2. Je odrojtcvanje bollo, kak rojuvanjel
Odrojuvanje je bolso ! posebno vu stra-nih ino letah, vu kerih se tlele malokda ino porno rojijo. Mi ne dobimo odroje le samo prej, kak roje — obstojnost za tjelno rejo velilto imenitna — temotj mi znamo nje tudi ob naj bolyemi qasi delati; kda se nam obstojeqo lepo vreme doqakati vidi» Tudi fc nam ne nagodfjo polek odrojuvanja tiste neprijetnosti ino protivnosti, k«re se pri rojuvanjf znajdejo, n. p. dugo qakanie ino pripazuvanje na qas rojitbe, nevarnost pri ogrebanji, odidenje ali odletenje,
ao^. Na kaj imamo öri odrojuvanji gh' dati ?
Pred vsimi retjaitif gledajmö na fca-kost rojov, od kerih hoqertjo odroje delati, potem pa tudi na qrfs, ob keremi nje delati moremo.
204^ Kaki more biti roj, od hercga ho-i/emo odroje delati'i On se more v' naj bolscmi stani znajti, t. j. on more qelestva ino meda bogat biti, tak ali xe popuno nanojjen ino nadelan biti, ino vunsedéti zaqéti. Posebno se lastijo k'odrojuvanji le taki roji, keri se pred drugimi skos svojo marlivost jaki skaxejo, ino neradi roje davajo, temoij rajši kda jim je prostor premali, vunlexijo. Naj nje za ranega i|asa po zimi proti konci Aprila ino srednega Maja na odrojuvanje pripravimo, jih vu protiletji ne smemo porezavati, ino jim celò nikaj meda, ino tudi ne snaxnih praznih Satovnic, temoq le celo stare ino xe plesnive pogane odvzeti.
JJQ5. Ob keremi yasi moremo odroje delati?
To se ne sme v' ieti ne prerano, ne prepozno zgoditi«	moremo na letino
pazko , jeli sc je protiletje rano ali pozno zaqélo. Vreme more toplo, nebo jasno biti, ino cvetje more ijelam bogato paso ponuditi. Naj bolsi ijas je od srednega Maja do desetega ali dvanajstega Juhia.
20Ö. Kere t>urd skoz den so za to naj priliy'ne'se ? Brezi vsega dvoja- vjuterne vure od osmih do desetih, ino popoldnevne vura
od
od treh do sestlh. Obpoldnevne vurc si za tega volo ne zeberemo radi za loto opravilo, da so ob totemi tjasi qele naj ijnt-nése, se rade razjezijo ino naglo silno pi-ijijo, ino si tudi lehko ropare privodimo. Mnogi qelari opravlajo odrojiivanje naj rajsi vu odveiieruih vurah, da se mir pri ijelah skoz odklanjanje stinca liitrej pribKxa,
207. Keri yelniki so za odrojuvanje naj prikladné'ii ? Razloqlivi stojaki ino ]exaki, t, j. sto-jéi|i ino lexéiji skladi, keri se dajo razdeliti ; polek totih pà tudi oglavniki, t. j. stojéqi zgorah v' okrog zdelani kosi.
a08- Äc/t se zaderximo pri totemi opravili?
Po mnogoteremi naqini: Ali si pustimo prejdoq matice vu posebnih plodnih matiqnicah na to izlexti, ali zaloximo plod vu prazne kose, ali razdelimo sklade, ali izbobjamo roje.
205. Kero med totimc opravilami je naj lexéno ?
Izbobjanje, kero z' oglavniki ali stoje-tfimi ino lexeqinni skladi naprej jemlelno. 210. Kak se opravla izbobjanje z oglavniki ?
Veijer prejdoq odexenemo tjele vu za to pripravlenemi oglavnemi kosi z'di-
£
mom, kerega skoz letno lukno viiplhava-mo, nazaj, ino nje skos to silimo, se vi-Bek podati, potem odzdiguemo oglavnik z* njegove seine klopi, ga obernemo ino postavimo na glavo, na njegov odpertek pa drugi prazni ko», keri s' totim edno dalo ima, ino zvexemo tam, kde se oba kosa, eden na ovega prilexeta, platenico v' okrog okoli, naj niedna ijela ne zmnxe vun])riti. Tota dva med sobo zvezana kosa postavimo vii prazni slamni svitek, ali obernemo neposlonati stol na opak, ino oba sklenjena kosa postavimo med stolove noge, naj tam moqno ino mirno teip'ta , ino jiva skoz noij vu totemi stani pustimo. Zmes totega ijasa se potegne dosta ijel vu prazen kos. Drugi den vzememo tota dva stovarsena kosa vun, ino zaijnemo s'persti celo spodi terkati ali bobjati, kak da bi orgle prebirali, gremo s' totim terkanjom ali bobjanjom pomalem okoli ino okoli pre-veno vise noter do krajca, kde se eden kos drugega dotiqe, ino toto bobjanje xe-nemo na deset do petnajst minot preveno. Mele, kere so skos toto bobjanje vu stran ino nemir posta viene, grejo na pobeg, ino se potegnejo zo svojo matico vu zgorni kos. IJi zdaj po nareqenemi qa«i slisamo »je praskati ino sverijati, tè z' bobjanjom
popustimo, ino smo neke minote tiho, na) s? qelestvO zmoxe poxivéti, ino odzdigne-nio, kda. smo platenico odvezali, goriii ko8 , s'qelamì v'njemi, na stran, ga de-ncmo na klop, ino ga nesemo z' njo na pripravleno selo vu qelinjak. Izbobjan materni ko» pa postavimo itak na njegova staro mesto, ino delo je opravleno. Polek tega pride vse na to, da je naj stara rodna matica s' i{elami vu prazni kos se podala, ino da je naj izbobjan roj zadosta moqen.
211. Kak je zvediti, da se stara rodna matica znajde med izbobjanim rojom?
To se dà celo lehko skoz lexenje njenih jajc doviditi, kajti rodna matica popusti to vu dnevih Maja raalokda vise pol-vure. Na toti konec pustimo klop, na kero hoijemo izbobjanega roja postaviti, jako gladko poskobliti, naj se ko» ali skladnik okoli ino okoli — brezi zijanja — prilcxe, ino ijerno pofarbati, ali denemo poden qer-nega papira na njo. Matica, kera »e zdaj v'novemi qelniki ne najde satovja, pusti jajca na klop aH papirovo gibo padati, kde nje lehko raspoznamo. One imajo spodobo z'jajcami, kere metuli na zelno perje nale-xejo, se vidijo bele, ino so nekaj malo «piantane. Hi zato krez eno vuro najdemo
E 2
tote jajca na i{ernemi podni, te nam je to dokaz, da se stara rodna matica pri na-pravlenemi iskustnemi roji znajde.
2 12. Kaj pa je storiti^ je stara matica ne zred rojom izi^^la? Te I)odo qele same pa kos zapustile, ino nazaj vu maternega odiale ; zato dobro vqinimo , qi si prostor vsikdar tak pripravimo, ki izbobjanega roja kre maternega kosa postaviti znamo, maternika pà nekaj malo odpotisnemo, tak da oba kosa pol starega prostora notervzemeta ; i|ele bodo se nato same razdelile, tak da bota oba roja ednako modnega i^elestva,
213. Se dajo tudi stojet{i skladi izholjatii Dajo se, ino 8e dosta bolse, kak oglavni koyi.
214. Kak imamo z'njimi delati? stgjéqi skladi is treh ali wtireh po* punc nancKcnih svitkov ali skladiiikov ob-stojijo, tè vijinlmo naj bolse, qi izbobjanje ravno na njihovemi mesti naprej vzememo, kajti se za svoje xnieqe volo is svojega sela texko viizdignuti ino obernuti zmoxe-jo. Mi odvzememo zato pokrivalo z' naj gornesega svitka aH skladnika, ino napo-stavimo prazen s'pokrivalom oskerblen svi tek ali skladnik gor, ga zdelamo s'podsto
jetjim svitkom ali skladnikom, ino zamaxe-mo spehe z' jilovico. Naj bolse se zgodi to eden ali dva dneva pred izbobjanjom. Pred poldiievom proti deveti vuri odpremo spodi stojei|i letni sklad, xenemo nele s* kadnim strogom nazaj, ino pihamo dim vu leini sklad. Skos to iiele okrotimo, ino vu strah postavimo, one se podajo na pobeg ino Idejo vigek. ^i smo to xe blizo na osem do deset minot delali, tè začnemo od spodi na stoje^emi skladi okoli ino okoli po navadni segi bobjati, gremos'totlm ter-kanjom pomalem preveno vibe, noter do kraja, kde stojéqì sklad hoijemo odvzeti. Toto bobjaiije xenemo blizo petnajst do dvajsti minot. Mele se podavajo zo svojo matico preveno vi«e gor, ino napunijo zad-niq zgorah napostavlen celi prazni svitek ali ves sklad. Kak hitro to skos prasket ina sverqanje i[él vu pamet vzememo, ali skoz vu zadni steni vupostavleno stekleno plato vidimo, tè prebadamo z'gletvo vu svitek ali skladnik, kerega s' stojet[ega sklada odr vzeti hoqcmo. Najmreq qi obstoji stojetji sklad is stireh popuno nanoöenih svitkov ali skladnikov, tè odvzememo njih dva, tak da roj potem is treh svitkov ali skladnikov obstoji. Nato vzamemo lepo, oxga^ no, z' dvema prejiniakomo oskerbleno ci'»
treno strunjo, ino jò namerimo zmes pre-bodjenega speha sritkov ali skladnikor, prerexemo z' njo pogaqe zo skerbnim pri-gledom, odzclignemo one tri svitkc ali skladnike ino nje postavimo na poick pri* pravlen prazni avitek ali skladnik tak, da odroj zdaj is ötireh svitkov ali skladnikov obstoji. Ov ob dva svitka ali skladnika pri-kraijt-ii materni sklad pk bode zdaj zgorah s'pokrivalom zadelan ino zo praznim svit. kom ali skladnikom, kerega na letni sklad denemo , podioxen, ino ova dva z' njega odvzeta svitka ali skladnika pa gor po-stavlena, ino vso opravilo je dokonqano.
215.	Kaj je z' odrojom na dale storiti? Prigledavati moremo, jeli je zadosta
qelnati, ino ga postavimo potem na pri-pravleno selo vu ijelinjaki.
216.	lil je ne jako yelnati, kaj je vyiniti? Postavimo ga skoz dve vuri na mesto
maternega ifelnika, tè bode zadosta mo-ijen postal, ino potem »e le ga postavimo na njegovo stani«no selo. Ino ne imamo se bojati, ki bi on od maternega roja pre-ijelnati postal, kajti za navadjenega letanja volo se podavajo i[ele pa preveno nazaj vil materni ijelnik.
217. pà odroja naredimo fako i{clna-tega ino m o yn e g a ? Skos tó, i{i ga iz dvu neliiatih rojov napravimo.
218. Kak se to zgodil Mi postavimo novonapravleiiega odreja, qi smo presvedoqeni, da ima pri sebi rodno matico , na selo i]elnatega roja , ke-rega zmes na drugo mesto prestavimo. Njegove i[ele letijo zdaj od svojega kosa na privadjeno stanise k' odrojl.
219. Jeli med totimi dvoje ffelami ne postane smcrtni boj? Ne! one se, mirno pogodijo, iji jo odrojova matica rodna, kajti one so od praske odrojuvanja «e prestrasene. Pridobe qele so sicer nemirne, da svojega starega dela veq ne najdejo, alipà zadniif grejo le rade k'odroji, ino ga delajo moijiiega.
220. Jeii se prestavlen ion ne oslabi? On zgubi sicer i^elestvo, ino henja dva dneva letati; da pà se skos vsakodnevno jzlexuvanje ploda skoro pà moi{en najde, zalo zaijne on p:i delati, ino zguba qele-stva njemi veij nikaj ne »kodi, ako ravno tudi trote odgoni, ino rojuvanje popusti, kajti to je za njega le dobro.
i22t. J eli ne zmoxemo xahraniti^ naj i odrojom odcgnana rodna matica xavolo pomankanja satovja vu novcnii ko'i svojih jajc ne bi pustila padati ? To znamo zabraniti ! ino sicer skos to, da kosi, od kerega se odroj dela, namesto praznega svitka ali skladnika, snaxeq s' praznim i|isiim satovjom nanoyen svitek ali skladnik iiapostavimo, ali za podlago^ damo; matica lexe nato kqasi svoje jajca vu prazne lexnice, ino skos to se nam zredi roj hitro na veliko imenitnost. Take s'praznim sotovjom natiosene svitke ali skladnike moremo na toti konec dobro zadelane imeti, naj se skoz nikaj ne odsnaxijo, ino va dobri sranbi zderxavati.
a2i2. Jeli bodo odroji, kere is stojeyih skladov delamoy pà tudi stojeyi skladi ? To .stoji v'lastni voli vsakega qelara; mi zato znamo vse odroje, kere is stoje-qih skladov delamo, tudi vu lexeqe sklade preobernuti, da se s' totimi lexej pusti delati.
•223. Kak se to zgodi? Mi naredimo vu pokrivali praznega svitka ali skladnika, kerega pred izganjati-jom roja stojerjemi skladi zgorah naposta-vimo, letno lukuo, ino sicer tak, da po-
gatje, tji odroja poloximo^ v* odVezatiiU svitkih ali sklaciiiikih ravno »a opaqno ali ravno dol viseijo lego dobijo-^ toto letno-liikno potem zadelamo na tdk dugo, ke-liko i]asa odrojuvanje terpi', ino jò pà odpremo, kda odroja preloximo ino ga iia r.jegovo mesto postavimo.
Si24. toto premenenje ne naredikvara?
Nikak ne! ijele se po totemi preme-nenji hitro ino bres texkote privadijo; zato mnogi ijelari radi delajo is sto)eiiih skladov same lexetje.
223. Znamo tudi iz lexeyik skladov od~ roje delati?
Znamo I alipà oni nam xe ve^ dela naredijo.
226. Kak opravtamo toto delo?
Is celega ravno tak, kak pri stojéqih skladih. Na den prejdoq odvzememo pred-no pokrivalo , v' keremi se znajde letna lukna, xenemo t|ele z' dimom nazaj, ino gledamo, jeli so si plod nasadile, ali ma-> tiijne lexnice naredile, ino napostavimo prazni slamni svitek ali skladnik; v' keremi se letna lukna znajde, spehe pà skerbno za-maxemo z'jilovico. Eden ali dva dneva po-znej nesemo lexet{i sklad, kda smo prcjdoif njegovo letno lukno zadelali, is ^elinjaka
F 5
pod seminato drevo, ali pod zeleno listno streho, ino postavimo na njegovo staro selo prazen tjelnik, naj se is pase domo pridoi|e ijele znajo vu njemi zbirati. Zdaj odpremo lexeqi sklad zadi, ino xenemo ijele z'dimom vu njegor preden del. Kda smo nje zadosta spokorili ino vu strah postavili , tak da njihovo celo delo od njih zapuseno ino prazno tu stoji, tè zaqiiemo ravno tak, kak pri stojeijih skladih okoli ^elnika bobjati, alipà s' potrebnim prigle-dom, naj se kde niedna pogaja vu tjelniki ne poterga, ino delamo toto bobjanje tak^ da pomalem preveno dale naprej pribob-jamo noter do strana, kde odroja , keremi eden ali dva svitka ali skladnika dati mislimo, potem kak materni koJf is treh, Bti-reh ali veij popiino nanosenih svitkov ali skladnikov obstojf, od mateniega kosa odrezati hoi[emo. Toto bobjanje ino vupiha-vanje dima xenemo zo zmesnim vei|krat-nim vustavJenjom ino pohenjanjom, blizo do polvure preveno. Potem odpraskamo jilovico rhed spehjom na obema svitkoma, kde hoijemo materni ijelnik odrezati, raz-bodnemo z' gletvo svitke ali skladnike tak daleq narozno, da oxgàno debelo citreno strunjo zmes vuspraviti zmoxemo. S' toto svilo razrexemo nato kos od spodi na vi-
sek, na) po totemi naiilni zabraiilmo od-terganje pogäq, tè pribocltiemo na predni del, keri zdaj odroja spod(>bi, ino matico v' sebe ima, prazni svitek s' pokrivalom , zamaxemo spelie z'jilovico, ino ga na blanji postavieiiega denemo na stran. Materni ijei-nik pà zadelamo predi s' pokrivalom, v' ke-remi se letna lukna znajde, ino kda smo vse spehe ino raspore v' jilovico skerbno zamazali, ino tudi zadni odpertek s'pokrivalom pà zadelali ino dobro zaveqili, ga nesemo na njegovo bianjo djanega na njegovo staro selo vu qelinjak, ino potem pripravimo tudi odroji ravno tam prostor ino odpremo njegovo letno lukno. Ovaqi pà, kaj dojde pomnoxavanje ijél, delamo vse ravno tak, kak z'odroji od stojeijih skladov. 227, Po keremi nai{ini delamo odroje skos vusadjen plod?
Mi vzememo snaxen prazen ijelnik, zaioximo vu njega eno ali dve medni po-gaiji ino dvoje qistihsatovnics'praznimi Iex-nicami, kere smo pri porezavanji za toto delo sranili. Nato izrexemo iz dobrega ^el-natega koöa eno plodno pogaqo, kera trojni plod, jajca, ijerveke, keri se so ne vise treh dnevov stari, ino zaveijene lilke vu sebi ima, ino zaioximo njo skerbno ino terdiio med one pogaqe.^ Po totemi oprai^
E 6
vili ragrabimo iz cdnega ali veij T{eliiatih rojov zadostojétjo kelikost tjel k' vuzaloxe-nemi pogaqji ino satovji, zadelamo letno Itikno s' prevertanim kositarom, zadni od-pertek pa, qi je lexéiji sklad, s'tesno pri-lexéijim pokrivalom; pà je ko« stojéi|i oglavnik, tè ga denemo iia letno blanjo , ino zamaxemo spodi okoli vse raspoke z' jilovico, tak da iiiedna rjela ne moxe viin priti; ino ravno tak delamo zo skladnimi fivifki. Toti tak pripravlen kos nesemo potem , qi «e je pod velikim nebom premer-zlo, vu nekaj toplotno hixo, iji pà je zrak ne premertel, tè ga znamo tudi na, za nje£ja vu qelinjaki, pripravlen prostor postaviti, ino ga imamo tak qetcro ali pet dnevov zadelanega, Vu zaijetki so i{ele silno nemirne, podajo pà se zadniq le vu potrebnost, oblexejo viidjiin plod ino se pripravijo na izlexitbo matice. Na peti den znamo letno lukno odpreti. One bodo vun ino noter letale ino se zaderxavale, kak da bi xe matico iméle, kera pà »e le na atir-iiajsti ali Bestnajsli dén bode is svoje lex-nice prijfla, Mi se zmes totega ijasa nagodi hudo vreme, te moxemo zaperte ijele ker-miti. — Znamo pà zapiranje qél tudi popustiti, qi zo viiloxenim plodom oskerblen kb» kqasi na selo qelnatega roja denemo;
tofega pà na oddaleno mesto postavimo, ^ele, kere od totega roja odletavajo, se podavaio na svojo privatljeno stanise nazaj, da pà tu vse premenjeno najdejo, zato se skaxejo silno nemirne, ino se zopertijo vu prazen kos noter iti, ino skitsavajo tudi celo se k'sosednim rojom podavati, kaj pà skoz zmes nastavlene siepàia moremo za-braniti, Zadnitj pà se le one vse potrebnosti podveVxejo , se vu, zo viiloxenim plodom oskerblenemi kosi oposelijo ino si izlexejo matico, ^i se kde zmes qasa, po-kfelii] si stroska nabirati ne zmoxejo, de-xovno vreme nagodi, tè moremo nje po veqerah kenn i ri,
228' pà se medne ino vosyene pogaye Ichko v kof zalagajo?
Postavimo si plitvo, persteiio ali ko. sitarno posodvo kres pundvo na xarjavo vogolje, denemo neke preterte voBijenice gor, ino jè piisti'rno nastopiti. Potem vze-niemo pogaqe, kere hoiiemo zaloxiti, ali vuteknuti, jè namoijimo s' krajcom vu ras-pusenemi voski, ino jè nato pritisnemo hitro ino skerbno vu ijelniki na stran ; kde imajo biti, ino jè zravnamo vu potrebno réd. Ino tak jih znamo vetj, edno kre ove nastaviti; tji ravno so ne tak vozko ino tesno edna pri ovi, kak nje qele po svoji
E 7
negi delajo, zato le to nikaj ne Bkodl. ^ele znajo poziiej to vse xe pobolsati ino vu red spraviti,
229. Jeli ne vei{ naii'inov je delati odroje?
Je jiht oni pa so izdela preiskustiii, zdela premudlivi, ino z velikimi obstojno-stami preveq zaroneni, ino se nam zato ne hoqejo dopadnuti,
230. Jcli smo pri vsih odrojih sreyni ? Ne! le teliUo je gotovo, x{i nje ob pra-vemi i{asi ino zo slišnim prigledom naredimo, tč so oni daleij bolsi, kak roji, kari si dostakrat svojega potrebnega stroska nanosijo, kde nam proti tém pdroji, posebno vu dobrih letah »e celò pridobiijec spravijo.
231,	Jeli se pol eh tega materni roji nc
oslabijo ?
Vu pervemi ijasi se resen, ino sicer vseli veij ali menje oslabijo, alipà to jim malo »kodi, kajti se vsaki den novi plod izlexuje. Mi moremo le zabraniti iskati, naj se nam po odrojuvanji ne bodo rojili,
232.	Jeli se resen večkrat ne tudi rojijo? To se zgodi vei^krat resen, ino to pa
je resen tudi neprijeten prigod.
233. Odkod pride, da se le rojijo? Potem, kda se Je qeiam matka odvzela, zäi{nejo one kqasi skerbne biti, si drugo matico izlexti, ino naredijo s' previdnostjo dvoje, troje ino veq matiiinih lexnic. Mi je potem njihovo qelestvo veliko , vreme toplo ino prostor vu ijelniki pretesen, tè se nad izvolenjom malice ne zmoxejo zediniti, ene se druxijo k' toti, ove k* drugi matici, dokeliij se ne nagodt izidenje ali rojuvanje.
234. Jcli se to ne zmoxe zabraniti 'ì Jako mnogokrat sc to xe dd zabraniti, alipà vseli le ne.
235. Skos kaj tato odrojuvanje zaòranimo'i Skos to, da brezmatiijnemi maternemi roji kijasi po izgonenji prostor naredimo ino njemi p azno nastavo ali podlago damo , ino t|i je skoro tudi tota puno nanoyena, »e tudi drugo.
1236. Kaj pà je vi{initi^ se rojuvanje se le zgodi? Te moremo matico, ali iji bi njih %'eq med rojom bilo, nje vse izloviti, ino roja nazaj vu materni ko» leteti pustiti.
237. Kak se to zgodi? Mi roja silno z'vodo poškropimo ino vu re«eto ali na razgernen pert strosimo.
ino razdelimo ijele z' mokro gosjo perotjo. Pri totemi opravili bomo matico leliko naj-«li, iji le pazko imamo. Naj berxej se ona znajde med naj debelésìm qelnim kupom, ino sicer tam, kde se i|ele v' gomolo zbirajo. Tote moremo razdeliti, ino kak hitro matico vugledamo, jo z naopaqnim pitnim steklom pokriti, potem jo skerbno prijeti ino vu matiqnico zapreti, naj, qi imamo kerega roja brez matice, jemi z'njo pomagati znamo, ^ele pa letijo, kda se brez matice najdejo, same nazaj vu materni koy.
238- ^^ P^	moremo pazko
imétipri pomnoxavanji yéLskoz odroje'ì Da naj ne naredimo v* ednemi leti pre-veq odrojov, teinoij le neki gotov broj svojih qelnikov, ino sirer naj bolse ino naj ijelnatése na tó sporoiiìmo, da se tudi naj prejdoij k'totemi deli ne podamo, kak kda nam vreme, ino jaka pasa toto opravilo opomaguje. Kdo se tak ne ravna, se vii svojemi i(elarstvi gotovo pokvari, kajti né mnoxfna, temoq dober stan rojov nam spravla prid, dobiijek ino veselje.
v» © a A v Ag
»■»'V»'»««.«'««-«
0<1 stroxbe ino re<litbe qel vu mnogotc* rih letnih ijasih.
239.	Potrebujejo i{ele tudi pascine strex-
be ino r editò e ?
Potrebujejo! le dostojno ostrexene ino slišno zrcdene qele nam davajo obroden pri-dobitjek. Kdo potrebno pazlivost ino skerb-livost k'qelam popusti, pride s'qc'àrstvom preveno dale nazert ino se po tjasem vsih rojov znebi.
240.	Terja tota strexha dosta dela, yasa
ino truda?
Nikak ne! alipà kak nam vse nase do-maqe stvari se le tè prid ino hasek davajo; qi smo na nje potrebno pazlivi, ino to, kaj jim zna kvarno biti, od njih odvračamo; tak hoqejo tudi qcle, naj od qasa do qasa na nje gledamo ino jim tu ino tam pomagamo, daleq od tega, ki bi zato nase druge opravila ino dela z'njimi zamudili.
ina samo pri njih prevéno delati mogli. Le ob nekili ijasih je njim najfa pomoq bole potrebna, kak jo nam zosebni letni ijasi izgovarjajo.
241.	Imamo tudi v tirni pri yelah kako
opravilo ?
V* zimi ino posebno v'Januari, kde je mraz nekaj oster, moremo ijele resen v'miri pustiti, ino vse odderxavati, kaj bi nje v' miri znalo motiti. Vso prcstavlanje rojov more zato odostati, ino vso terenje ino lar-manje blizo qelinjaka moremo popustiti ino odderxavati. Is tega se nam poveU, ki tudi v'zimi ino pri ostremi mrazi moremo skerbno na nje gledati.
242.	Imajo ycle v^ ximi resen smerli spodobno spanje, kak neke druge stvari?
Ne! one sicer visijo zgomolene med svojimi delami, ino ne dajo nikakega obstojen berneqega glasa od sebe sliöati, alipà one se preveno giblejo, ino premenjavajo svoje sela, naj bi se segrevale, se vxivajo tudi kerme, iji ravno ne tak dosta, kak vu drugih letnih i^asih, pa naj menje le teliko, da ne zagladi'jo, ino se podavajo preveno dale za hrano. Keliko merzlésa je zima, teliko veij pojejo, naj bi se segrevale. Ino polek vsega tega pa zderxavajo svojo gnu-
éobo'iin icbi, dokeliq ne moxejo vunletéti ; le tè, iji zima silno predugo tarpi, jò mèd satovje padati pustijo, kaj pà njim pozne) grixo iivo druge bolezni naljinujCi
243.	Jeli ycLe od mrazk ne zmerznejo ?
se foji znajdejo vu dobremi stani, t j. tji imajo matico ino zadosta tjelestra ino meda, tè prestanejo oni naj vtkyi mra?. Polek tega pa je le ne tajiti, da vu silno merzlih zimah veq qcl najde smert, kak vu toplotnih.
244.	Jeli ne moccemo pred mrazom.
zahraniti ?
To zmoxemo 1 alipà le skoz dobro napravico qelinjak. Neki qeläri znosijo svoje roje TU zimi sicer vu klet ali na hixni pod, nje zakopajo vu pesek, pleve, oves Ino drugo zernje ; drugI pà napsejo seno ali otavo okoli njih; alipà to ijelam malokda dobro dene. Vu pomankanji zraka splesnivijo pogaije, rjele zbetexajo, velika mnoxina njih pomerje, ino mi imamo poznej s' takimi oslabenimi roji le nepriloxnost ino texkotnost. Vu qe-Ijnjaki se zato naj bole dobri znajdejo. Je-dino delo, kcro z'njimi pri odvise velike-mi mrazi znamo opravlati, je, da kojfe zgo-rah zo vreqami ali rogoznicami odenemo ; polek tega pà se moremo celo tiho zader-
xaratl, naj se i[ele ne zat{nejo motiti ino
narazno iti.
245. Morejo i{ele v* zimi tudi zrak imeti?
Morejo ! kajti brezi zraka se zarfii^ijo. Moremo zato gostokrat na letno lukno gledati , naj ne bode od snega , ii^o leda , ali od mertvih ijél itio ijelnih zjedi zaphana.
246.	Kai pride led na letno lukno? •-lele skos svojo duako naredijo " vu
ko«i sparo ali slab , tota spara ali slab se na stenah vii kaple zbere, kaple se poznej edna na ovo zlovi'jo, ino kak qista voda na letno lukno vuiucqejo, kde se od mraza na léd oterdijo.
247.	KaJ: odpremo pa letno lukno ? Ne s' prasko ali terenjom, temoq mi
rastopi'mo téd z' nekakim na ogni oxgeqe-nim {fpiqastim xelezom ^i pà je cd mertvih qel zaphana, tè nje zo svilnatim vlakom ispotegnemo.
248. Jeli zima ne ima zmes dnevovf kde hi 7{ele znale vunletati? Taki dnevi se veqkrat nagodijo, kde nje sunce ino toplota viin vabi. '-Ii ne lexf sneg, ino ne pride zraven qasa nagel mraz-pà nazaj, tè jim je vunletanje pridno, kajti se tak svoje gnusobe znajo izprazniti. ^li
pà lexf sneg te mnoge qele oslepnejo, pad-nejo na zemlo ino odrevenijo.
249. Je dobro yele v zimi zapirati'^ To se nikak ne sme goditi, kajti najdejo qele liikno zadelano, tè praskeijejo vu kosi, se trudijo s'prejedavanjom liiktie ino naredijo veliko sparo. Silno mnoge zgubijo polek tega svojo xtvienje. Naj bolKe je, qi ivemo sunce od letne lukne odder-xavatt, naj i{ele ne bodo na vuuletanje draxene,
330. Kaj je vyinìti yi sneg lexi ino ifele izletavajo ? Tè naj bolse storimo, xji pred tjelin» jakom slamo nastelemo ali listje natrosimo, kde si i|ele, iji nizo padnejo, pà ©pomagati zmoxejo. pà je na blizo lexeqemi snegi dosta t[el odrevenelo, tè moremo nje vu 9teklo spobrati, v' topli hixi driigoij oxi-veti, ino zadniq pà k'rojom spraviti.
251, is a kaj ne je dale v* zimi gledati?
Naj se ne znajde kde vu qelinjakovi strehi lukna skos kero bi snex:ia ali dexov-na voda tekla, ino skos kaplanje na kose, nele narazno iti vabila. Ravno tak moremo tudi mi»i odvraqati, kere isejo, se vu koHc potegnuti. Zato moremo pasti nastaviti, vu kerih se mi»i polovijo, ovaqi
se nam znajdejo maqke vu i{elinjaki, kere pri lovlenji mi»i na kobe skaqejoj praskat delajo, ino skos to i|ele vu ko»i razganjajo
25s. Kak (Ingo terpi zimski mir prÌ7{elah?
Naj bcrxej do pervega ali srednega Februara; resen so vse zime med sobo ne ednake, alipà ob totemi ^asl se xe nago-dijo dnevi, kde se ijele večkrat lehko ve-tn'jo ino snaxijo,
253.	Kaj je zdaj storiti ?
se po srednemi Februar! toplotno vreme kaxe, tè moremo na jasni den ob poldnevnih vurah vse roje pregledati ino zesnaxiti.
254.	Kak se to opravla?
Stojeqe kose poloximo, lexéqepà odpre.
rrio ino pogledavamo, kaki so; jeli se zadosta tjelestva ino stroeka imajo, jeli je plod xe na-sadjen ; jeli so pogane ne plesnfve ; jeli je dosta ijelestva pomerio ; jeli se Qvai{i kaki drugi kvar ne prikàxe. ^i teqfjo stojéiii kosi le na blanjah ali loparib, tè jim tote odvze-memo ino druge snaxiie damo; qi pà so Da letnih skladih, tè tote obernemo, odsi-plemo ina odmetemo vse ^jedi ali zmelé-ke, ino mertve qele; stuhnene pogaqe pà, ke.e vu koai smrad rassirjavajo, ispoterga-mo; stojeqim skladom odvzememo tudi; iji
prazno ino plesnivo satovje imà)o , celo podlago, skos to postanejo prikraqeni ino toplési. Lexeqe sklade snaximo tudi ravno tak, ino njim odvzememo po totemi naqini vse, kaj )e kvarno, ino isemo vse, kaj je potrebno, pobolsati ino popraviti. Zjedi ino mertve qeie verxemo vu posodvo^ ino nje potem od zjedi skoz reireto odloijimo.
255, K' yemi so zjedi P
Zjedi, zmeléki ali trotine obstojfjo is vojfqenic, tote zbiramo, vu klopko stiska-vamo, ino poznej z'voskom iskiihamo, 356. Najdemo oh totemi yasì tudi xe plod vu rojih ? je zima ne odvise preostra, tè vu-ssdjajo nele xe proti konci Januara plod, vu Februari pà »e ga veq najdemo.
237. kaj pà imamo zdaj naj vey gledati ?
Jeli »e tjele imajo zadosta strobka, naj njim, iji stradajo, ki{asi na pomoq priti znamo; kajti iji ne imajo kaj jesti, tc ne popustijo le samo viisadjanja ploda, temoq celo onemoxejo ino pomerjejo.
Kak odpomagamo totemi stradi?
Skos to, da nje z'medom keimimo. Mi je méd gosti ino terdi, ga s'ijisto vodo oblejemo, na tibemi ogni rastopimo, ino
potem vu lastnih kermnih kopankah ali Derstenih ino steklenih plitvih skledicah i{e-am za kcrmo podstavimo.
25p. Se yele vu totemi redkemi medi ne potopijo ?
Na žabranenje tega morejo kopanke ali skledii|ice biti jako plitve, ino pokrite zo celò teeiqkinii skalicami, ali maliqkimi blanjicami, vu kere je dosta malih luken prevertano tak, da se qele skoz nje lehko meda vxivajo, ino ne vtapajo. Neki tjelari imajo za toto kermlenje lastne iz lipovega lesa skroxene skledice, kere le en osmak meda merijo; one so zgorah s* cmuljom, ali rejfetnimi vitrami ali konjskimi xinjami vkrix prepletene tak, da qele méd le skoz luknice zmoxejo cecati. Tote plitve skledi, ijice ali talére postavlamo vu stojcqih ko-»ih celo blizo pod pogaijami, ovaqi, posebno pri merzlemi vremeni tjele ne grejo na kermo, ino ravno pridejo, tudi lehko odrevem'jo, zato »e bole dobro vninimo, iji «je od zgorah dol kermimo,
a60. Kak znamo yele od xgorah dol kermiti ?
To se zna Je pri oglavnih ino drugih stojeqih skladih, tudi pri deseqiiih lexéqih qelnikih zgoditi. Pervi imajo zgorah vu sre-
dlsi
dftri lukno, kera je s' pilko ali qepom zadelana. Vn deseqne lexeqe qelnike se tudi da Ila sredi gornega pokrivala taka lukna narediti ino s'pilko ali t{epom zadelati. Kda smo prisiljeni, tjele kermiti ^ tè napunimo pitno steklo, kerega odpertek se ravno v* ono lukno primeri, s'tekoqim medom, prU véxemo krez odpertek kerpo iz nekaj redkega platna^ vzememo pilko ali ijep is qel-nikove lukne, ino poveznemo steklo na opak krez oddelano lukno. ^lele cecajo nat» méd skos platenfco, ino ne pridejo vu nevarnost odrevenéti. Tudi smo pri totemi naqini kermlenja slobodni, da iropanskih nel ne pripelavamo, 261. Jeli méd ne istei^e skos platno? '•Ii je méd ne celò tekóiii ino redki naredjen, te se to ne zgodi'j ijele ga do zadne srage iseecajo.
262,	Keliko vode znamo v' méd zmešati? Peti ali sesti del, oboje pa moremo
na ogni dobro premešati.
263.	Na yemi vidimo, da tlele ne imajo
Jcerme ?
To se dà ob totemi qasi naj lexej skoz vago zvediti; tjelnik, keri hoije zimo prestati, more ob i{asi svetega Mihaela 128—30 funtov znoternega glestva, t. j, pogaij ino
F
t{él imeti, ima na konci Februara se polovico svoje vagCj tè ne zna obstati; t|i pa ima menje, tè ga moremo kermiti. Kdo pa sc neravna po vagì, tisti more medno zalogo skoz medno mero zvedavati.
264. Kaj je medna mera?
Ona je mala irpica is slabe svile, kera |e na cole ino linie vurezana. Z* njo zbod-nemo skerbno skos pogaqe, ino pri nje» nemi vunpotegnenji gledamo, keliko colov je z.'medom pomazano, ino spoznamo potem kelikoto medne saloge. Àlipà na teto skuitavanje se je ne zanesti, ino pridemo lebko vu nevarnost, s* toto svilo matico Graniti.
8^5. Keliko meda rat^unimo na roja ^ naj ga skoz zimo gotovo bomo xderxali?
K'tem raqunimo od «rednega Oktobra do Marcia tri pinte ali dvanajst funtov meda- Ob totemi ijasi moremo zato roje zno-viq zaqéli kermiti, kajti zdaj potrebujejo Tjel« za reditbo pToda dosta vetj kerme, kak v* zimi. One pojejo zdaj v* osmih dnevih teliko, kak prejdoti vu treh mesecih. Mi nje pustimo stradati, tè si vso veselje pokvarimo, ino se lehko ceió hitro vsega qelinstva znebimo-
aéó^ Moremo sam méd kermiti?
Med ^e na) naravnesa ino uaj bolsa hrana za ijele, ino zato moremo prevéno za medno zalogo skerbni biti, pà meda ne imamo, tè znamo qele tudi z' mezgo sladkih grusek, ali jeiimenovim ino pse-niijnim sladiom, ali s'cukrom kermiti ^ ali-pà to so vsikdar pomóq» le vu veliki sili, Cuker je med totimi reijami naj bolsi ino qelam tudi naj prijetnésì.
267. Kak se kermi yelam cuker P
Mi vzememo mefiz ali xuti farinski cuker, ino ga raspustimo vu dostojni keli-kosli — blizo na tri funte cukra en funt — rode, ga denemo na ogen ino zmes vrenja napenimo, on bode nato po ohla-denji naradno medno gostoqo dobil, rno kermimo ga potem qelam ravno tak, kak méd. ^elnati kerme potrebni roji se pustijo z' desetimi ali dvanaj»trmj funti cukra skos celo zimo prederxàti.
808- Kai naredimo grunkovo mezgo 7
Vzememo od dobrih jako sladkih gru-»ek., .kere so se popuno dozorile ino na slami perhke itio mostnate postale, nje vu kopanji drobniqko zesekamo, ali skuijemo ino istisnemo vu toqili ali mali prejfi skos wiaxno platcnico. Po totemi naqini doble»
F 2
moat se more vu novemi lonct, ali vit xe-lezni pundvi do medne gostoqe vuvréti ino odpeniti. Na) se vsa vu totemi mosti ziiaj-dliva kisloija zna odvzeti , zmešamo dva Jota krajdnega praha noter. Na) berxej pustimo od totega mosta dva tretja de]a vuvréti tak, da od osmih plutov mosta tri pinte tote mezge dobimo. Tota mezga se »jelam ravno tak, kak cuker, omlai[no topla podstavla.
fiöp. link naredimo jeymeiiovo ali p^eimi-no sladje?
Jeijmen ali pšenico , is kere hoijemo sladje napraviti, ravno tak, kak za pivo, operetno, namočimo ino na rasenje ali ci-inanje denemo, potem na zraki posusfmo, iia mlini razmelemo. Ino vti njej najdlivo cukrovo sladmo skoz nalevanje pervin mleii' noornlaijne ino pozne) vrelo-xgeije vode is-potegnemo. Toto mezgo pustimo skos pia-tenico precediti, ino do medne gostoije vuvréti. Jfe prej pa, kak medno gostóqo do-ti'mo, primešamo blizo šestnajsti del meda, ino njo z medom se duxe pustimo vreti, ino odvzememo nesnago, kera se zgorah naxene, s cedilom, Potém toto mezgo pustimo skos sukneno kerpo preteijti, ino jò pà vukuhavamo noter do medne gostoqe. Ino vu hladni kleti se zderxi potem tota mezga vise leta dnevov.
njo. Jejo yele tota hermo rade?
Cuker jejo ravno tak rade, kak méd. Ino pri mali ceni, po keri se oti vu iiasili qasih predava, ztiajo mnogi ijelari svoje stradéije roje le samo s' cukrom prederxati. Alipà griiökove mezge, jexjmenovega ino pseniiinega sladjà t|elc ne jejo tak rade; moremo ga zato nekaj z' medom premešati ino ijelam omlaijno toplega davati. Vu sili jejo resen tote ino druge sladke mezgnate rei(i, ino se pustijo neki i{as obderxati ; alipà dngo ne smé tO terpéti, ovaqi jim biva taka kerma kvarna.
271. Keliko j itn smemo na enkrat kermit i?
Dobro storimo, iji roji zaqnejo stradati, da jim, ako vreme kermiti dopusti, ktjasi en osmak, ali polmaselno steklo meda na enkrat damo, kajti smo tak, i{i pà merzlo vreme pride, na vetj dnevov os!o-bodeni.
272. Oh k eremi yasi moremo kermiti?
Nikoli skoz dén, kajti bi si tak objed-livce ino ropare pripelavali, zvun tji znamo nje od zgorah dol kermiti, ali qi jim dex izletanje brani j tudi ne pri mrazi, kajti bi iiàm tak mnoge ijele odrevenéle, temotj pri toplemi vremeni, ino jjri ali po zahodi sunca.
F 3
273»	opravila ne nodale imamo vu
totirna dvema mesecoma? Delanno si nove qelnike ino svitke i$ filarne, ali skladne kiste na pripravo, ino lovimo senice, kere se ob totemi ijast pri ijelnikih najdejo.
274. Jcli totl vtit(i ijelam škodijo ? ifkodijo jim! oni se posedavajo na letne lukiie ijclnikov, ino delajo skos pi-kanje zo svojimi kluni prasko, skos to pridejo ijele v'nemir, ino se, qi k'letnim fuk-nani pridejo, 6d njih zgrabijo ino pojejo,
275. Kake opravila pridejo vu JMarci naprej ?
Vu totemi meseci bivajo i{ele xe bole xive, da se zdaj xe pà toplo vreme pri-kaxuje, zato vu poldnevnih vtirah ino prej-dot{, tji sunce xe prijatelno sija, izletavajo, se snaxijo ino svoje mertve izna»ajo , tudi ispravlajo iz lexnic oterden cvetni prah, hodijo po zamaxo ino proti konci meseca tudi po rped. Pri totih mnogoterih opravilah jim morentlo pomožno roko ponuduvati,
276. Kaj pà imdmo zdaj posebno delatiì Mi zmetamo zjedi ino mertve i|cle ßkerbno Js kosov, ino pregledavamo, jeli se kde méd mertvimi gelami ne znajde tn-tli matica, premenimo podkožne klopi, ino
pazTwie tra qelnì leta), naj zvijmo, kere so moqne ali slabe, brezmatiqiie, ali prima-tiqne, jeli sc objedlivci ino ropari prikaxu-jejo, ino jeli qele ne imajo grixe ali sraq-nice. Stojeqe ino lexéqe sklade moremo zdaj tudi prikraquvati. i277. Kak se tot o prìkrai/uvurtje zgodi?
Mi jim odvzemamo enega, ali po ka-kosti qeltiikor dva svitka ali skladnika s* praznim pogaqjom.
278.	Zakaj se more to zgoditi?
Zato, naj qelam skos to veq toplote
pripravimo, kera jim je zdaj za ploda volo odvise potrebna. Kdo to zamudi, odder-xàva nje od priraska qelestva.
279.	Kaj je grixa ali sraynica?
Ona obstoji vu tém, da qele dosta ru-
deqkastih ino ostrih isgnuskov od sebe da-vajo, ino s'tim letno lukno> letno blanjo ino satovjé pogerdijo, tudi gosto na tém pomerjejo.
a8o- Od i{ega nastane tota bolezenì
Iz mnogoterih zrokov; zdela od pre-diigo zaderxanega nesnaxenja, qi najmreq qele za terpéqe zime volo predugo znotrak sedeti morejo, zdela od omrazenja, zdela pa tudi od nezdrave kerme, od ojadenega ino pokvarjenega meda, ino diigo terpe-
F 4
qega kermlenja z' drugimi reiiamì nameäto meda,
281.	Kak vra^itmo toto bolezen?
Davamo ijelam v' medi tal<e reiji, kere
nje storijo moqne, n. p. Malagno, ali dtugo staro dobro vino. Posebno pomoi{ ino vraijtvo pà jim damo skos to : Nastruxemo grii^iico, primešamo dva grana xafrana, osem granov kopernika, ino na orbezovega zerna velikoto brebronika, kres to vlejemo puno polmaselno steklo vroije -vede, ino kda je voda mot} ispotegnula, zmesfamo toto vodo mèd qisti tekotji méd, kerega potém qelam za hrano donasamo. One bodo od tega vu kratkem zdrave.
282.	Je tota bolezen nadohitiia ?
To ijelàri mislijo, zato moremo ognu-
sene ijelnike ino svitke skerbno zesnaxiti, slamne kvose vu nje djati, vuxgati ino neki tjas goreti pustiti, ino nje se le pà tè za qele jemati, kda so prejdoq tak dobro is-kurjeni.'
«83. Kaj so objedlivci?
To so qele, kere od drugih rojov ino ptujlh ijellnjakov skos strad prisiljene okoli dobrih qelnikov ]eijejo ino isejo, se vu nje potegnuti, jiaj bi sè iz luckega glejjtva xivele.
284' pustijo nje roji vti kos?
4eliiati roji njih ne pustijo vu icojf, te-motj nje odpravijo. Slabim qeluikom pà, ino posebno brezmatiifnim, so objedlivci nevarni inu »kodlivi, kajti t|i zmoxejo no-terprlti, tè pridejo večkrat ino postanejo ropari.
285- So ropari ne posebni plod i{él?
Ne! temoi| vsaka qela zna ropar postati, kak hitro se ji da k'tem priloxnost» Naj bole hudo pa je, ki se, iji so se ropanje enkrat navmjile, potem le z'naj tex-kcsim trudom od rapanja odvaditi zmoxejo.
286, Skos kaj se zapelavajo iiele na ropanje ?
Zrokl, keri nje na to zapelavajo ali silijo, so jako cdvise mnogoteri. Lastniki poropanih rojo^' na tém tak dobro krivi, kak tudi lastniki roparov.
287. Kak dalei/ so lastniki poropanih rO' jov na tem krivi?
Enkrat, tji z* medom pri porezavanji neprevidno dentjo, méd vu qelinjaki za-torijo, ali ijelnike z' njim pomaxejo; potem, qi so vnemami pri kermlenji, t. j. iji skoz den, pri suni{nemi sijanji, ali kda ijele xi-vo leijejo, nje kermijo, ino polek tega méd razlejavajo, nadale, koso/ zadosta iie
F 5
zadelavajo, iji povsodik raspoke ino odpore pusajo, ino letnili liiken "vu protiletji ino v'jesen ne pomenKavajo, zadnit[, i^i elabe ino brezmatiiine roje vu svojenni qe-linjaki terpijo, kari ne imajo zadosta mo-xilosti, se braniti.
2 88.	dalei/ pd so lastniki ropanskih
yél na tém krivi?
Z'ednega dela, tj i svoje ijele stradati pustijo, ino nje gladi predajo. Take ijelc se vidijo potém prisiljene, na rop iti; z* drugega dela pà tudi, tji svojim qelam, naj bi nje moxilne storili, xgano ali drugo moijno vino méd kermo meyajo. — Tudi prebiixni qelinjaki, kde i^ele ednega nelin-jaka svoj letaj krez drugi qelinjak iméti morejo, zapela vajo na ropanje, posebno po leti, kde se medni duh moqno ras-jfirjava.
289. Sa yemi spoznamo ropanske yele?
One so zdela na popevajoijemi glasi spoznati, s'kerim okoli qelnikov leqejo. Vu zaqétki so celò bojéije ino straslive, ino se na vse strane ogleda vajo, jeli je nikde na kosi ne odpertek najti, skos kerega bi se vusiliti zmogle, si sedejo zdaj tu, zda) tam dol, nato odletijo ino grejo k' drugemi ijelniki, pridejo skoro pà nazaj ino se za-
derxavajo, kak prejdotj, po qasem se po-dcivajo blixe k' lelni lukiii, kde straxajon« ijele na nje zletavajo , ino se nad nje stavijo. ^li njih pride vet|, tè se nakIat|ijo do-manje qele vun pred letno lukiio, ino jim zabranujejo viihod. Skoro na to vidimo tu, skoro tam gomolico qcl sedeti, kera ropan-sko i(elo med sobo ima, ino jo grize. Prr-godf se veliki potik ino boj, vu keremi se ena ali veij nel z' ropansko tjelo natergava, ino z njo krez letno blanjo dol na zemlo pada. Praska se pomnoxava, neki ropari vderejo skoz letno lukiio, se obloxijo po-hitQi| z'medom ino se pa odpotijo. Vu po-tikl ino boji ostane dosta ijél, od kerih je prostor pred tielinjakom posipan. Naj vei][ padajo ropari na slabe ino brezmatit|ne ^ voje, kcla pà s' totimi dokonijajo, se tudi nàd moi[ne iti podslopijo.
apo. . Zmoxtejo ropari tudi monne roje premagati ?
4e!nati roji se ne pustijo tak lehko presiliti, polek tega pà zgubijo mnoge ijele le svojo xivlenje.
291. Kaj je vu totemi prigodi storiti?
Kak hitro ropanje vu pamet vzememo, moremo letne lukne, kere vu protiletji ino v'jesen preveno vozk? imeti moremo, se
F 6
bole pomenKati, naj njé lexej obsedavajo, ino zadelamo qeliiike povsodik, naj ropari nikde vti njé priti ne zmoxejo. Nato si pripravimo krajdni prah, ino potrosimo z'njim ropare, naj bomo zve<lili, odkod so prišli ino komi slisijo.
'292. Kaj pa — 7// so is lastnega yeliri' j a k'a ?
Te si nai Jexej iiavnk damo, ino pomagamo.
<293. Kak tak'ì
Denemo ropanski kos iz njegovega Staniy^ na naj dalneso selo vu ijelinjaki, alipà celo is i[elinjaka vkrnj. Od njega od-letavajoi|i ropari, keri vu nazaj pridenji svojega kosa ne najdejo na privadjenemi mesti, se skos to zmotijo, ino so prisiljeni, se pri sosedi noterprositi, ali se obernejo k' poropanemi kosi nazaj ino se z'njim ze-dinijo. Ropajoqr ko» zgubi po ìotemi /la-qini veliko ijelestva ino henja letati, ino da se na novemi stanisi svoj letaj se vu-i[iti more, zato 'pozAbi verh tega na ropanje
?94. Pomaga tot o prestavlenje vsikdar ?
Vsikdar ravno ne, jako mnogokrat pa le! Ino T|i tie pomaga, tè preselimo ropara poropanlkom t. j, mi postavimo totega na selo ovega, otega pa na mesto totega.
To pomaga. Tudi znamo roparom na obil-nost öe dve peòici xaj^nih zmelekov, ali snaxne slamne rezance mèd pogaqjc ver^^ti. Oni imajo nato veliko dela, tote smeti pa viiiispraviti, ino pozabijo polek tega na ropanje. Ali zadniq denemo nje skos tri dneve, potem, kda smo letno lukno s' prever-tanim kositarom zadelali, vu hladno klet, ino tota pomoif je blizo vseli naj bolsa, t^e-lam ropanje odpraviti.
295. yi pà so ropar i od pUijega yelin-jaka , kaj je tè vyiniti ?
To moremo skos to iskati zvediti, dä sosedne qelinjake obiskavamo ino gledamo, jeli s'krajdo posipane ijele v'eden ali drugi ijelnik tam noter idejo, m to najdemo, tè se moremo prijatelno pogovoriti, kak bi se ropanje dalo odpraviti.
296. Keri so tot i pogovori?
Toti pogovori, sporoki ali soveti so, da naj ropara s' poropanikom preselimo, skos kaj na enkrat ropanje henja, ino po-ropanik se skoz ropara tak moi^en.naredi, ki si svojo zgubo pà skoro zmoxe dostaviti ; ali da naj roparski lastnik ropare le po zmesnih dnevih pusti letati t, j. da naj ima ropare tè zadelane, kda poropaniki léiiejo, od-delanepà na letanje, kda poropanike pustimo letati.	F 7
297' P^ storiti, yi se lastnik ro-panskih ifél vit tako pogodbo nc dovoli? Te nam ostaneta le dve pomoiji, se roparov resiti: ali ropare pokolenno, alipà nje polovimo, ino si iz njih odroje naredimo.
298. s'yim ropare pokolcmo ? Ne s' pivnimi droxami, Icajte s' tim škodimo celemi roji, keri zaqne vreti ino se pokoni|a ; ino ravno tak tnalo 2,' muhjo gobo ino drugimi jadnimi reqami, skos kere se ludjé znajo vu nevarnost spraviti ; temoi{ kupimo si blizo za «est penezov bele ki-havke ali qe uerike, jò skuijcjno na drob-nii|ki prah, ino ga zmeyamo méd tekoči méd Totega postavimo pod prazen koö, kerega na selo porop.inega denemo. Moremo pa kda to delamo, vse svoje qelnike s'prevertanim kositarom zadelati. Kak hitro se ropati totega meda najejo, se ovomo-tijo, ino pomerjejo öe prejdoij, kak domo pridejo.
299, Kak znamo ropanske yele polovitiy ino si iz njih odroje narediti? Pripravimo si prazen kos, kak iji si odroje delamo, zaloximo vu njega neke vojfijenice s' praznimi lexnicami, eno medno pogai{o ino zmes plodno satovnico. Vu ko-
sovo letno lukno vutcknemo, na tri ali »tiri perste diigo, »iroko kositarno cev, kera je blizo, kak qerka S splantana ino vu kosi višek zravnana. Teti kos postavimo na mesto poropanega, kerega zmes v' otemno klet denemo« Ropanske qele silijo skos cev vu kos; da pa je cev nekaj višek zravnana ino noter vu ijelnik segne, zato is-hoda nazaj vun ne najdejo. Vidijo se vlov-lene ino prisiljene, se nad plodom poseliti ino si matico izlexti. 300. KaA znamo ropanske napade občinski zabraniti? m same i[elnate roje imamo, iji nied-nega brezmatiijnika vu qeliniaki ne terpi-mo, i(i kose dobro zadelavamo, ino vse lukne ino raspoke zamaxiijemo, iji vu pro-tiletji ino v' jesen letne lukne imamo po-menjiane, ino i[i, kak hitro objedlivce v* pamet vzememo, malo kistico pred letno lukno pridelamo, kera je liki preddvor k' vuhodi vu tjeinik, ino vu kero je tak ma-liqko lukna vurezana, da le dve ali tri qelc skoz njo vun ino noter hoditi zmoxejo. Alipà tudi, iji namesto totega preddvora le samo iesétio predlukno pritisnemo, kera je na stiri vogole od zvunah noter preveno bole voska tak, da zvunah ima tri perste sirokote, en perst visokote, pri znotrenji
lukni pà le poldrugi perst birokote mo poi penata visokote. Ido zadniq — naj qelam moxilost na njihovo branbo naredimo, — qi veqér nekaj meda 2'nekimi kaplami dobrega vina premešamo ino jim kermimo.
201. Kaj se je vey vu totemi meseci storiti ?
Pastiriqke, vtitjc z* rudeijim repom, kerl ae zdaj pà prikaxejo, ne smemo blizo qelinjaka terpéti, lemoij njihove gneide razdreti ino tndi nje same odpraviti.
302. Jcli toii vtiiii ì{etam škodijo?
Ne znajde se blizo nieden vtiq, keri bi nam teliko qél oclpolovil, kak pastiri-ijek, posebno, kda mlade ima. Brezmatiq-iiost je blizo vseli na njega ponašati, kajti on matico, kda vnn leti, naj berxej zgrabi»
305. Odkod nosijo yele vu totemi meseci med ?
Iz diena, belih fialk ali snexnic, divjega xafrana ino mnogoterih viol, kere vu totemi meseci cvetejo. Bele fialke davajo odviöe dosta meda. Veqkrat cvete xe tudi verbje, kero tudi med naj boljo paso sIìkì,
304. Kere opravila pridejo v Aprilih
Toti mesec nalaga ijelnim prijatelom xe vekso pazlivost ino skerb, kak premi-nx3qi trije, kajti s'prijemavajoiio toploto ss
pomnoxava qelestvo vii kosih, zato biva letanje motinéso ino ijerstvéso; ino da se zdaj cvetje vu veliki mnogoterosti prika» xuje, zato priletavajo ijele is cvetja zdaj xe tudi s'cvetnim prahom na nogah ino z' medom v'sebi obloxene nazaj domo ;-zato moremo lelne hikne od tjasa do ijasa po-vekffati. Pazlivost na objedlivce ino ropare more zdaj dvakrat velika biti, slabe roje moremo narediti moi^nèse, brezmatiijneoma-ti'i{iti, ali z'.drug.imt stovarsiti, ino obijin-ski nje zdaj porezati ino za leto pripraviti.
305.	Odkod nosijo 7{ele med ino trotine? Iz viol, xilavega ino kerbkega verbja,
terninja, ribeza, qresnjovega ino breskvo-vega drevja iz divje repe ino retkbe, ino drugih rox, kere zdaj cvetejo ino evesti zaxjnejo.
306.	Kaj pà se lastno imenuje porezavati? Imenuje se, ijelam njihov obilen méd
odvzeti.
307.	Ob ker enti yasi se more to zgoditi? i^Ielàri so nad tim vu svojih mislah
razliqni. Eni porezavajo vu protiletji, drngi v'jesén; neki porezavajo dvakrat, tak dobro vu protiletji, kak tudi v'jesèn; ino Ke pà drugi opravlajo toto delo celo vu sredi Julia.
308. Keri yas pà je naj bolsiP Brezi vsega dvoja protiletje, kajti tè so qele zimo xe prestale, ino mi vidimo desta lexej, keiiko jim slobodno znamo od* vzeti, tak da jim ne škodimo. Le moremo toto delo ob pravemi ijasii ne prerano, ne prepozno opravlati.	<
30p, Zakaj ne prerano? Da 8e je vreme preostro, zato dosta qél odreveni, ino pomerje, ino nje vu njihovem! plodnemi opravili tudi motimo.
310. Zakaj tudi ne prepozno? Zato da, t^i toto delo predale^ vu protiletje prenašamo, nele xe pà dosta novega meda imajo nanosenega, tak brez ras-torenja iie moxemo do pravega meda priti, zvun pri lexei]ih skladih, pri kerih pa le zadi medno obilnost znamo odvzeti.
311. Keri t(as zato je naj prave'ù? ^as, kda temina cvete, ne ranej, ne poznej.
312. Ker o orodje nam je pri totemi deli potrebno ? Kadnt strog, en dugi ino en piantavi nox, gosja perótj neke posod ve za noter-devanje praznih vo»i{enic, druge za noter-devanje meda, tudi latva, yu keri imamo
jilovico z'vodo zme&ano, naj porezanc t^el-nike pà zadelamo.
313. Kak opravlamo toto delo?
Operviq prexenemo qele z' dimom noter skoz letno lukno, ino isemo nje neka) spokoriti, naj se jim ne bode zalitelo, nas pikati, Lexeqim skladom odvzememo nato jskerbno naj predneso pokrivalo, ino si pustimo skos pomoqnika ijele z dimom va kosova znotrise pregnati. Nato gledamo, kaki je kos, jeli ima dosta qernega ali ples-nivega satovja , aH veliko mertvih ijei ino zjedi. Tete pogaqc odvzememo z* noxom blizo do ploda ino izmétemo z* gosjo pe-rotjo vse zjedi ali zmeicke snaxno. Méd bomo predi malokda v'obilnosti najsii.
314. Kaj pà, yt ploda ne najdemo?
Te morema prazne pogaqe tak daleq odrezati, dokoli ploda ne najdemo, kajti od nazoqnosti ploda se moremo dobro pre-£redo(^iti.
315. Zakaj?
Zalo, da nam je le samo plod naj filobodnesi dovod od nazoqnosti rodne matice.
316. Kak se potek tega dale zaderximo'ì
Lexéijim skladom odvzememo naj pred-nesi prazni svitek ali skladnik, ino spravimo tak qele bole vozko vkup, kajti ovaqi
bi qelestvo premalo toplote imélo, kera mu je zdaj na izlexavanje odvise potrebna. Pri celih slamnih aH desei{nih nelnikih je to sicer nemogoijno alipà ravno zato se pomnoxàva vu njih ijelestvo ob totemi qasi tak hitro, kak r' onih. Nato, kda je vse zesnaxeno, postavimo pokrivalo pa noter, pridelamo terdno letno sinjo pred letno kik-no, ino zamaxemo skerbno vse raspoke z* jilovico.
317. Kaj pd storimo zo yebiikovim zadkom ?
Tudi ga odpremo ino prexenemo qele, kere so se zmes ijasa, kda smo predi delali, tu sem potegnule, vu predni del, od-vzememo tudi operviq prazno satovi«, potem pà eJno pogàqo po ovi, z' ravnim ino plantavim noxom. Da pà naj roja od leta do leta tudi ponovimo, zato pustimo medno zalogo, kere »e qele za svojo veliko silo potrebujejo, le na ednemi strani qelnika ostati, tak da toto pogaqje v'enem i leti na desnem!, vu pridoqemi leti pà na levemi strani ostati pustimo. Lexeqim skladom od-vzememo tudi zadne prazne svitke ali sklad-nike, naj qele teliko toplej sedijo* 8Ig. Keliko meda smemo izrezati?
Celò gotova, zanesliva obqinska vodba se za to ne pusti dati, dosta veq se raoremo
na kakost rojov derxali. Nekim, keri imajo veliko zalogo meda, znamo dosta, lekaj dva tretja d«la, drugim pa le polovico, se pà drugim le samo tretji del, ino nekim pà celo nikaj odvzeti. Ino znajdejo se celò roji, kerim moremo nekaj «e pridati. Po« glavno moremo na to misliti, da kc ijele naj zadostno zalogo meda zderxi'jo, ino zato vsikdar bolse vqinimo, qi nje premalo, kak pà, tji nje predosta porezavamo, kajti ne znamo, kako vreme pride, ^ele ne smejo skos porezavanje nikoli vu nevarnost priti, ki bi mogle stradati.
319.	Kaj storimo dale ^ k da smo jim med
xe odvzeli?
Odvzememo se tudi vso plesnfvo ino staro tjerno satovje, izmétemo vès iielnik celo snaxno ino tjisto, ga pà zadelamo s' pokrivalom, ino skerbno zamaxemo vse raspoke z' jilovico,
320.	Kak porezavamo prisei/ene kone ali
o glavnike ?
Tote moremo z'njihovega sela odvzeti, da naj delo znamo priliqno opravlati» Na toti konec odzdignemo ko» predi gor, ino poddenemo zaglozdo, da naj priliqno zmoxemo dim vupihavati ino qele skos to prisiliti, se višek podati. Potem nesemo
ko» petitajst do dvajstl stopinj dateij odf ijelinjaka vkra) pod kako drevo ali v* o graduo hixko, kere ok»a morejo biti odperte. Na mesto odvzetega kosa postavimo pra» zen kos, naj. se is pase pridoqe qele vu ujemi Kitajo zJbirati. Odnesen kOs postavimo zdaj na opak naglaviqki, preganjamo qele z' dimom nazaj ino pregledavamo potem znoterno rojovo delo. Nato odrezavamo ravno tak plesnive, qeree prazne satovnice> od tjistega dobrega pogaqja pà njim pustimo se nekaj na vusàdjanje ploda ostati, na tote pà smo zvesto tkeibni j pà je plod gerbasti ali piantavi, gà moremo vsega isporezati, inopogaqe, kefikc mogoqno na ravnoto prirezati, tak dà ne bode kde edna pogaqa krez drugo vnngledala, ino na) bodo nje ijele povsodik obsedeli zmogle. Nat6 »e isporexemo od obilnega meda teliko, keliko ga roj bres kvara zgubiti sme, ino se derximo tudi na vodbo, ki rsako leto le polovico qelnika pocéxemo, naj tjele tak satovje od leta do leta ponavlajo, — Kda to opravimo, tè nesemo kos pà na njegovo» staiiise, ga zamaxemo spodi, kde na blanjo ali na letni sklad stoji'^ z'jilovico, ino istno Jukno pà naredimo vozko, naj se nikakp xopaivs,ke tjele ue zmoxejo vusilitw
Zahaj moremo porezavanje oglavnik \li prìseyenih kotov daleii od yelinjaka opravlati ?
Ne le zato, ki so qele dosta pokor-neHe, temoq tudi, da se tak menje ropan-skih »jei priblixàva, posebno iji se to v* ogradni hixki da opraviti.
529. Kak porezdvamo ■ttojeye sklade?
Pri totib nam gre delo dosta lexéj od rok. Naprejpostavom, ki vago praznih svit-kov znamo, tè se dà xe skoz vago povedati, kcliko ednemi skladi znamo odvzeti, kajti méd se znajde preveno vu gornih svit-kih ali skladnikih. Taki svitek na west per-stov visokote ino dvanajst perstov popreqne mere zderxi naj berxe) — 16 funtov meda, "^i so skladniki zo steklenimi piatami oskerblem, tè celo lehko vidimo, keliko njih je z* medom puno. Eden pun medni 5vitek pà moremo roji preveno pustiti, ovc njemi znamo odvzeti.
523. Kak take svitke ali skladtiikc od-vzememo ?
Spervitj odpraskamo veqér prejdoi{ z' •gletvo ali noxom jilovico na spehih mèd svitki ali kÌBtami, potem prebodnerao tote svitke od zvunah okoli ino okoli z gletvo, ino spravimo med spehe oxgano svilo ali
stninjo ino potisnemo vu speh slabo za-grozdo; nato rexemo zo strunjo, ali svilo pomalem sem ino ta vlaqéq, pogai|e ino zred njimi tudi svitke ali kiate navazno, ino sicer na taki naqin, da pogaije ne bodo poprénki ali po «irokctj, temoij po dogavi prerezane, naj se ne stiskavajo edna proti evi. Ravno kak s' toto strmijo ali syilo pre-veno dale vu prerezavanjl pridemo, vietiamo tudi zaglodo is speha vun ino njo ti»-ijimo pa sa strunjo ali svilo noter, naj svi-tek na spehi preveno nekaj oddelan ostane ino strunjo ali svilo lehko dale skoz vleqti zmoxemo. Odrezan svitek ali skladnik pustimo skoz not{ stati, naj i{ele istekoiii méd popijejo. Pridoqo jutro vzememo pokrivalo z* naj gornejfega svitka ali skladnika dol, ino prcxenemo vu njemi se znajdlive ijele, z' dimom nazaj, odzdignemo potem pun medni svitek ali skladnik dol, ino ga de-nemo na pripravleno blanjo ali klop, naj se nikaj meda ne rastóri, oddelan i^elnik pà pokrijemo kijasi pà s'pokrivalom, kero sliyno terdno pridelamo, ino spehe z jiJo-vico zamaxemo. Odzdignen svitek ali skladnik odnesemo hitro is ijelinjaka. na 15, do 20, stopinj daleij vkraj, ino méd pogai{ami we kde se znajdlive ijele pà z* dimom iz-gonimo»
324. Jeli se ne dà svit eh odzdignuti ^ ki ne bi prejdoti pokrivala odvzéLiI Vu to se je zato ne privoliti, da se prevéiio mèd mednimi pogatjami i{ele znajdejo, mèd kerimi je dostakrat tudi matica, skos kaj bi roj, ako bi matico zo svitkom odvzeli, brezrtiatitjen postal.
325.	iVa kaj afe vey imdtno pri poreza-
vanji rojov gledati? Moremo gledati, jeli vsaki ncliiik ima rodno matico'.'
326.	Is yega je to slohodno sklenuti'^ Is poredno nazornega zdravega ploda,
327. Kaj razumi/no pod zdravim plodom'^ Taki. plod, is kerega, se delavne ijele izlexujejo. Trotni plpcj zna resen tudi zdrav biti, alipà i}i se ga znßjde veq, kak ploda delavnili ijel, ^è se nam skos to ovadi, da nf]ati'ca je slaba. PIa;itav ino gabasti plod, ino tudi plod celo brgi delavnih tiéì pà kaxe na brezmatiqnost.
328. Odkod pride brezmatiipiost'^. Zrokt od brejsmätiqno^ti ,so mnogi: Matica znà od bolezni, jali -oslabcna skoz Ipxenje jajciv'j-esén ali.v' zirai, kde, se ne znajde vei[ plod na njihovo"pà izlexuvanje vu qelniki, vumréti; zato najdemo takega roja vu protiletji biezmatii{nega. Zna pà se ob
G
totemi qasi tudi zgoditi, dà se matica, iji kde, naj bi se nerstvega zraka vxila ino se na sunci segrela, vun leti', od kakega vtiqa odpolovi; ali se ona tudi vu domo-idenji — iji so kosi pretesno, eden kre ovega — zna vu sosedni koy zajti, ino se tam od njegovih i{él, kak neznanica zakole; ali se v« boji z' mlado matico, s' kero se za gospo-dinstvo potikava, orani ino nato vumerje; ali vse novo izlexene matice izidejo s* poz» nesimi roji, ino tudi, kda qele is se na-zoqnega ploda novo-nasadjeno matico skoz nepoterplivost prerano iz njene lexnice iz-grizejo. Vu vsih totih prigodih postanejo roji brezmatiijni«
329. i^a tlemi spoznamo brezmatiynost9 Veden qelni oi^a spozna brezmatiqnost k({asi na letanji ino celemi zaderxavanji t{él. Brezmatiqen roj je zgubil vso moxilost; letaj t{él je vnemami ino lenoben, ijele pri-letavajo is pase domo le s'praznimi ali celo malo obloxenimi nogami, ne obsedavajo veq letne lukne, se ne kaxejo veq vu radostni postavi, vu kcri zadno telo višek ravnajo, ino prevéno bernenje s' perotami xenejo, kda matico imajo. Proti vsemi tém sedijo le po edni ino po edni zosebne, xa-lostne ino pobite na letni lukni, ali hodijo straslive, bojéije ino vnoxlive po letni
blanji okóH. One se branijo sperviq »e sicer proti ropanskim ijelam, pa ne veq tak moxilno ino mo^no, kak prejdoq, tudi pustijo one mole ino qerve brezi vse prctiv-4iosti vu kos iti. Melestvo se od dneva do dneva pomensava, ^i na ko» terkamo, tè ne slinamo veq qerstvega obstoječega prasketa, ttunrjenja ino bernenja, temoi| )e slabo siqanje. Naj bole gotova ovadna znamla pa je, qi roj ne ima nikaj ploda delavnih tjel, temoij le dosta trotov, plantavega ino gerbastega ploda. — pà se brezmatiq-nost nagod/ vu protiletji ino po leti, kda se plod delavnih ijel vu koKi znajde, tè brezmatiqnost malokda v« pamet vzememo, zvun qi zraven qasa, kda se nagodf, smo nazoqni, kajti pri takemi prigodi deri{ein t|ele odvise nemirno, ino iscjo okoli ijelin-jaka ; alipà one kijasi vgodijo navodbo, si pk matfco izlextt, ino kak hitro so si ma-tiqtio lexnico napravile, so pà tak marlive ino delavne, kak prejdoq. 330. Kak takim brezmatiynim rojom pomagamo?
V jesen jim ne znamo naqi ino bolse pomagati, kak iji pozne roje z'njimi zedi* iiimo, ali qi nje, kda takih poznih rojov ne imamo, k'drugim rojom spravimo, keri matfco imajo.
331. É.ak se to zgodi?
Pri stojeqik skladih je to lehko. Mi odyzememo y,eqér brezmatiqnemi ko»! zgor-no pokrivalo, postavimo zdravega roja gor, ino xeriemo potem t^ele "z'.dtmom iz brezu rnatiqnega kosa va verli ßtojetjega zdravega roja. Pri oglavnili ali priseljenih kosih pà storhno to naj bolse pa tolèmi nasini : Mi •vzememo veijér oba kosa z' njunega sela, postavimo zdravega! prekopiijki na verb, xe-nemo višek idoi[e qele a' dimom nazaj, ino prifeknemo «dnega ali- dva jkazna isvitka ^ gor, kerih srno hlode ali/ki'ixe ispote-gnuli. Brezjnatiqni kos zdaj tudi obernemo, ino ga postavimo na verh polek onega, is-potergamo vse vii njemi se znajdlire po-gaqe, /edho P9 ovi, ino nje ponevamo, , kak pridejo,( vkrix ino ipopreiiki zred Ji^ njih sedetjinai ijelami vu zdrav koS. Zadnii{ postavimo brezmatiqni kgs, pOté/n, kda smo vso Satovje ispotišrgali ,,tiidi goj;",(ino spravimo qele, iji se kere tam znotrah se-( dljo, k\,ovim> zvexetóo v platonico okoli speha, kde se oba kosa, vkiip prilexeta, ino iva tafc.sköz noij na mesti ipustimó/Stati. Mele vu zdravemi kasi se podavajo ^daj gor k'vuzaloxenimi pogaqam., ino se spustijo , .dì^iméd najdejo, zo k' sebi prinesenim Tojom vu prijatelstvo pridelajo vuza»
loxene pogaqe, ediio na ovo. Drugo jutro razloijimo oba kosa, ino postavimo nato zedinjdnega roja na njegov stari' prostor, zadelamo letno lukno, ino ga pustimo tak »e dva dneva stati, naj bodo ijele vès méd iz vMzaloxenili pogàq li-u zgoriYÌ kos znosile, potem pa v^zememo svitke s' praznim pogaijjom vkraj, 'inó zedinenje obu rojov je opravleno.
332, Kai pà se zaderximo pri lexéi[ih skladih ?
Na ravno toti Vnai^in, le moremx) polek tega veq dim.il kaditiy qi je zdrav roj'jako qelnati, Polek tega pà se naprejpogtavi, da lexéql sklad tejiko praznega prostora ima, ki vso sato!\^je, kero iz matiqnega kosa po-tergamo, tu se> vzeti amoxe,
333. l\ak še spravi pozni roj- vu brezma^ tiipii koii ? 'ii je pozni roj, kake naj berxej za tote delo jemlemo, mali, tè ga pustimo skoz bovistniqin dvm padnuti, izisemo matico, ino njo, kda se pà oxivf,-vu .matitj-, nid zaperto, k' brezmatiqnemì roji.pristavimo. ^ele pà, kene so padnule, spravimo vu njega ^ kda «e lexijo omamlene, liki mertve, kde nje na podni ali gibi papira pod satovje potisnemo.
334- Znamo hrezmatit^nim rojom nt e na drugi nayia pomagati? Vu protiletji se zna to skoz del plodne pogaqe zgoditi, kero popuno dobremi roji odvzememo ino vu brezmatliini ko» zaioximo. Vu skladnih tjeinikih se zgodi to na) lexej, t{i jako popuno zdravem! roji svitek ali skladnik z* mladim plodom od trojnega spola odvzememo ino breimatiq-nemi ko«i napostavirao ali podloximo,
3^5-	brezmatitinemi roji thot va-
zatoxen plod v-tihdar pomagatit Mi so qele »e ne platitavega ali ger-bavega ploda vusadile^ tè pomaga to blizo vseli, '-Ii pà imajo qele xe plantav ali ger-bav plod vusadjen, tè je vse zobstonj j kajti qele izgrizcjo vusadjene matice iz iiepoter-plivosti, ve prej, kak vu svojih lexnicah pernate bivajo.
^56. Ifa kaj se dale pri porezavanji imamo paziti ? Na metulne qerve » keri dosta rojov pokonqajo.
337. Kahe stvari so metalni yervi? Oni so ijervi ali gosanke, gerde bele farbe» keri iz jajc noqnega metula postanejo. Toti metul je blizo na preqni perst dugi, ino ima belo, sivo, xuijkasto, gerdo
farbo, leti nekaj xmetno , v' idenji pà je jako hiter.
338- pridejo toti nervi vii yelnik?
Notpii metal i^e, se vu qclnike poteg-nnti. se ne nagodi njemi tó skoz dén, tè stori on to v'noqi, naj bi svoje jajca vu lexnice, aH vu na klopi lexét|e zjedi vusa-dil. Tu se one skoz naravno qelnikovo toploto izlexejo, ino se hranijo operviq iz zjedi; kak hitro pà vek8Ì bivajo, lezejo vu pogaijc, kere razgrizejo ino si ediiako drugim gosankam pavuqnato gnezdo naredijo. Oni zjejo medne ino voaijene pogatje, se-xejo preveno dale okoli sebe, pokončajo vso pogatjje, ino ne odderxavajo ijél le samo od njihovega dela, temoi{ njim naredijo celi kojf skoz gerdi duh, kerega vu njemi rassirjajo, protiven, tak da se i[ele po ijasem zaletijo, ali celo is kosa odidejo. Hervi pà se kermijo s' pogaijnim delom, ga zjejo vsega ino narasejo veliki na ay, preqni perst. Potem se olilijo, se preober-nejo na not|ne metule, ino plodijo svoj rod dale.
So vsi roji toti nevarnosti pod-verxeni?
Moiinim ijelnatim rojom ne zmoxejo i{ervi lehko kaj zadeti, kajti i{ele nje pre-
magajo, trio iji so Itosi n? lukiiàsti. a]i ras-pokani, tè se je ijervov nikaj ne bojati. 4ele pazijo na gosanke, nje popadajo zo svojimi klesaini, ino nje odmetavajo pred letno lukno. Alipa slabim ino posebno brez-matiijnim rojorn so t[ervi nevarni, kajti taki roji so vso moxilost zgubili, ne obseclavajo veq letne lukne ino ne pazijo na gbsanke,
340.	Jeli se toti hudobi ne dd proti-
post aviti?
Da se! rr.oremo ko?fe gostokrat jizmó-t tati ino podmétati, ino od vsih zjedi sna» xitivse raspoke na qelniki z' jilovico za-n azuvati, not[nim metulom, keri skoz dén celò tiho ra vogélih ali spchih X|elnikov sedijo, prigledavati ino nje rastiskavati, qel-nikom malo praznega prostora pt?stiti, pred vsim pà posébno skerb iinéti, dà bodo roji yseli jako ijelnati,
341.	Na yemi vidimo, da roj ima mote
ali ijerve?
To evàdi xe njihovo vnoxlivo letanje. Obtjinski pà so znamle brezmatiqnosti tudi znamle molov ali tjervov. Roje , od kerih mislimo, da so i|ervivi ali molnati, moremo kijasi pregledati. Pri krajih vu kosi nje naj perviij vu pamet vzememo.
342. Kak pomagamo takim yelnlkom?
Morenlo, iji ire je pomagati, pavui{-nato opredeno satovjé do ijistega izrezati, ino potem qele vsaki den s'qìstìm medom, .keremi dve jclici sladkega starega vina primešamo , kermiti, naj bodo moxilost dobile ino (jerve is kosa spravile. '^li pa smo ijervirost prepozno v' pamet vzeli, kde je roj xe brczmatiijen, ino od qervov premagan, tè je nikaj bolsega ne storiti, kak tjele z drugim rojom zeciiniti, xjervive pogaije ispotergati, iiio vsQ fervaci ali molni plod pokončati,
343. Kaj se vey znamo va totemi meseci yelam na hasck delati^?
Vsakoiero rastlinje sejati ino saditi, is ketega ijele méd berejo, n p. rezéda, baldrian ali koziiq^, boreq, siez i. dr. Tudi moremo skerbno vu qelinjaki ino okoli njega vso pavinpno o^métati, naj se qele vu, njej ne lovijo.
344. Se yelni ^tajt vu Maji pohotna?
Pride natvr.eroe. ^i zima -dugo terpi, tè j« zat(ete}t totega meseca .»e preveno nekaj Oster, ino moremo ijele se nekokrat kermiti, .ip ravno drevje zaijne evestì. I^avadno pà se prikaxejo ob totemi i{a5Ì naj lepše pase, ino ijele najdejo na cvetji naj bolso noBnjo,
G J
345« Kero cvetje ino rastlinje pà oliska* vajo Ji eie im Maji?
Vu raqetki Maja cvete poredno divja repa ino retkva, nato raakotero drevje, jablani, gruske, slive^ tudi laski kostanji, ino proti konci totega meseca tudi detela.
346.	Kere opravila se zdaj pri yelah
nagodtjo ?
Moremo se preveno na objedlivce ino ropare skerbno pazko imeti. Da pà se roji od dneva do dneva delajo motpiéai, zato jim letne luTtne povekVajmo, naj ijele vu svoji marlivosti ne bodo zaderxavane, slabe roje delamo monne, skladom davamo po kakosti vremena ino drugih obstojev na-stave ali podlage, lexeqe sklade povekua-mo skoz nazertpotegnenje slepila; zadnii{ delamo tudi od srednega Maja zaqetom, odroje, ino pazimo, jeli se i^ele ne bodo rojil«.
347,	Kak znamo slabe roje narediti
moyne ?
To se zna po mnogoterem! naqini zgoditi : ali skos prestavlenje ròjov, ali skos to, ki motjnemi roji tjele vzemen»o, ino nje slabem! damo, ali tudi skoz vusadjen plod.
348«	slabe roje napravimo moyne
skos prestavlenje ? Naprejpostavom, ki slabi roj ima oplo-deno matico, — kajti tji se ne bi oplo-deiia bila, tè bi postal silni potik ino boj mèd i[elamì — te gre ©pravilo brezi vse texkote od rok. Najmretj mi nesemo na lepi člen rano ob desetih, kde so xe mnoge qele izletele, slabega roja, kerega hoqemo moq-nega storiti, iz njegovega sela vkraj, ino ga postavimo na mesto drugega tjehiatega roja, totega pa prenesemo na stanise slabega. Moremo pà polek totega dela tiho brezi vsega terénja ino larmanja se zader-xàti, naj qele ne bodo nemirne postale. Is pase nazaj pridóije obloxene qele idejo, iia svojo selo privadjene, vu sfabi ko8, ino iji ravno pri vu pamet-vzeiji premenenja pà is kosa vim idejo ino veqkrat odletijo i«o priletijo, se navadijo poijasem le na toto novo prebivaliae ino tovarstvo, ino se ze-dinijo zo slabim nelestvom, kero nje z' ve-seljom k' sebi vzeme ino zdaj na enkrat svoj stan pobolsan vidi. 349. Kak p'à ide poUk tega moynemi rojit Moijni roj zgubi resen mnoxino qele-«tva, ne misli zdaj dale na rojuvanjp, ino razdere zato svoj trotni plod; le pà najde tudi neko dostavo na ijdah slabega roja,
G ^
kere »ö pase domo pridejo, ino se prf nje-nii, da so na selo privadjene, noterpodajo, ilio od njega brezi protivnosti so navzete, tla obloxene, ne pà prazne pridejo.
J50, Se tota premcnenje zgodi brezi vsega potika ?
Večkrat nastane resen potik, znamo pà ga celo zabraniti, ijl prestavlenje vetjec naprej vzememo, ino oba roja z* medom na-kerrnimo, keremi je nekaj malo drobnitjko nastruganega ali skuqenega grusiiinega (cvetja) oreška primešano, skos kaj ijele v* obema kosoma edini duh dobijo.
351. Kak pà znamo roja s' rieiami moii-nega storiti, kere drugemi roji od-vzememo ?
Mi postavimo veqer jako qelnatemi •roji taler z' nekako maloto meda noter, ino T{i ijele, naj bi med gornosile, t. ler debélo obsedejo, tè ga vzememo vun ino postavimo vu slabega roja. Vjntro potem , «e prej, kak nele« leijejo, zadelamo slabega roja s'prevertanim. kositarom ino ga postavimo v' oremno klet, Toto delo »e »eko--krat ponovimo ino vzememo qele od mnogoterih rojov. tak da nieden roj velike zgube ne doterpi. Zadniq odpoalemo totega po takemi nanini moipiega naredjenega roja na
neke fjedne eno i^uro d'alea vkraj vu skerb enega aJi drugega navih prijatelov, naj i|ele stari leta)' f)ez^bijo , ino'potem nikak veij k' svojemi staremi ko»i> nazaj ne hodijo.
352.	Kak pd slabe roje napravimo moij[/ie
skos pridjdn plod ?
Mi odrexemo ednemi skladi, keri zgubo zna lehko preterpeti, en svitek ali skladnik s' plociom ino postavimo teti plod na, aH pod slabega roja.
353,	Kaj je od opravila po totemi naqini
misliti?
Toti opravilni naqin isfojl za Vsimi do-zdajnimi daleq zadi.
354. Zakaj?
Zato, da na toti natjin celo ino celo lehko nelnatcmi roji s' plodbm ludi matico znamo odvzeli, !no njemf'Lkos to nedo-stavlivi kvar nat]i))imö, ino dà, ako ra%'no se to ne bi zgodilo, plod kdc od slabega roja ne bi zmcigel se zadosta oijeliti ino oploditi inò se zat;o.zaijel gubiti, ,355. Kerim i{eLnikom moremo nastave ali podlage dati?
Stojeqim ino lextetjim skladom, k?nh ne toqemo pustiti rojiti, ino od kerih si tudi ne volimo delali odrojov.
G 7
d
350. Raki morejo toti skladi t* yelnin de Lom biti?
Oni morejo tak dalei| piino nanoseni biti, da se le vetj blizo en preqni perst méd i|elami ino klopjo, ali — prt lexeiph skladih — méd zadiiimi pogaqami ino po-krivalom so naVani. Celo puno njih ne smemo pustiti nadelati, kajti bi nam ova4Ì odganjanje i[él predosta truda delalo.
257, Kak se polek tega xaderximo ?
Pri stojeijih skladih nam je toto delo nekaj miidlivo , ino potrebujemo pomoi[ni.. ka. Najmreq mi denemo svitek ali skladtjik> kcrega hoqerno podstaviti, polek sklada, odpremo letno kisto, ino odzdignemo roja predi od klopi nekaj malo gor, ino xene-mo qele z* dimom naaaj, potem prebodiie-jno spehe tam, kde na letno kisto terdni^ tcijijo , z* gletvo , xenemo »noviq qele nazaj, prejmlemo nato sklad na obema ttra-noma, ga vuzdignemo od letne kiute, nio ga posadimo pomalem na polek stojéqi svitek aH skladnik, ino kda smo ga na onega djali, ino zo zapinkami vkup zbodnuli, ga pa vuzdignemo ino postavimo pomalem na letno kiäto, ali qi letne kiste ne imamo, na letno blanjo naaaj.
Ktij pà nam toto opravila naredi trudlivo ?
Skladna xmeija, za kcro je pri povzdi-gavanji velika mot^ potrebna, ino potem tudi protisilenje qél, kda s' kadenjom po-henjavamo, zato si polek rsega prigleda neke t{e!c vseli stisnemo.
359. Kak pà si toto delo oblehkotimo ?
vsakemi kosi zgorah na verhi ino tudi na stranih ločene pridelamo, sko.s kere si Toxe na kos privezati ino celi ko», a* Toxom višek potegnuti znamo, tak da nam pomoqnik pripravlen svitek ali skladnik lehko podtisne. Sktad ali kos pustimo natu 2' Toxom pomàlem pà nazaj dol na pod-iUvlen svitek, 360. Nam riattava svithov pri lejret/ih skladih tudi teliki trud dela?
Ne ! temoij se pusti desta lexej opraviti , ino mi znamo toto delo celò sami % kadenjom tobaka storiti, 41 z* dimom ijele «pokorimo ino nekaj nazaj prexenemo.
361. Kak se to zgodi?
Mi odvzememo naj zadnésO'pokrivalo, xenemo tiele, iji je potrebno, z' dimom nazaj, pritisnemo zo hlodoma vkrix oskerblen »vitek pomalern na skladni speh, ga moi{no pribodnemo zo zapinjami, ino kda smo ga
s' pokrivalom pk zadelali zamaxemo spehe skerbno z'jilovico.
369. Kaj imamo dale va totemi meseci delati ?
Moremo i{e]am, kere se rojiti imajo, njihovo rojitbo opomagurati.
363. Skos kaj se -zna to zgoditi?
Skos to, tla take roje vsak] den z'edno ali dvema xlicama meda, keremi nekaj ja. nexovega sladja primešamo , kermimo.
3Ó4. Pohitri to resen rojitlo ?
Resen I kdo he je tega ne skusaval, bode se dovcdeL Je se ijiidivati, kak hiiro se ijele skos kermlenje poinnoxijo, ino kak silno se poliot na rojitbo stori moi^en, Le ne smemo po'ek tega koaov poveksàtf, reraog nje pre\''éno tesrie imeti, .^^ój. Kda rojitòo priyakavamo, kaj je te storiti ?
Moremo si za rojitbo orodje vu pripravo donesti, prazne ijehiike zesnaxìti ino isqist'iti ii^ò nje za'ogreb rojoV prlpfaviti, tudi kak hitro roji vun sedati.^«i^nejo, vsaki den .vjutro od desetih do odveija' druge viire pazrti<
366. Se je vey del va totemi meseci?
Eno naj imenitneöih del je odrojuvanje ali delanje iskustnih roj o v.
357*. Zukuf moremo nje tak rano delati?
Da ob totemi, qasi naj bole obrodijo, kajti ravno vu ngj Jepso paso pridejo.
^ÖK- kaf imamo polek -tega gledati ?
.Zvunijna) popunejjega stana rajov' moremo tud^ pgsebno na letino ino v^yiìe gledatikajti ^usti se l's skasenosti po prihodi protiletja xe z' nekim dovidenjorn skle-nuti, kako bode vreme skoz leto ino kaka pasa je doijakat^ Le pod dobrimi d ividi imamo toto opravilo od srede totema, meseca vu delo jemati»
369.	Moremo vrako leto odroje delati?
Vu straiiih., ide ee tjele rade ino vu
ranemi ({asi rojijo, je ravno oe potrebno; yu takih krajih pa., k^e.roji malokda ino pozno pridejo , moremq vsako leto nekateri broj rojov po meri ix.elioslva na odro-jitbo sporofiti.
370.	iVa kaj se dale imamo vu totemi
meseci gledati?
Moremo pavuijino vu ijelinjaki ino blizo okóil pr'evßiio odmétatij roje, marno izmétati ino podmétati, ino nelne sovj-ax-nike, najmreq xfibe, krapavice, kusàre, pa-stiritjke, sersene ino osé, kere velikOiUél odpolovijo, kak tudi seniijne gnezde, raz-xlirati ino raarusayati. Posebno moremo na
letaj qel gledati, <la iz njega znamo tudi njihove bolezni spoznati,
371. Kere bolezni med gelami vu totemi meseci najdemo? Rogeliio bolezen ino gniléni plod.
372. Vu yemi obstoji rogelna ì/olezen'i Ona obstoji v' istoki xilave rtiokrote na ijelni glavi, na kcro se, kda cvetje obiska-vajo, cvetni prah nalovi, tak da qele zo xutimi rogéli na glavi, domo pridejo. Le pà njih toti «alovki ne .odderxavajo od pobiranja, ino ravno tak malo vii pamet vze-memo pri njih otrudenost ali lenobo. Po-qasein se toti rogelnl nalovki pà sami cd sebe zgubijo.
373. Od yega nastane rogelna bolezen ?
Neki nam vadlujejo, ona nastane is skorisovega meda, keri ob totemi qasi cvete ; alipà pravi zrok tega »e nam je ne* znan.
374. Pa lekaj nastane iz belega gloga cvetne mezge'^ To je celo ne verjeti. Beli glog sicer cvete na konci Maja, ino v'pamet vzeme-mo naj berxej, ob totemi qasi nekako vnox-livost vu tjelnemi letenji. Alipà toto slabe»© letenje pride dosta veq od premalote ^elnega mediivanja, kaj se vseli ob ijasi,
leda beli glog cwte, nagndi; ne pà, ki bi glogovega cvetja mezga na tem bila kriva» kajti belega gloga ijele nikak ne obiskavajo.
375. Kaf pà ratumimo pod gniLenim plodom ?
Roj se imenuje gniloplocien, iji plod pomira ino vu gnilad preide, kera iiepre-terplivi smrad vu kosi rassirjava ino pre-veno dale okoli sebe seguje, tji hudobi ki{asi ne odpomagamo.
376. Na tfemi spoznamo tota bolezen ?
Zdela na ijerni farbi plodnih pogàq, zdela na vupadnoi{ih pokrivalah zadelanih lilkor, kere se inda povišane ino oglavne prikaxujej». m toti plod nekaj blixe pregledamo » tè najdemo mertve lilke vu lex-nicah preobernjene lexati, najmreij z' glavo na poden v'lexnici, kaj je vu zdrave ni stani natji.
377. Od yega pride tota bolezen ?
Zdela od omrazenja, zdela od kvarne kerme.
378. Kak od omrazenja'^.
Mi kos naglo zgubi veliko mnoxino nel, bodi si od vihtnega vremena, kero nje na pasi dobi, ali iji nje kdo zlosten z ja-dom pokonija, tè premali del qelestva ne premoxe ploda veij obsedavati ino segre-
vati, p!üd zato omrazi ino pomerje. Ali qi po viisadenje ploda naglo veliki mraz pride, tè se ijele, na} bi se segrevale, potegnejo od ploda vkup, ino plod zaostane necbioxen ali ne obseden, ino more zato omraznuti ino pomieti.
379, Kak od kvarne kerme% Mi se vu keremi ijelinjaki roparf znajdejo, tak da se jih ijelar ne zmoxe obraniti, tè vzeme neki iz nerazuma pomoij v' roke, naj bi svoji,m qelam ropare odpravil, zmeša pivne droxé k' m?di ino ga postavi roparom vu praznemi koji na mesti poro-panega kosa. Medov duh pà vabi zdaj po-lek roparov tudi ve druge t|ele sem. Vse pà, kere od tega jejo, jno s'tim plod ker-rnijo, morqjo zred plodom pomreti. Najde ve sicer veij zrokov gnileijega ploda, p» p. jadtia megla, glad ino presilnp kadenje. Oni zroki pà so naj imenitnesi,
ggo. Kak jè xdaj takemi roji pomàgatiì 'm be je hudoba ne piedaleq okoli sebe segnula, tè moremo toti gnili plod qisto ino snaxno izrezati, ino nato bode si roj pà «pomagal, naprejpostavom, daje gnili plod od omraznenja postal. Mi pà pride od kvarne kerme, tè izrezanje ne pomaga, lemoii moremo tjele izgoniti ino z' drugim
zdravim rojom zediniti» Tudi nezadelan méd takega roja ne smemo i[elam kermiti, ino ga tudi ne ludem davati, da zna s'kvarnimi od qél vunanojfenimi reijami biti zmcaan.
381, Kliè imdjo yele v' Junii paiol
Cvete vil totemi meseci riuleija ino bela tidtél'a, kera je za ijele pravi medni istok ; tudi cvetejo beli terni ali akacie, srablivke ali Kkabioze, kokol, modriif, ognec, ostrognica, materna^ duška ali divji timian, kozliq ali baldriaji' inò mnoxina dvetja na travnikih^ posebno pa lipa, kera naj lepši méd dava,
I^ere vpravila se fiadajo vu toterki meseci ?
Vu pervih petnajstih dnevih totega meseci Se delamo cidroje, ino dà naj vei( ro-jòv vlj'totémi meseci doMmd, 2?ato im^mo tak' dobi-o"» prigledavaHjom J kak tndi z' ogrebanjom pnne roke delà. Rojuvanje mo skos .podlaganje it^o nastave zabraniti, imamo skerbno na ropare pazko, odprav-lamo tjelne sovraxnik^, ppseb/io; mole ino nerve, ^nq dcl^pio slafje roje ^ skos prestav-la i je monne.
383. Po keri.priglednosti pa-moremo roje prestavlati?
Naj niednega roja, keri ima mlado se neoplodeno matico, ne prestavimo, kajti
rseli se nagodi' potik ino roj postane brezzatili en.
^84. Jelč zato poznesih rojov tudi ne smemo prestavlatii To se ne sme iiikak zgoditi, kajti njihove matice so «e ne optodene, ino se vsik-dar pri prestavlanji od novopridoijih qél pokolejo.
585« ^^ znajdejo vu totemi meseci tudi bolezni méd yelamiì Neki qelari nas hoqejo pregovoriti, da so vu totemi mcseci steklino ali bejnost v* pamet vzeli,
38Ó. Vu tlemi obstoji tota bolezen ? llele pridejo vu steqnost, dercjo skoz lukno vun ino padajo na vse, kaj pred nje pride, tak da je odvise nevarno, se i|elin-jaki priblixavati. Po totemi obesnenji pride nad qele slabota, one padajo na zemlo ino mnoge zgubijo xivlenje.
387. Od yega pride tota bolezen ? Zrok we nam je-neznan. Znajdejo se qelari, keri, naj bi svoje qele jako marne ino delavne naredili, njim zo xganico premešan méd k*rmijo. Skoz isparo, kera je ▼u totemi meseci naj veksa, se tudi druge qcle privodijo, ino kere od tote kerme jejo dobijo steklino ali obesnenje. Drugi mislijo,
to je od meda, keri se s'piviiiitii droxami premešan za pokoiitjanje roparov noterstavi. Ino se pà drugi vgonjavajo na teto obes-nenje iz jadne rose, kera vu cvetji nastane, kaj se tudi resen zna prigoditi.
^88. vsaka rosa yelam kvarna'i
To ss lastno ne dà poresniti, kera rosa bi nelam bila kvarna. Mi sklenujemo tu le ìs prigodov, ino tudi le po mislah. Medno roso imàmo blizo vseli i{el«m le za dobro, kajti one so po medni rosi naj delavnése ino vu dobremi stani vidom prijemavajo.
389.	Kaj razumimo lastno pod medno
roso ?
Pod medno roso razumimo keléqo mokroto, kero najdemo vu vročih letnih dnevih, naj vetj vu Maji ino JunÜ po sunt{-nemi ino grumskemi dexi, ino naj berxej pri nebnemi odimji na listji drevja ino rastlinja ino se lesne, liki firnis.
390.	Od yega nastane medna rojö?
Misli kres to so odvije razliqne. Te-
liko je gotovo, ki je cukn'na pristojni del blizo vsakega rastlinja. Tota cukrina se vu posebnih rastlinskih ' cevkah, poglavno tu cvetji naredi ino odlóqi, odkod jò potém ijcle dobivajo. Mi je vreme posebno toplo ino mokrotno, tè se narédi tote cukrine te-
lika mnoxrna, da so za njo roedne cevke vu rastlinji premale. Tota cukrina se zato izverxe na zvunenjo popovje, listje ino pet-liqje, tak da se nam ono, liki z' redkim firnisom omazano biti vidi. Kak dugo sinice tote fcukritift ne ogosti, teliko tjasfv )o lixejo ijele z'naj vekuo poliotnostjo. One so pri tem odvise marlive, tak ki z'ranim, jutrom vun odletijo ino noter do noi[i nosijo. Po-raijunilo se je, ki 25 nelnatih rójov pri taki medni rosi xe v'osmih dnevih celo na 125 pintov ali petsto funtov meda nanoiiti zmo-xe," t^i ne pride skoro veliko dexovje, kero medno roso pa odopére. 391. Tak ali je vadUcvanje, ki medna rosa. pride od Ustnik vusi, ne resniì^nó'i Celò resnično je toto vadiuvanje räv-rro'He! tote malhjke! frtvarice, kere 5c pri mfrkVotno toplemi -«rtemeni do neverlivega broja pdmùoxàvajo, se priliaxejo na rasf-linji, kda je vu mezgi objeto, ino se cii-krinq na mjihovih cevkah dela» One .pijejo zdaj zo svojim ralcgm sladko mezgo iz drobriii[kega' rastlinskega mladja ino Ijstja, jò -pnpcedujejc^ va Svpjemi xivoti ino bzi-kajp (potérti kak medno mezgo zdela skos syojet Ila zadnemi teli se, znajdlive brado-viqice, zdela pà tudi skos ijrevo vu loc-nasti spodobi od sebe na blizo njih stojcqo
rast-
rastlinje ino drevno listje, kero se od to-tega nakidanja, liki z' naj redkeaim firni-som omazano biti vidi« Toti od listnih vusi xe prepiisen méd se tudi imenuje medna rosa, ino qele njo ravno tak xelno, kak ono polixijo ino domo nosijo.
Je tota od listnih vuti naJcidana medna rota kvarna^.
Ona dava i{elam pridno hrano ^ one se z' njo dobro kermijo ino svoje prebiva-lìya napunjavajo. Prijatelom tjelne reje so zato medne rose prava sreqa, Zelinji ino vsakcmi rastllnji pà je medna rosa kvarna, posebno tji vroijo vreme prediigo terpi'; kajti i{i se tota medna rosa skoz vroijino ogosti, tè zadela isparne cevke na rastlinji ino zelinji, tak da se ne moxejo ispotu-vati, ino nato zbetexajo, iji ne pride hitro veliki dex, keri toto roso pà razmotji ino odopére»
393. Ker e pane se nadajo vu meseci Julia?
One so ravno tak mnogotere ino bogate, kak vu Junii; cvete vu totemi meseci xe rana vu nekih stranih zavolo qél nase* jana hajdina, kera dava qelam naj vei| meda, tudi grahorica, lipa, mak, ognec, po-sunijnica, boretj ino dosta drugih rox. Tudi pride večkrat medna rosa.
H
394» Kere cpravìla se nagodijo vu totemi mescci ?
Pred vsimi recami imamo rojuvanje skos podlaganje ino nastavlanje zaderxavati, Mi pa »e polek tega le roje dobivamo, tè zedinujemo nje zo ranesimi roji ali drugimi slabimi qelniki. Posebno moremo paziti, jelt se je ne kde keri ijelnik zarojil ino matico zgubil, naj mu pà kqasi pomagamo, Podmétanje ino snaxenje rojev moremo zdaj ravno tak skerbno opravlati, kak odmetanje pavuqine ino pokonijavanje molov itio drugih qeJnih sovraxnikov. Tudi na objedlive ino ropanske ijele moremo ostro oko imeti.
395.	Jeli se zfiajde zvun totihy ve veij drugih yelnih sovraxnikov vii totemi
meseci ?
Ose ino seruéni se prikaxejo ob totemi ijasi goste) ino odjemavajo ijelam pri rio-ina-idenji is pase méd; polek totiii pridejo renkrat zdaj tudi texkoqe vusi nad ijele.
396,	Jeli tote xixale tudi nad yelepadajo ? Tudil veqkrat jako silno, posebno vu
su»nih letah pri boxnih pašah.
397^ Kako spodobo imajo tote vusi% One so okrogle, rudeqkasto-arjave färbe ino ne celo tak velike, kak prosno zerno, alipà sàj odvilfe hitre.
398, Odkod dobijo yele vusl'i Neki mislijo, one nje dobivajo na nekih zvetih, alipà vidi se, kak da bi tete xixale le samo na tjelah najti bile, ino se od njih, kak druge prisilne lakotne stvari hranile.
399, Se pomnoxavajo tudi ravno tak silno f kak drugi vmni plod ? To se ne vidi biti vérUvo , kajti ne najdemo njih ravno tak dosta. Le pri nezdravih rojih se veq prevzemejo.
400. So one iielam texkotne'i To si znamo misliti, kajti v* pamet vzememo, ki se njih tjele resiti iseju; posebno i{i njih dvoje, troje, ali se veij na edni qeli sedi.
401. Jeli ne imamo pomoyi proti totim vusaml
VeU se od nekih qelarov, vusive qele vu ijisti vodi kupati; alipà premislimo, da je tota pomoij premudna ino pretexka, ino «e qél od vusi le ne rcsimo. Bole zato storimo , i|ì z' medom ino vinom ijele kermi-mo, skos to bivajo moxilne, ino sì vusi odpravijo same. Zdravi ino qelnati roji so od totih xixal malokda otexkoteni.
H a
402. Ker o rastlinje cvete Angustiò Poletni ali jari repis, borei]^ xida, ne» katere slezi, posynijnice, mnogoteri cvetr na otavnih travnikih, ino vu nekih krajih posebno hajdina.
403. Davajo tote rastline dosta meda ? Hajdina ino otavni travniki jako dosta, drugo cvetje pa menje veijkrat le teliko, da se tlele na njemi samo zderxavajo.
404.	Moremo roje se tudi v' totemi mescci
p odlagati'i To pride na letino, potem kak nele imajo paso, se nam tudi skaxe potrebnost ali nepotrebnost podlaganja ali nastavlanja.
405.	Kaj se zgodiva totemi meseci t r atomi Troti se od zdravih rojov zdaj preganjajo dno kolejo,
406. Moremo yelam to pomagatil Neki ijelari imajo navado , ijelam pomagati trote klati, alipà xjelnati roji to hitro sami opravijó,
407. Kaj ve imamo vey delati'^ Heine sovraxnike ose, sersene, pavnke ino mole, senice ino druge vtiije moremo zda) skerbno odderxavati ino pokon-i^avati»
408. Dobivamo ne tudi vu totemi meseci roj e 9
To pride na letino. Naj berxej dobjmo vil totemi meseci diviqne roje, Alipà teti so ravno tak malo dobri, kak drugi, zato naj bolse vijinimo, ni matico zgrabimo ino roja nazaj vu materni kos zexenemo, ali ga z'drugim rojom zedinimo,
4op. 8e imajo yele vu Septembri tudi paio ?
Vu hajdiuskih stranili imajo dostnkrat ru totemi meseci jako mastno dobro paso, kajti hajdina je vu nekemi leti tak obre-deija z' medom , ki ijeltiati roj pri lepemi vremeni vu hajdinskemi cvetji 20 ino veq funtov meda nanosi,
410.	Je hajdina vsako leto tak obrodéiia? Nel so tudi hude nerodne leta, vu ke-
rih nele 2' veliko skerbjo le 3, 4, do 6 funtov meda z' nje naberejo.
411.	Fu kerih letak je hajdina naj bole
zdai/na?
Vu takih letah, kda je August ino September topel ino vei[ moker kak sušni, kajti tak zaijne hajdina lepo cvesti, ino du-go — noter do Oktobra — vu cveti ostane iao iielam s' paso strexe.
413. Letijo yele rado dalei{ na hajdinsko pa^o?
Ne! zato je dobro, roje vu hajdino postavlati.
413. Je tot o prenašanje is yelinjaka nu hajdino ne xmetno ino nevarno ? PoJek tega pride posebno na kakost kosov, vu kerih qele imamo. Lexéqi skladi se ob totemi x|asi zavolo toplega vremena, ino «e mehkih pogaq ne pustijo slobodno prenašati, kajti se v'nevarnost podavamo, si celo pogaijje spotisnuti ino odpotergati. Oglavniki a?i priseqeni kosi ino vsi stojet|l skladi 50 toti nevarnosti menje podverxcni ; znamo nje na verh prekiipicnuti ino celo na kolah preraxaü.
414.	Je pri totemi prestavlanji hasek ? Toti hasek je veliki, qi je pasa jako
medna; kajti ijele si tak naberejo se enkrat teliko zalogo, kak njo za zimo potrebujejo, veqkrat se celo plod nasadjajo, ino nato nam d<iva}o taki roji vu pridoqemi leti rane roje.
415.	Kere kose prenašamo vu hajdino? Take, keri »e premalo zalogo meda
imajo. Hi _pà je hajdina odvi»e mastna, ino obstoječo lepo vreme, tè prenašamo tiull pune roje tà; prexenemo pà nje prejdoq iz
njihovih kosov vu prazne tjelnike. Vu kratkih tjednih si naberejo pa zadostno zàlogo, ino neki qelari naifi svedov[ijo, da so taki isgonjeni roji bole marlivi, kak drugi, ke-rim njihovo zalogo pustimo; le moremo nje vu take kose pregnati, keri imajo prazne pogai{e, ino jim tudi nekaj kerme na pot dati, naj, iji se vu pcrvih dnevih hudo vreme nagodi, ne izletijo.
416.	Moremo vse roje vu kajdcno ispraviti? Ne! eni morejo vu ijelinjaki ostati, naj
se zaostanóije ijele vu njih znajo" zbirati.
417.	Kaj imamo pri postavLenji rojov vit
hajditU storit i P Moremo jim proti dexi streho narediti, ino vu pervih dnevih letno lukiio zavelo roparov vozko imeti.
418« Jeli nam njih vu hajdirii nikdo ne vkradneP
Naj se nam to ne zgodi, moremo paz-livi biti, ali nje tam zadelati, dà nam njih nikdo ne zmoxe odvzeti ino odnesti.
4^9' ^^ hajdinski méd ravno tak dober kak poletni ? Ne! on je bole tekotp ino nikoli ne postane tak gosti, kak poletni. Za kermle-nje pà )e jako dober. kose s' hajdinskim medom sranimo ino vu pridoifemi leti roje
Je* njemi ogrebnemo, tè obrodijo oni posebno jako ino nam obcqajo doqakanje bogatega pridpbiqka«
420. Kaj ne vei{ imamo vu totemi meseci delatU?
Brezmatiqnike se znamo omatiqitì, paziti moremo na ropare, ino zapravlati qclne sovraxnike, mèd kerimi se zdaj tudi senice ino berglezi znajdejo, ino letne lukne po-mensati proti ropanskim qelam,
4.21. Ker o opravilo imamo v^ Oktobri? Spravimo si roje is hajdine pa domo vu qelinjak, pomensamo letne lukne ino pripravimo nje za zimo.
422. kaj imamo polek tega gledati?
Da bodo ijele toplo sedele ino zadostno kermo imele.
423. Kak to znamo zvediti? Skusavamo roje na vagi, ali qi vage ne imamo, na medni meri.
424. Kaki more roj biti, keri vu zimi hoi^e dobro obstati ? On more na 34 — 30 funtov znotrenje xmetje iméti, ne votel ali navàni, temoij p un, ino proti mrazi ino xixalam zadosta zadelan biti.
425- J^ storiti, ìli je kos xa zimo preslabi ? je slabost velika, tè zedinimo qele 2' bogatesim rojom, ino njim njihovo malo zalogo pokermimo, ijì pà se vseli ima premalo jesti, ga moremo dale kermiti,
426. Kak roje naj prilitinej kermimo? Skladom podsta^'lamo pune medne svit-Jcc ali kiste, kere smo bogatim ali isgon-jenim rojom odvzeli, ali njim le edno ali veq pogaq noter damo. 427. Jeli ne smemo tudi precedetti méd aLi cuker kermiti? Kdo ne ima mednih pogàq ali piinih svitkov, ino njih niednemi roji tudi ne sme odvzeti, tisti, more to resen delati; alipà more se to z' naj veksim prigledom opra-vlati, naj si ropanskih qel ne pripelavamo.
428« Kak zabranujemo roje pred jcixalami% Naredimo letne lukne tak vozke, da se niedna mi» skoz nje ne zmoxe vupote-gnuti, tudi zamaxemo vse spehe ino ras-poke z' jitovico ino zadelamo letni sklad ino pokrivalo na njemi z'naj vek«o skerb-nostjo.
429. Kak hranimo roje pred mrazom ? ne zamaxemo samo vsih raspok na i{elniki, temoti njim tudi vse obilne ali
polnanosene svitke odv^zememo, tak da je nato celi ko» s'pogat|iom napunen. Pri le-xei}ih skladih pà potisnemo slepilo noter do pogaqja.
430, Jeli ne porezavamo rojov tudi vit totemi meseci?
To sicer neki qelàri resen delajo, posebno tisti, keri imajo svojo ijelno rejo vu prisetjenih ali oglavnih kosih. Je pà polek tega veliki prigled potreben, naj jim ne odvzememo preveq meda, kaj se lehko zgoditi zna, tak da poznej stradajo, ino i{i zima dugo terpi, celo pomreti moreje.
431. KeLiko meda pà njim lastno v' jesen odvzeti smemo ?
Neloi[livim lexéqim skladom ne smemo v'jesen veq, kak le pribodjene svitke odvzeti, kajti ovàqt, ako jim veq izrezali hot|emo, ko{f naredimo votel ino merzel. Stojéqe ali druge loqlive qelnike pà moremo na vagi skusavati, keliko nam brezi kvara ino nevarnosti oddati zmoxejo.
432. Se povsodik po totemi na^iini za-derXimo ?
Ne! temoq vu stranih, kde imamo tjelno rejo v' oglavnih ali priseqenib kosih, odjemavamo méd yu totemi meseci ino po-
koJemo veliko mnoxino ijel, naj si vso njihovo medno zalogo zasvojimo.
433. Jeli se tak yeüia reja ne zgubi?
To ravno ne, kajti storimo mèd roji izbor, ino si pustimo se gotov broj na plemen,
434. Kcre roje pa pokole/no'^
1.	Naj bogatése ino naj sirotnéjje, kaj se nam po vagi izreqe. K'pervim rai[unimo vse tiste, kcri veij kak 28 funtov va-gajo, k' drugim pk vse, kerih vaga se ne doteqe krez 20 funtov.
2.	Brezmatii|ne, kajti totim se zdaj po mis-lah ijeltiih vubitelov ne zmoxe ve4 pomagati.
3.	Tiste, keri so se ali celo ne rojili, ali le male roje dali, ino vii nekih — tudi dobrih — ]etah, si malo veij kak svoj strosek nanosili. Taki roji se nikoli dobro ne ravnajo.
4.	Tudi tisti bodo na klanje sporočeni, keri ovadijo naklon k'ropanji, da tota po-hotnost vsako leto prijemava, skos kaj si, t{i nje diixe pustimo, nesreijo, kreg ino svadjo naredimo.
3. Tudi tisti bodo zaklani, keri imajo dosta starega satovia, kero smo jim pri pore-
H 6
tavanji zavolo rusadjenega ploda ne zmogli odvzeti.
435.	Kak se pri totemi deli zaderxavamo ? Kak smo zebranje vgodill, tè skopamo
jamo vu zemlo, kera je velika zadosta, lestvo od ednega ali veq rojov vu sé v?é-tl; v'jamo si pripravimo tudi palico, kera je zgorah tak rasklana, da vu njo spleteno xvepleno nit djati znamo. Tota nit je za nctfelnatega roja 1'/, — « laketov, za tjel-iiatega pa 3 lakete duga. Njo vuxgemo ino postavimo kijasi na smert sporočenega roja prek, kre kerega spodi okoli raho zemlo rasiplemo, naj xvepleni slab ne zmoxe se vun tarnati, temot| vu kos iti more. Od vi»ek idoijega xveplenega slaba se zadušijo t{ele naglo. Mi strosimo potem — blizo kres pol »tertala vure — poklane ijele is kosa vu za nje pripravlen grob, deiiemo kos na stran, ino gremo od ednega do drugega po vse ove na zaklauje sporoiiene kose, ino storimo z'njimi ednako»
436.	Ob keremi yasi opravlamo toto delol Vcijer, kda se qele poijivajo ino veq
ne leqejo.
437. Je klanje yel tudi dovolenol Na tém je ne dvojiti, kajti da imamo dopusenje govedo ali brave zaklat!, zato
tudJ more dovoleno biti, roja zaklatl, ino si njegovo zalogo zasvojiti. Alipà jeli se razumnosti priméri, jeli je ne grozno? — To je poprasanje, kero si tu imamo odgovoriti.
4.38- Jc ne groznost goveda ino Iraveta klatil
To je celo druga req. Tote toqemo za hrano ìméti, ino si njihovo mast, tiiqo ino loj zasvojiti, kaj se le skos klanje zna zgoditi. S' ijelami pa se req celo naqi za-derxi'. One same so za qloveijjo hrano ne nikaj vredne. Mi si le od njihove sprave delamo dobttjek, ino toto si znamo zasvojiti brezi tega, ki bi nje poklali.
439. Kak to storimo?
Mi iabobjamo slabe ino sirotne roje, keri bi nam pri dugi ali merzli zimi za-gladili ali zmerznuli, vu prazne ko»e ino nje zedinimo potem, slabe z' moqnimi sirotne z'bogatimi.
440. Jeli pa ne pojejo taki zedinjeni roji veli y kak t^i bi vu dvema ali treh konih ostali?
To je ne verjeti, Zedinjeno moqno ijelestvo sedi bole toplo, ino potrebuje ravno za tega volo tudi menje stroska. Alipà tudi izvzetem, ki bi tako zedinjeno
H 7
qelestvo vii prevelikemì stradi enkrat mogli kermiti, tè bi bilo skos to malo zgubleiio, kajti VII pridoijemi leti iiam spravi zatrosbo skos svojo marlivost golovo dvakrat pà nazaj,
441. JcU pà je pri klanji yel ne vcksi ìiaseky kak pri zedìnenji'? Totü popraöanje se je ne razloijeiio. Melili vnbiteii to porestiiijejo, ino ne je tajiti, da VII stranili, kde {se je navada, i|ele klati, vei{ meda najdemo, kak tam, kde nje pri xivicnji pnstimo, ino skladno z' njimi delamo. Polek tega ostane klanje vsikdar grozno , kero si dober i]elar nikoli ne dovoli, temelj on si zo zediiienjom bole pomaga.
442. Kak zna pri klanji i{él plemen obstati ?
Mi vgodimo mèd roji, kere hoqemo na plemen pustiti, odebranje, ino gledamo polek tega na pridotje obstojnosti:
1,	Si izberemo na plemen mlade roje, keri plodne matice irijajo, ino kerih pogaqe so snaxne ino qlste, Toti se radi naj prej rojijo. Obqinski pà niednega roja ne pustimo biti staresega kak dve leti.
2,	Gledamo na vago kosov, Frazen kos, tji je ne odvise debeli napravlen, vaga
6 — 8 funtov s' satovjom ino ijelami brez meda ino ploda, vaga on 12 — 14 funtov. Takemi roji treba od zadtiega Oktobra do srednega Marca 4 — 5 pintov meda. Da pa 1 pint meda 4 ino po kakosti 4V5 funtov vaga, zato roj, keri bi svoj zadostni sfrosek imeti mogel, ne sme nixe 30 — 32 fnntov vagati.
3.	Pregledavamo qelestvo, jeli je moijno ali slabo, ino iz naravi delavno ino marno, Moqno qelestvo potrebuje za svoj zadostni strošek resen veq meda, kak pà slabo, ako ravno vu merzlih zimah slabi roji veq pojejo, kak pà moqni.
4.	Premislimo si, jeli nje vu protiletji ho-qemo kermiti ali ne. Mi jih kermiti ne hoqemo, tè mrrejo popuno vago 30 — 32 funtov imčti; iji pà nje hoijcmo kermiti, tè si pustimo tudi poznese roje na plemen, keri imajo lepo pogaqje ino qele-stvo ino naj menje 22 funtov vage, pri-damo pà se njim teliko meda, ki se po vagi na 25 funtov znesejo,
443. Jeli se skos tote na plemen puyene roje pok lani pà dostavijo?
Dostavijo se ! ino sicer dostakrat po dvoje.
444. Kak se to zgodi ?
Toti roji, kerih vu protiletji ne pore-
zavamo, temotj se veth tega nje le kermi-
mo, ako ravno se zadostno zalogo imajO) nam darajo rane roje, ino se rojijo naj ber-xej dva-, tri- ino tudi celo Ktirikrat. Ino tak znamo od protiletnih 20 rojov v* Augusti njih 8° imeti.
445. Kaj pà storijo yelni vuhiteli zo brez-ifelnimi napunjenimi ko}ii9 Oni ispotergajo pogaije na svoj prid ino hasek, tndi pà si tak dobro neke z* Hiednimi pogatjami jako napunene kose (mednike) kak ednako zo snaxnim satoY-jom nadelane svitke (satovnike) zohranijo.
446. a' tlemi pà oni strexcjo ? Za kermo sirotnim rojem vu protiletji, ino za odroje. Roj, keri se vu taki med-nik pregrebnc, postane ravno, kak odroj, kerega vu satovnik prebobjamo, pravi telni roj, t. j. roj, keri brezi vse druge pripomoči svoj popuiio zadostni strošek za zimo ima. J^a take mednike ino satovnike moremo zato vsikdar misliti, bodi si, da vu protiletji ali v* jesen porezavamo.
447. Imamo v Novembri tudi kaj pri yC' lah opraviti? Malo! kajti prikaxujejo se zdaj slane ino merzli dnevi, ^ele se zato vkup vle-qejo, ino mi njih vo miri ne smemo motiti. Oddaliti moremo vso larmo od ijelin-
jaka, mlaje pasti nastavit!, ino letne lukne tak zadelati, da se niedna mi» ne zmoxe vupotegiiuti. Tudi pa pustmo tjele letati, iji se za letanje topli dnevi priblixajo.
448« Imamo tudi v Decembri kako opravilo ?
Vetjkratno prigleduvanje je odvise potrebno, posebno, kda sneg gre, naj zabra-nimo, da se letne lukne ne bodo zasne-xile, zaphale, ali celo zamerznule. Tudi misi moremo preveno loviti, ino za V30 tihoto ino mir skerbni biti.
Ya» a A Ag
Od dobro sprave ino storitbo z'medom ino voskom.
4.49. Jeli znamo porezan méd kyasi predati ino vusrebrati? Mnogi ijelni reditcH imajo resen na» vado, ijelam odpojemati méd vu malih tro-Iiah na terxisi predavati; alipà dober i|elàc more vseli dosta vct{ za imenitno medno zalogo skerbeii biti, kak se s* tako nevredno predajo natcgavati.
450, Zakaj? Zato, da večkrat nerodne leta vusto-pijo, v' kerih on svojim qelam s' kermlen-jom na pomoij priti more; tji se zato ne bi za potrebno medno zalogo skerbél, bi zo svojo i{elno rejo hitro na konec prišel.
431, Znamo méd, kak ga pri porezavanji od yei dobimo y ki{asi zohraniti? Mnogi nelari, posebno Poli ino neki Nemci to delajo. Oni razdriixijo medne po-
gaqe vu pnqele ali velike kamene sode. Kcri je vu puiielih, se pod imenom piiqelnì méd predava; keri pà je v« kamenih sodih, se za potrebni vxitek zohranuje, Ali to pà je ne hvale ino priporoka vredno, kajti méd skos to na svoji vrednosti dosta zgubi.
452. Kaj ali moremo z* medom delati?
Moremo ga isceduvati, t. j. od vos« qcnih troain, ino vsih drugospolnih delov odloijiti.
453. Kak to opravlamo?
Operviq razeberemo medne pogaije, si odlomimo bele, arjave ino ijernc vu zoseb-ne odloke, ino denemo vsako odlóqo vu njeno lastno posodvo. Tudi odporexemo prazne lexnice, ino vse, kaj bi nam znalo méd onesnaxiti.
454. Kaj storimo z belimi mednimi po-gallami ?
Verxemo nje vu veliko cedilo, ali ac bolse, vu snaxno platenico, rastiskavamo ino mesimo nje z' leséno xlico, ino pustimo istekoqi méd vu snaxni kameni sod odcc-diti. Po totemi naqini dobimo naj qistéiii ino naj lepši méd, ker! se imenuje divit[ii méd, ino je pred vsakim drugim naj ime-nitnési.
4.55- Kaj pà vtiinimo z* ostanki?
Ostanke, keri ae jako dosta meda, posebno gosti ino serdeqni med zderxijo, moremo na ognovo toploto postaviti, naj se méd is trosin, satovnic ino vosiienic zmoxe popuno odloijiti.
456. Kak to opravlamo ?
Mi verxemo tote ostanke vu kamene sode, keri spodi lukno imajo, ino kera more z* rahlovim ali korkovim qepom (ne pa z' lesenim, kerega rroijina izexéne) dobro zadelana biri, tak da naj men«a sraga msda ne moxe vun te^tl. Tote sode postavimo ali vu kriiBiio peij, is kere se je ravno kruh v un vzel ; ali nje obesimo vu 2' vodo napinien kotel, pod kerega se ogen naredi. , Od vrot|Ìne vrele vode se rastopi vosek, ino razide méd, teliko hitrej, iji ga z' leseno xlico verlo mejamo. Kda se je cela masa dobro raspiistila, vzememo sode is kotla, oddelamo ijepno lukno, ino pustimo méd skos pJatenico vu kamene ali perstere piskre isteqti.
457. Dobimo méd celo yisti od voska?
Keri se odteije, je celo i|Ìsti, zastavijo pa 8e se ostanki, s' kerlmi «e enkrat tak delati, ino nje potem vu tonili ali presi moremo istisnuti. Kdo toqila ali prese ne
imà, zna tekočo maso vu flanelno torbo ali moqno piatene mošnjo viilijati, njo zvezali ino na poprek lexetji gladko oskobleni klopi z valekom ijisto istisnuti.
4,58. Jeli se vosek po totemi nat{ini od meda yisto odLoi{i9 S'è ne celò nisto, zato ga moremo s' ijisto vodo isprati.
459. Kak dugo pustimo lonce z medom vit krušni pet(i? Znamo nje vun vzeti, kda se je vsa masa vn njih popuno rastoplla, ino delamo njimi' ravno tak, kak zo is kotla vzetimi; tudi pa znamo nje pustiti do ohladenja krušne peiji, ali do veqeri znotrah stati. Vosek se zdaj pri ohladuvanji loncov sede vu kolaije zgorah — verh meda plavajo^. Méd se potem skos ijepno liikno istóqi ; vosek pà odvzememo, ino iji je na njemi Jtaj meda, ga z' vrelo vodo pomijemo.
460. Ee imamo drugi nayin med isc€' duvati? t Imamo 1 mi znamo medne pogaije vu kotli krez ogen rastopiti ino raziti pustiti, ino polek tega raspuaeno maso verlo mešamo. Kda je vse rastopleno, kak redka XMpa, tè vzememo kotel iz ogna — kajti, ga ptedugo na vronini pustimo, tè méd
postane arjavi — ino polcmo m^d s'pundvo vu medne lonce, keri spodi tjepno lukno imajo. Vu totih ga pustimo ohladiti, pà ne celo omerzliti, da tè ne odtétje tak lahko. Vosek se sede zgorah vu koluq, med pà skos ijepno lukno vu kamene lonce od-cedimo.
461.	Kaj pà delamo z" arjavim i/io yernim
medom ?
Popuno vse po ravno onemi naniiii»
462.	Vu kake sode se zdaj tot i isceden
méd zohrani? Naj bolhi sodi za to so kameni s'pokri-valom oskerbieni piskri. Kda so celò na-pnnjeni, tè pustimo nje neke dneve stati, naj one sirovine, kere ye se zgorah na verhi meda nasedejo, zo xlico znamo odpoje-mati, potem pà zadelamo pokrivalo s* pa-pirom, naj niedna mravla k'njemi priti ne zmoxe, ino ga zohranimo na hladnemi ve-ternemi strani.
463.	Na kaj imamo oòyìnskì pri iscedu'
Vanji meda gledati^ Moremo biti skerbni za vso snago, vse pOBodve moremo prejdoij s' qisto vodo skerbno ino snaxno izmivati ino zabranu-vati, naj nikaj mele, kruha, mleka, očeta, i. dr. v. ne pride va méd, potem moremo
toto delo vu kuhinji pri zapertili oknah opravlati, kajti ovaiji nam medni duh mnoge qele pripela.
4Ö4. Kaj pà storimo z ostanki ino od-vzetki?
Ostanke zred neijistimi ali nesnaxnìmi mednimi pogaqami, kere smo odvzeli, verxemo vu nekaki sod, vlejemo na vsaki funt blizo 1 Bestak vode, ino pustimo vse vkup skoz noij stati, naj se ves méd vu vodi odlotji. Drugi den tote ostanke qisto isprejiamo, ino vzememo vodo za ocet aH pivni méd, ali jò na ogni ogostimo ino jemletno za sladje k' hranam, ali za kermo tjelam.
46jj. IV yemi pokasnitjemo mèdi
Zdela se jemle od medarov za medno peko, ali medne kolaqke ino vsakotere medn^ testenice ali opreske, zdela v' apo-, tél^i yraqtvo, zdela za pivni méd, medno vino ilio medni ocet, zdela za osladu-vanje ^^dov ino hran.
466. Znamo vsaki méd k'hranam jemati?
Ne, temoq moremo ga prajdoij isce-diti ino zesnaxìti ; kajti naravni med disi po voski, troöinah ino satovnicab.
467« kercmi nai{ini se to zgodi?
To se zna po nmogoterih nai^inih zgoditi ; naj bolsi nabiti pa je toti: Mi vze-rnemo n. p. 4 funte dobrega, qistega, xu-tega, serdeqnega meda, ga rastopimo vu kotli na tihemi malemi ogni vii dvema masloma vode Nato skiiijemo vu moxàri po malih trohüh pol funti, na novo dobro oxarjavenega ino pà omerzlenega vo-golja is smerekovega lesa, s'tellkoto vode pomokroteno, ki se ne kadi na prah, ino ga z' moxarnim pehekom jako drobno zri-blemo. Toto vogolje oplahnemo z'dvema Htertakoma vode k'raspv»enemi medi, ino pustimo toto zmejfo, na ogni tak dugo tiho kuhati, dokoli je medni duh ne pre^ minul, kaj se vu stertall aH polovici viire zgodi. Da naj is celega k* edhemi funti meda 1 stertak (masel) vode 'vzememo, je vseli pölrebnp, kajti bi ovàqi k'totemi delf veq vogolja inb tudi veq qasa bilo pótrebno, prej, kak bi duh preminul.
Raspnsen ino svojega duha odvzžti méd izlévamo zdaj na raspresterto debelo, vunatno plato — po imeni moleton ali multun -- pervi skos tekóqi méd, keri »e dosta vogelnega praha vu sebi ima, vle-vamo tak dugo pà na plato, dokeliij prece xjistl ne teije skos, ino vlevamo potém te-
liko
Ukokrat pà qisto vodo na vogolni prah, prevéno menje/na enkrat, dokeliij je skos* tékóqi méd xe blizo brezi vsega duha vu zakusanji.
To vse, kaj je skosnateklo, zmešamo merrlo i* jajqovim belakom, kerega smo ravno prejdoq z' neqim vode premešali, zmesimo vse dobro, eduo med drugo ino pustimo dvakrat naodvréti, dokoli je ne vse celò qisto, ino vlejemo nato skoi ravno tako vunatno plato, skos kero »e se je ne vogolni prah z' medom vleval.
To qisto nekaj xuqkasto mokroto vii-vrujemo pri jako tihemi ogni, ino kda je blizo vsa mokrota "vuvreca, jo istamavamo s' prevenim mesanjom tak dugo, dokeliij ena ali druga izvzeta kapla merzla ne ima gostoqo dobrega sirupa.
Skos to dobimo arjavkaatl, nekaj po xganemi cukri duiféqi sirop, kerega znamo vsim hranam pridevati, mèd kere inda box-ni cuker jemlemo.
Mi pà ga hoqemo od osmodnega duha celò qistega iméti, tè moremo z' jajqovim belakom oqisten méd vu kotli ispariti, naj-nireq kotel z medom postavimo vu drugi kotel, vu keremi se teliko vode znajde, da kres poden znoternega kotla stoji, ino tolo
I
vodo na ogni fte pustimo Kuhati aH vret!, temoq jò prevéno le samo xg^qo zderxfmo, Za tote delo je kotel s'plitvim, pod-iiom naj bolsi, v' kerega preveno le malo na enkrat od meda vlejemo ino"ga preveno mešamo. Tak dobimo sirup, keri ima xuij-kasto farbo, ino je po puno isijisten od vsega neprijetnega duha, ino ga pridèva-mo hranam, mèd kere inda cuker jemlemo.
46S' Jell se polek tega ne zgubi dosh meda ?
Tota zguba meda se pri ednemi funti ne skaxe na popune tri lote.
469. Jeli se ne zna to na hole kratki natiin storiti?
Zna se, ino sicer na toti nai]in : Mi denemo teliko, kellko po lastni voli hoije-mo, ijistega meda s'polovico vode vu prestrani do tretjega dela medom napunen medarli kotel na kuhanje, pene, kcre se pri tihemi malemi navruvanji nabirajo, pa od ijasa do i^asa s' cedilno xlico odgrabu-jemo, ino kuhanje tak dugo ponavlamo, dokeliij se prilejta voda pa ne istama. Toto zdaj qisto lekoi|ino vlejemo skoz vunatno ali flanelno plato, jò postavimo v' osnasem posodvJ pà na kuhanje, ino ji pridenemo ni 1 fiuit meda, »tiri pune jedne xlice, ali na
mero od pet pintov, veliko pivno sleWo piino qiste francoske xganice ; zraven q^sa pogasnemo v* njej »estkrat goréqo xelézo , edno za drugim, ino jò odtamamo nato tak daleq, dokoli na merzel talér vlejta sraga nikak veq narazno ne teqe. Nato sJ Sade, kere si hoqemo 2' medom vudelati, pristavimo, ino nje do slisne gostoqe pri tihenii ogni popuno vukuhamo.
470.	Je ioti nayin ravno tak dober^ hak
pervi "i
On je sicer nekaj menje dober, ali méd pà zgubi le svoj lastni duh ino vkus blizo celo, ino z' njim premešana dujota afi aromatina francoske xganice ga odvzeme blizo vsega.
471.	Znamo medi skos pristavo tudi do-
ber duh ino vkus dati% To znamo ! qi zmešamo n. p. nekaj rozmarinove vode, ali vode, vu keri je rozmarm odovarjen, v* méd tè dobi-med skos to duh ino vkus Narbonskega meda;-qi pa primešamo medi vode od lipovega cvetja, ali vode, vu keri je lipovo cvetje kuhano, tè postane med Korsikanskemi medi po duhi ino vkusanji pripodoben. Ravno tak se v' apotekah tudi roxni méd, viojni méd, bezov méd pripravla.
472. K* yemi pà nam je medna odteyìna ino vöd&y s* ker o smo noxe ino posodve zmivali?
Za ptlpravo piv^iega meda, mednega vina ino mednega očeta.
473. Kaj je pivni med%
Piviii méd je is z* vodo oredkenega meda, skoz naravno vrenje napravlen pi-tek, keri je Prajzofn, Polom, Rusom ino tudi drugim narodonti jako oqerstveqo pitje,
474. Kak se toti pivni med naredi?
Vzemcmo si pri odceduvanji meda osta* nóqe trosi'ne, verxemo nje vu posodvo, ino viejemo krez tije vodo, naj ves vu njih se zha[dliv med rastopimo ino ispopercmo, za tega volo pustimo vodo eden ali dva dneva verh totih trosi'n stati, ino ne prile-jemo tudi vso ono vodo, s'karo smo medne noxe ino posodve mivali, ino njo zad-niq , is troüfinja skos sukneno plato precedimo. ^i se zdaj ne ima tota voda dostojne sladkoije, tè ire teliko meda pridenemo, da bode zadosta sladka.
475. Jeli za to ne imamo pripravlene mere ?
Pride vse na to, jeli bi pivni méd mogel mei{en ali slabi biti. Nekf medari ratjunijo na funta meda, 16 funtov
vode. Ino se pà drugi jertilejo za mero novo zneseno jajce; iji jajce vu, z' vodo oredkenemi medi tak plava, ki ga zgorah teliko, kak sreberni gros, vun viditi znamo, tè je tota medna voda xe zadosta sladka. Naj bole pà to razloqimo skoz vu-kuHanje, najmreq keliko bole sladka je voda, teliko bolsi bode pivni méd.
476. Kak delamo pivni med se dale?
Sperviij naredimo medno vodo vu kotli na vrenje xgeqo, nato njo skos sito precedimo ino pustimo ohladiti. Potem skuša-vamo z' jajcom ino pridevamo — tak du-go , kak se jajce pod vodo pogrozava — teliko meda, dokeliq jajce na grosovo ve-likoto vun ne gleda. To se zgodi na toti naijin : Vzememo neke pinte od medove vode, ino prilejemo blizo i pint ali se vet| meda, postavimo posodvo krez ogen ino njo oxgeijimo do vrenja, tak da se méd popuno zmeša z'vodo, ino se nikak vei{ na podeu ne sede. Od tega vlejvamo zdaj k* medni vOdi teliko, dokoli na skusavanski Vagi ne vidimo, ki je ne premoijen, ne preslabi. Nato postavimo vso toto medno Vodo krez ogen ino jò pustimo kuhati. Kak hitro zai|ne vreti, denemo noter tote ze. line, kere vu plateno mošnjo s' qistim prod. nim kamnom, naj se zeline na poden po'
Jps
grozijo, ino sicer po toti telikosti. Na dve vedri aH go pintov medne vode 3 pune perice hmela, bJizo ravno telikc suhega salviana, 6 lotov dobromislike, 3 lote bc-tonie, 12 Jotov Bcnediktovega korenja, 1 lot bele ahilk'^, i lot xiite ahilke, j lot angeliqnega korenja, 1 lot smole, 1 lot koriandra, ino 1 j)uno pesico lenovega semena. Vse to pustimo z'medovo vodo.biizo pol vure kuhati, ino odjemavamo zmes tega pene »'prebito ali cedilno xlico tak dtigo vkraj, dokeliq se nikaj vet{ pen ne dà vi. diti. Potem v ejemo medno vodo skos suk-neno plato vu posodvo, naj se ohladf, ino nato pà jò stoqimo vu puqel, vu keremi je prejdoi{ vino bilo, ino jò v' klet spravimo. Moremo pà si neke herganje tote niedove vode za dolev zaderxàti. Vu kleti »e obesimo dva kvinta cimota ino ravno teliko klincov, oboje debelo skuqeno, ino vu plateno hadrico zvezano skos pilko vu puqel. Tu zaqne toti pivni méd po nekih dnevih vreti, ino izmetàva vso gnusobo ino nesnago skos pilkno lukno. Tak ostane skoz —-12 tjedijov lexàti, ino vs^ki tje-den dvakrat ga dolejemo. Kak hitro vreti henja, vzememo aromatno latjinbo vun, ino puiiel zapilkamo, ino ga pustimo skoz 8 — 9 mesecov lexàti, Mi pà ve a' vrcn-
)om le ne henja, tè ga vu drugi puqel pre-toqimo. Toto pretoqetjje se zna nekokrat zgoditi, zadiiit[ pà ga stoijimo vu herganje, ali lastne medne stekle, kaj pà, naj nam njih dosta ne raspoka, se pod devetimi meseci ne sme zgodili, Vu totih herganjah se zderxi jako dugo, ino biva, keliko staresi, teliko bolif.
477. JcLi ne Tikodi pivni méd xdravji ? On je jako zdrav pitek, posebno za suhotnike; le moremo pri njegovemi delanji na zdravje vse vroninske aromatne zaqinbé vkraj pustiti.
478. yu 7/emL s^ zaloT/i medno vino od pivncga mcdat Vu tém, ki se iz naj ijistesega belega meda ino vu veksi moqi pripravla.
479. Kak delamo medno vino ? Pustimo 40 pintov ijlste tekoiie vode vu kotli krez ogeii vréti, pridenemo, kafc hitro se kuhati zaqne, 20 funtov naj ijisle-wega belega meda, ino pustimo oboje vkup tri vure dugo pod verlim odpenuvanjom kuhati. Zmes totega tjasa pà kuhamo tudi masno puno roko hmela vu dvema pinto-ma vode, Hi se voda preveq vukuha, tè moremo toto odkuho z' medno vodo iar kotla dostaviti. Kda se je tak dobro tota,
k^k tudi ova voda tri vure kulialà , pustimo ogen vugasnuti, ino oboje vkup vu leseni posodbi ohladiti. Zdaj pridenemo dve puni xlici dobrih belih kvasetiic ali droxi, it^p zlejemo toto zmeso vu puiieltk. Tudi pà si zaderximo od medne vode neke her-ganje za dolev, Pui|elek spravimo nato v' klet. Tu vino zaqne vreti, ino izmeije po-qasem vso nesnago. Po preminoijih «estih tjednih gapretoqimo na drugi puijelck. Toto pretoqenje se more »e dvakrat, vsakokrat po fitireh tjednih zgoditi, puiielek pà se more vsakokrat od vu herganjah zaderxane medne vode doleti. Kda smo ga zadniq tretjokrat pretorili, te zvexenio klince, kardamomen, grusiqno cvetje, ino beli imbe-tek, od vsakega i kvint, vse vkup debelo skuqeno, vu piatene hadrico, ino obesimo to na niti vu puqel, kerega potem terdno zapilkatno. Tak ostane vino skoz leto ino den lexàtì, ino kelìko duxe lexi, teliko bolso biva. Zadnit{ ga vu herganje preto» qimo, ino nje dobro zadelane ino zasmo-lene, vu kleti zohranujemo.
480. Kak se dela medni ocefi Is celega ravno tak, kak pivni méd, Mi vzememo k' tem odtekoqni med, ispre-lane trovine ino vse, kaj ne hoqemo k' pivnemi medi vzeti, denemo to v' posod«
vo, vlejemo xgetjo vodo gor, Itio pustimo skoz notj stati, naj se vsa tekotja popuno ispotegne. Potem delamo s' tim ravno tak, kak s' pripravo pivnega meda, le ki hmela ino vse druge aromatne zaipiibe ne pride-nemo. Vse pride na sladkoijo. Keliko bole sladka je voda, teliko bolsi bode ocet, Kda imamo vse vkup, tè vlejemo to skos su-kneno plato vu veliki ocetni sod, ino potem ve pridenemo nekaj kvasa, ali kruhove škornje, kero vu vinskemi očeti namočimo, ino mnogoterokrat pà posumiti pustimo, ino sod postavimo na topel kraj, na pet^ ali na suiice. Hitro se prevzeme vsa voda na ki-selino. Ino teti ocet premaga na ostrini ino prijetnosti vse druge očete.
48«. Kaj pà storimo z ostanoi{imi mednimi trofinamil Da blizo is samega voska obstojijo, zato nje verxemo k' praznim vosijenim pogajam ino nje s' totimi isprewamo.
482. Kda moremo toto delo opravlati? Zraven ali kijasi po odceduvanjj meda; kajti iji voaqenice neki ijas lexati pustimo, tè se naredijo vu njih mnogi ijervi ino druge xixale, keri nje zgrizejo ino pojejo. —.
383. Kero orodje nam je poLek iega potrebno ?
Kotel, vretje, keliko mogoqiio, is ko-nopelnega pà ne pregostega platna, lesena xlica, moqna presa, neke lesene posodve, ino perstene oIoBaiie skledice.
484. Kaka je vosi/čna presa^
Njeno kakost vidimo v'obraznem! ras-kazi Nr. 10. Po temi natjini si vosqeno preso z'malimi penezi lehko naredimo, liio ona je po totemi raskazi naj prilitinesa.
485. Jeli se znajde se vei{ spol vosyenih prci ?
Znajde se jih, najmreij z' valeki méd dvema klopama. Ino tudi z' dvema pera-ijama, ali roqnima lopatama; alipk one so roenje priliqne, ino zato menje priporot|ilne.
48Ó. Kak se pri voseyni praì zaderxa-varno
Sperviij napunimo kotlov spodni tretji del z* vodo ino ga postavimo krez ogen. Kotel pà more teliki biti, ki ga zmoxemo iz ogna zdignuti, k' presi nesti ino rasteplan vosek tanr. ru platenico vieti. Kak hitro jo voda oxgetjena, meijemo pomaiem voaqenice, ino trosine noter, dokeliij je kotel ne blizo pun. Celò punega ga ne smemo nametati, kajti roiek lehko prek gra.
Zmes ijasa, kda se vosek vu kotli rastaple ino med vodo rastekuje, ga r' leseno xlico prevéno mešamo. On zai|ne potém vreti ino se kuhati. Polek tega moremo vso paz-Dost imeti, naj nc bode prek »el, kaj z malim prilcvanjom merzle vode naj hitrej zabraiiimo. Kda je vse raspuseno ino raz-Joijeno, vuzdignemo kotel iz ogna ino ga nesemo vu preso.
487. Kaj moremo zdaj pri prc^i delati ?
Platenica, skos kero hoijemo vosek preSfti, more prejdoij vu vodi namočena, ino vse posodve, kak tudi presa z'vodo zmita ino cmokrotena biti, naj se vosek na njo ne prejimle, temoq se Jehko dà od-lusuvati. Platenico deiiemo vu tvorilak, keri spodi okoli sebe ima veliki izrezek ali jarek za odtok voska, ino kda vosek ru pia-tenico rlejemo, njo z' nitjo zavexemo , na toto Bvezano platonico dencmo tvorilni sir, ino verh njega kut{, ino zaijnemo preso goniti. Kda je vekui del voska istekel, tè odgonimo preso, spopravimo platenico, ir>o ne enkrat pregamo, ino se tudi večkrat to vtjinimo, dokoli nikaj veq voska ne tetje. Ispresano satovje denemo vu posebno po-sodvo, ino ga vu gomolice stisnemo.
48?. Kam pà teye ìspresan vösck'i
Pod presnim xlebom se znajde sod, keri ]e na en tretji del z* merzlo vodo na« lejt, vu kero odtekoqi vosek teije.
498. Moremo pri presanji hitri biti?
Sperviq moremo preso le pomalem zaqéti goniti, naj se vu platenici zapert zrak pomalem istisne, ovaiji bi se nam pla-tenica razderla; ino obqinski moremo vso presanje pomalem, ne naglo temoq le po-ijascm vekjfo moq nasiluvati. Ino qi desia vosqenic imamo, tè moremo kotel z' njimi veqkrat napnniti ino tudi kuhanje ino pre-»anje veqkrat spoqcti.
4pO. Kak spodobimo isprenan vosek vu koiaye%
Ispojemlemo ga is sodov, vu kerih na vodi plava, zdela z* rokami, zdela s'cedilom, ino naj ga nikaj ne zgubimo, izle-vamo vodo skos sukneno plato, na keri v«e voijT[ene trohe lexati -ostanejo. To vse vkup verxemo, vu kotel, kerega smo prej-doq pà zesnaxili, ino kerega poden siJio le z* malo vodo polejli, ga postavimo na vogelni ogen, naj se vosek vu njemi rai-topl. Kda je ves vosek razisel ino tekóqi postal, odzdignemo kotel iz vogelnega og-na, iao ga pustimo kratki qas blizo 10
minot dugo — stati, naj sc nesnaga na po. den sede, ino vlejemo nato vosek vu lesane perstene ali porcilanate skledice, kere prejdotj z' merzlo vodo izmijemo, naj se vosek po ohladenji lehko odlusi. Tote skledice postavimo na mizo, ino kda se pene ino mehiri, keri zgorah plavajo, s'kositarno xlico na krajec dovodijo ino odjemlejo, nje pustimo tu mirno stati, dokoli se -vosek ne omerzne ino popüito terdi postane; tè is. pojemlemo kolaqeke, odstruxemo vso na njih pikétjo nesnago, cvetno melo Ino kaj se kde spodi nalovi, ino ga nato ali predamo, ali na lastno potrebo zobranimo.
49 J. K' yemt nam je vosek ?
Mi delamo iz njega vosqéne sveqe, luijnice, ino voyqene omotke, voy»jeni papir, ino vostjene table, ocepni vosek ino vsakotere flasfre. Modelnilci spodobnvajo iz voska vsakotere obraze ino figure, podobe, lile ino dexéle. Tudi davamo voski mnogotere farbe, ino delamo iz njega pečatni vosek, tudi ga jemlemo gostokrat ža vo5-qenje x{rev!ov, čolnov, hixnih podov ino dosta drugih reqi.
492. Kak obernemo vo^yeno xuto farlo na belo ?
To se zgodi skoa pleho nä sunci.
493. Kai plehamo vosek? Mi rastopimo vosek vu kotli na vo-golneiui ogni, nato namotjimo blanjice ali slresiie deske, kere smo preidoij vu merzli vodi namoqili, ino premoi{ili, vu vosek, ino vosfk se na nje nalovi. Mi nje hitro pà ispotegnemo, ino na njih visetp vosek oterditi pustimo, tè se on vu tenkih listih odlusuje. Tete rastegnemo ino nadevamo na mokro sukneno plato, nje denemo na sunce ino polevamo dostakrat z' merzJo vodo. Mi je njil.ov eden stran zadosta beli, U: nje obernemo ino tudi na drugemi strani plehamo. Kda so preci veliko beloto dobile, tè nje pà rastopimo, ino z' nimi delamo kak prejdoif, ^e dva-, tri- ali vet{-krat. Skos to dobi vosek lepo belo farbo, kero na vo^qenih svetjah vidimo.
494. JCda se nam vosek naj bolne spleha'i Vu meseci Junii,
493, Kak delamo svetnice uli luynice is totega voska? Mi nje vlejvamo ali vu modlih, ali nje namaijemo na tahet, ino nje delamo ednako liki lojene sveqe.
496. Kak delamo vo'iyene omotke? Kda je vosek rastoplen ino z' netjim terpentina — naj xilav postane — preme-
»an, ga vlejemo vu posodvo, ke^a )e zo suknom omotana,.naj se prehitro ne ras-liladi. Pohk si •postavimo mizo» na ieri je kotiena" jJTata lì nekimi okroglimi veksimi jno mentjimi luknami, potém kak bi vo»» qéiii oäiotkit drobni ali debeli mogb* biti, pridelana. Na -mizi s|:oji kolovred, motovilo ali boben.' Zdaj verxemò tahet vu vosek, ÌHO vo3ek.se nalovi; nato eden konec vun piotegnemo, ga vleiiemoi skoz liikno na plati, ino na motovilo namotamo. Naj vos-l^enim omotkom pomalem dostojno debe-Joto damo, zato toto tahet z'edne moto* vile odmotamo ino pà skos posodvo, vu keri je vosek, vlei|emo, ino na drugemi strani skoz vekso lukno vlaqiie piate potegnemo ino na drugo motovilo namotamo, kera pervi naproti stoji. Toto sem - ijio ta-motauje vosqenega taheta storimo teiiko-krat, dokcliq ne ima dostojne debelote za delanje omotkov. Zadniq toto ovosijeno tahet skoz mokro gobo potegnemo, ino ji damo skos to gladkoto ino Icsnoijo, Vu fa-brikah se znajde za to lastna delna miza, Tia keri stojita dve motovili, med motovi-lama pà z' rasioplenim voskom napunena posodva, ino pod njo pundva z' xarjavim vogoljom, na desnemi ino levemi strani pa je vJaijna piata napostavlena.
497. Kali si naredimo ocepni ali drevni vosek ?
Imamo za to mnogotere navuke, oni
pà se izidejo vsi na edno req, Naimreij mi pustimo pol funta voska » pdl funta smole, •Btertal funta nesolenega putra vu lonci na vogolnemi ogni rastopiti, rzememo nato lonec iz ogna, ino prileivamo pomalcm méd prevenim meBanjom stertal funta drcv nega olja. Potem pi vse denemo na vo-golni ogen, ino vse dobro premešamo i leseno oclico. Zmes tega raspustimo vu pis« krit{i Btertal funta ovi{Ove masti, ino kda jc xe tekot^a, jo skos sukneno plato priie» jemo ino dobro vumeuamo. V onemi pis» kriqi pustimo zdaj tudi Btertal funta terpen« tina z' naj skerbnesim prigledom, kajti hitro ogen vlovi, na vogolnemi ogni rasto-piti, ino ga tudi v' ono zmcso zmesamo, k' tem 8© zadiüq pridenemo t skrupel, bele smole ino ravno teliko mire, oboje skiit{emo na drobniijkl prah, postavimo lonec pa na ogen, ino rmesamo celo zmeso jako dobro, jo vlcjemo vu skledo, puno inerzie vode; ino jò zmesimo v'njej se tudi z'rokami. Zadniq, kda je toti vosek ohlad-jen, ga zvalamo vu ragie, ino na hladne-mi strani. Zohirafiimó za predajo ali lastno potrebo.
498-	si pripravimo vosek , naj hi 2'
njim pohi>itvo vonyili? Vu dvettia uestaka tlexove, snexne ali potoqne vode tri lote ijrejjiijovega kecmeca tak ditgo kuhamo, dokeliij se je ne to vse razloqUo ino do polovice vukuhalo. Potem vlejemo to skos tenko platenico, ino po totemi naqini véo nesnago odlcijinno. Nato nastruxemo tri lote voska vu toto raspuso, postavimo pisker pà k'ogni, ino kda je vosek celo razisel, »e pridenemo tri lote tenko nastrugaiie xajfe. Kak hitro se xajfa raspusti, se stovarsi vse vksp na redko kašo, kera pri omerzlenji gostesa postane. Toto maso donavamo z* vunatnimi kerpami na pohixtvo, ino nje z'njo glodamo. Ona odvzeme vso nesnago ino dà pohixnim re-ijam lepo lesnóqo. Drugi raspustijo vosek na toto delo s' terpentinom ; alipa zgorni napovedan naqin je dosta bolsi, da masa ne ima silnega duha po terpentiiii.
499. Kak si pripravimo iz voska dobro Hrevelno ino volno vofililo 1 Mi smemo k' ravno papisani masi le zadostno kelikoto zexganega slonokostja, frankofurtnega qernila ali sovojovih saj pri-Jnejtati, tè dobimo naj bolso ijrevelno ali Bolno vosqilo, kero leder dela mehek, vu-
gibliv ino lesnoiji, ino tudi färbe ne od-posa,
500. K^yerni pà so gornole, kere si is prc Hanih voH^enic, tronin ino sat ovaie na' tisnemo ?
Mi jemlemo »je za glodanje hixnili retji, za flastre, za kadetije pri dravnatih ino dmgih boleziiah. Tudi nje v'ocet iiio xganico namoi|eiie vexemo xivini na izver-xene ali previnjene teine vude ino stiske, Tudi j« dobro z'njinni otežene teine strane kaditi.