letnik m CELOVEC, V ČETRTEK 29. IV. 1948 Pom »ml tevod 80 grošev, mesečna naročnina 1 štltng GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Živel prvi maj pcaichiU detouhcg* ttfuUhea ŠTEV. 26 (119) fctd tnai - pca&nik pcotiunpedaUstuHt enotnosti Prvi maj jo postal iz praznika delavnega razreda praznik vsega delovnega ljudstva, praznik vsega naprednega in demokratičnega človeštva. Delavski razred se bori na čelu ljudskih množic za Socialno, politično in kulturno svobodo, Proti tlačenju človeka, naroda po narodu, zato so njegove zmage zmage vsega naprednega človeštva, njegovi Prazniki prazniki vseh svobodoljubnih ljudi in narodov. Delavski razred vodijo v njegovi napredni borbi Komunistične Partije, oborožene z ideologijo marksizma — leninizma, utrjeno v junaški in brezkompromisni borbi proti svoražni-kom delovnega ljudstva, okrepljene z Oerazrušeno notranjo demokratično disciplino. Prav tako delavski razred kot njegova avantgarda. Komunistična partija, se ne bori za ozke razredne interese, temveč za koristi vseh delovnih ljudi, zato je njegova borba skovala v vseh deželah trdno enotnost delavcev, kmetov, delovne inteligence in vseh resnično demokratičnih organizacij, skupin in Posameznikov. Letošnji prvi maj praznuje ljudstvo Grčije v oboroženi borbi proti intervenciji mednarodnega imperializma in njegovih grških hlapcev. Ljudstvo Kitajske v zmagoviti ofenzivi nadaljuje desetletno junaško borbo za osvobojenje svoje dežele iz kolonialne sužnosti, mnogi kolonialni narodi Azije in Afrike z vedno vcčjo odločnostjo razbijajo suženjske verige, v katere jih je vkovala imperialistična želja po tlačenju in izžemanju, ljudstva Francije, Italije in drugih za-Padnoevropskih dežel se na čelu s Komunističnimi partijami in delavskim razrodom uporno in uspešno zoperstavljajo proti smarshallizacijk zapadne Ev-fope, proti temu, da bi njihove dežele 1 zgubile zadnjo trohico gospodarske in Politične suverenosti, da bi postale topovsko meso za vojnohujskaške načrte auie riških imperialistov. V Ameriki sami je opaziti vedno močnejši odpor proti imperialistični politiki Trumana, Marshalla in njunih Wallstreetskih gospodarjev. V Sovjetski zvezi, ki je postala jmjmočnejša opora vseh narodov in ljudstev, ki se borijo za mir, proti voj-Pemu hujskaštvu in proti imperialističnemu zasužnjevanju, jo delovno ljudstvo zgradilo socializem in proslavlja le-lošnji prvi maj z velikimi delovnimi zmagami, ki ga vodijo do končnega cilja, d° ustvaritve komunizma. Ljudstvo jugoslovanskih narodov, ki se je iz svojih lastnih sil osvobodilo fašističnih okupa-mejov in domačih izdajalcev ter preprečilo vse nakane mednarodnih imperialistov, ki so hoteli iz Jugoslavije ponovno napraviti polkolonialno državo, utrjuje •judsko oblast, odstranjuje vse njene sovražnike, tuje plačance in špione in Proslavlja prvi maj v velikih delovnih naporih za izvršitev petletke, ki vodi nratsko Jugoslavijo v socializem, sreč-bodočnost in blagostanje. Slovan-®*e države ljudske demokracije: Polj-sfca, Češkoslovaška, Madžarska, Romu-mja, Bolgarija in Albanija so napravile velike družbene preosnove, odstranile izžemalsko gospodo in eksponente mednarodnega imperializma s ključnih polo-, ]ev v gospodarstvu in politiki ter se rclno vključile v protiimperialistični ta-°°r, v fronto miru in napredka. Koroški Slovenci proslavljamo lel j1 Prvi maj skupaj z vsemi protifašis I 0,1 m protiimperialističnimi silami g b borbi za narodnostno svobode rbi proti političnemu, kulturnemu Podarskemu tlačenju in preganja Samo združitev z matičnim narodom ¥ FLR Jugoslaviji nam more zajamčiti svobodo Na podlagi pooblastila zadnje seje širšega POOF-a, je poslal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško konferenci zastopnikov zunanjih ministrov za pripravo mirovne pogodbe za Avstrijo v Londonu naslednjo resolucijo: Koroški Slovenci smo že ob priliki zasedanja namestnikov zunanjih ministrov v Londonu januarja 1947 in ponovno v času konference zunanjih ministrov v Moskvi marca 1947 ter končno ob priliki zasedanja medzavezniško komisije za pripravljanje državne pogodbe za Av stri jo na Dunaju v obširnih spomenicah, številnih resolucijah in telegramih dokazali, da vidimo garancijo za svobodni politični, gospodarski in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na Koroškem v bodočnosti edinole v združitvi z matičnim narodom v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. Dogodki v zadnjem razdobju nas silijo, da tudi sedaj; ko namestniki zunanjih ministrov ponovno sklepajo o vprašanju Slovenske Koroške, še enkrat podčrtamo, da bi pomenila vsaka rešitev, ki bi izročala koroške Slovence pod dr-žavnopravno nadoblast bodoče Avstrije, nepopravljivo škodo za slovenski narod na Koroškem, ker bi ga dejansko izročila brezpravju, nacionalnemu zatiranju in pospešeni nasiini germanizaciji. Ta perspektiva prihaja vedno bolj jasno do Izraza, odkar avstrijske oblasti, očividno na temelju dosedanjega stališča zapadnih zaveznikov do vprašanja pripadnosti Slovenske Koroške, ne polagajo več prevelike važnosti na to, da bi zakrile svoje bodoče namene ln načrte s koroškimi Slovenci. Ti načrti se jasno odražajo v s< vražnem odnosu avstrijskih oblasti do protifašističnih organizacij koroških Slovencev, predvsem do Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, do Zveze mladine za Slovensko Koroško in do Antifašistične fronte žena za Slovensko Koroško, organizacij, ki so nastale že v času oborožene borbe koroških Slovencev proti nacifašizmu in nacionalnemu zatiranju, ki pa jih avstrijske oblasti do danes niso priznale, nasprotno, smatrajo jih za nelegalne organizacije in jih na vse načine ovirajo in šikanirajo pri udejstvovanju. Isti sovražni odnos avstrijskih oblasti do koroških Slovencev se očituje tudi v protipo-stavnih ukrepih proti organizacijam žrtev nemškega fašizma, proti Zvezi slo- s strani mednarodnega imperializma in njegovih poslušnih agentov mi Koroškem. Priključitev k matičnemu narodu v novi Titovi Jugoslaviji je končni in edino možni cilj naše narodnoosvobodilne borbe. Borba za priključitev k Jugoslaviji pomeni za nas obenem borbo za socialno svobodo, za napredek, za resnično ljudsko demokracijo in za trajen mir. Sovražniki naše svobode se zavedajo, kakšen značaj ima naša narodnoosvobodilna borba, zato poskušajo s sredstvi terorja, nasilja in zahrbtnih intng obdržati ljudstvo Slovenske Koroške v političnem, gospodarskem in kulturnem suženjstvu, zato s trmoglavo vztrajnostjo poizkušajo preprečiti, da bi se vprašanje Slovenske Koroške rešilo na edino pravičen način, ki je v interesu utrditve miru v tem delu Evrope, da bi se Slovenska Koroška po stoletnem boju venskih izseljencev in Zvezi bivših političnih internirancev in obsojencev za Slovensko Koroško. Obe organizaciji so avstrijske oblasti prvotno protizakonito zatrle in jih morale priznati šele pod vtisom dolgotrajne najodločnejše borbe prizadetih koroških Slovencev. Tudi na gospodarskem področju Avstrija noče ugoditi upravičenim zahtevam koroških Slovencev. Do danes so avstrijske oblasti preprečile zakonito ureditev poprave nacističnega zločina nad slovenskimi zadrugami, ki so predstavljale slovensko narodno premoženje, ln to kljub številnim intervencijam pri koroški deželni vladi In raznih ministrstvih na Dunaju. Celo kulturno udejstvovanje slovenskih prosvetnih društev in njihove centralne organizacije Slovenske prosvetne zveze poizkušajo avstrijske oblasti nasilno zatreti že sedaj, ko je vprašanje Slovenske Koroške še odprto. Tovrstno zatiranje se izraža v protipostavni policijski cenzuri kulturnih prireditev v pravtako protipostavnem prepovodovar nju svobodnega izražanja ljudske volje na prireditvah, v zabranjevanju številnih prireditev, v poizkusih preprečevanja ustanavljanja novih prosvetnih društev s pomočjo ustrahovalnih metod. Višek tovrstnega kulturnega zatiranja v zadnjih tednih pa je prišel do izraza v uprl-ornera nepriznavanju pravilno po statutih novo izvoljenega odbora Slovenske prosvetne zveze s ciljem razbijanja in onemogočanja udejstvovanja najstarejše kulturne organizacije koroških Slovencev. Odrekanje enakopravnosti koroških Slovencev na kulturnem poprišču se nadalje očituje v negiranju pravice do slovenskih šol. Koroški Slovenci že od 40. 7. 1947 naprej zamanj čakajo na rešitev zahteve Slovenske prosvetne zveze po ustanovitvi slovenske realne gimnazijo in slovenskega učiteljišča, kot predpogoj za možnost vzgoje in šolanja lastnega inteligenčnega in učiteljskega na,-raščaja. Prav tako je ostala nerešena-zahteva Kmečke zveze za Slovensko Koroško po slovenski kmetijski šoli. Avstrijsko prosvetno ministrstvo se poslužuje političnega pritiska in veže svoj pristanek na uresničenje teh minimalnih šolskih zahtev koroških Slovencev na odrekanje borbi za enakopravnost in svobodo. Avstrijske oblasti na Koroškem z deželnim glavarjem Wedenigom združila s svojim matičnim narodom v svobodni domovini. Izkušnje narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov nam jasno povedo, da pravične narodnoosvobodilne borbe, ki je del borbe svobodoljubnih in demokratičnih sil sveta, v kateri sodeluje enotno vse ljudstvo brez ozira na versko in svetovnonazorsko pripadnost, ne more premagati nobeno, še tako dobro organizirano imperialistično nasilje in zločin. Koroški Slovenci praznujemo prvi maj v pojačani borbi za narodnostno svobodo, v poglabljanju resnične antifašistične ln antiimperialistične enotnosti, v strnitvi vseh vrst, v katerih pa ni mesta za imperialistične agente in izdajalce. Naj živi prvi maj, praznik antiimperialistične enotnosti, praznik borbe za mir, za resnično svobodo ln ljudsko demokracijo 1 KOROŠKI SLOVENCI H. KONGRESU OSVOBODILNE FRONTE V ponedeljek, dne 26. aprila 1.1. zvečer se je pričel II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije v Ljubljani. Na kongres je bila povabljena tudi delegacija Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, vendar so ji avstrijske oblasti potovanje zabranile. Zato je Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško poslal II. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije v Ljubljani naslednjo brzojavko: Ker so avstrijske oblasti s odvzemom in odrekanjem potnih listov nasilno preprečile povabljeni delegaciji udeležbo na IL kongresu, Vam v imena koroških Sloveneev pošiljamo borbene pozdrave. Kljub umetnim pregrajam smo ▼ daha združeni z Vami, kakor smo bili združeni v času skupne borbe za osvoboditev in združitev vsega slovenskega naroda. Zagotavljamo Vam. da se bomo kljub rastočemu nasilju ln grožnjam neustrašeno borili, dokler ne dosežemo svobode z združitvijo z matično LR Slovenijo v zavesti, da podpira našo borbo ves slovenski narod. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za sekretarja: Andrej Haderlap 1. r. Predsednik: Dr. Franc Petek 1. r. na čelu, pa te upravičene zahteve krat-komalo odklanjajo in poizkušajo s potvorbami dejanskega stanja na Slovenskem Koroškem prikriti brezpravni položaj, v katerem se koroški Slovenci nahajajo vso dobo od zmage nad fašizmom do danes. Vedno bolj jasno prihaja do izraza tendenca po nasilni dušitvi borbe koroških Slovencev za politično, kulturno in gospodarsko enakopravnost. Najnovejše izjave merodajnih avstrijskih oblastnikov prepričljivo dokazujejo, da ima Avstrija namen, da nadaljuje z nacionalnim zatiranjem in da se hoče pri tem po-služiti odkritega terorja enako kakor pred nedavnim nemški fašizem. V tem smislu sta svoječasno minister Helmer in tedanji koroški deželni glavar Piesch grozila koroškim Slovencem a ponovnim izseljevanjem, sedanji deželni glavar Wedenig, ki je skupno s Piescliem prevzemal oblast od bivšega Gauleiterja Rainerja, ki je bil hitlerjevski kolaboracionist ln se je v tem svo)-stvu udejstvoval celo na nasilno okupiranem ozemlju Jugoslavije, pa je v svojem govoru v Koroškem deželnem zboru dne 17. 11. 1947 javno obžaloval, aa Avstrija trenutno še nima možnosti, da bi obračunala s koroškimi Slovenci, ki so se in se še danes v okviru Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško borijo za najelementamejšo demokratično pravico vsakega naroda. Ta njegov sovražni odnos do koroških Slovencev ocenjuje očividno avstrijska vlada na Dunaju kot najboljšo kvalifikacijo za pritegnitev v avstrijsko delegacijo, ki bo prisostvovala pogajanjem namestnikov zunanjih ministrov v Londonu. Bivši minister in sedanji podpredsednik avstrijske ljudske stranke, katera trenutno usmerja politiko Avstrije, ing. Vincenc Schumy, je pred par dnevi ponovno tvegal nečuven napad na naše partizane, ki so se nad tri leta junaško borili ob strani zaveznikov za uresniče- nje samoodločbe slovenskega naroda na Koroškem. Ob tej priliki je tudi nedvomno razkril načrte avstrijskih oblasti za primer, da bi vprašanje Slovenske Koroške bilo rešeno v prilog Avstrije. Kot vidna avstrijska osebnost zagovarja Sehumy preselitev koroških Slovencev in s tem dejansko germanizacijo slovenske zemlje. kakor so jo skušali dokončno izvesti nacistični vlastodržci. Odvzem oziroma odrekanje polnih Listov delegaciji Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki se je hotela te dni udeležiti II. kongresa Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani, oomeni nasilno preprečevanje stikov koroških Slovencev s slovenskim narodom kot celoto. Vsasta dejstva iz najnovejšega časa so nas samo še bolj prepričala, da moremo koroški Slovenci pričakovati od bodoče Avstrije samo odkrito nasilje in narodno zatiranje s ciljem čimprejšnje germanizacije slovenskega ljudstva in slovenske zemlje. Zato pričakujemo, da bodo namestniki zunanjih ministrov pri sedanjem zasedanju v Londonu upoštevali pravico slovenskega ljudstva na Koroškem do enakopravnosti, do nacionalne, kulturne, gospodarske in socialne svobode, ki nam je že na podlagi dosedanjih izkušenj nikakor ni pripravljena dati bodoča Avstrija, temveč nam jo moro trajno zajamčiti samo zd raži te v z matičnim narodom v okvira Federativne republike Jugoslavije, za katero uresničitev smo na poziv Osvobodilne fronte slovenskega naroda šli v skupno oboroženo borbo na strani velike protifašistično koalicije in v kateri smo si z ogromnimi krvavimi in gmotnimi žrtvami priborili pravico do popolne svobodo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Celovec, dno 26. 4. 1948. Za Osvobodilno fronto Slovenske? Koroške Pokrajinski odbor. V. d. sekretar: Andrej Haderlap I. r. Predsednik: Dr. Franc Petek 1. r. Stavka zdravnikov v Gradcu Z zaupanjem zremo na delo jugosl. delegacije v Londonu Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Slovenska prosvetna zveza in Zveza koroških zadrug šo poslale dr. Alešu Beblerju, namestniku zunanjega ministra FLRJ, ki vodi jugoslovansko delegacijo pri pogajanjih za mirovno pogodbo za Avstrijo v Londonu, brzojavke, v katerih odločno poudarjajo, da Je politična, kulturna in gospodarska svoboda koroških Slovencev mogoča samo v združeni Sloveniji v okvira Federativne ljudske republike Jugoslavije. V brzojavki POOF-a je rečeno: »Slovensko ljudstvo na Koroškem, ki se kljub rastočemu nasilju vztrajno bori za uresničenje onih ciljev, za katere je šlo skupno z vsem slovenskim in vsemi jugoslovanskimi narodi v oboroženo borbo, z velikim zaupanjem zre na Vaše delo za končno osvoboditev in združitev Slovenske Koroške z matičnim narodom v FLR Jugoslaviji.« Slovenska prosvetna zveza pa ugotavlja: »Avstrijske oblasti nam odrekajo kulturne pravice. Obstoječe šole germanizirajo našo mladino. Nimamo možnosti za vzgojo učiteljskega in inteligenčnega naraščaja. Koroški deželni glavar in član avstrijske delegacije v Londonu Wede-nig jo 6. februarja 1948 izjavil: »Zahteva koroških Slovencev po lastni gimnaziji in učiteljišču jo neupravičena.« Samo v združitvi z matičnim narodom vidi* mo jamstvo našega svobodnega kulturnega razvoja.« Brzojavka Zveze koroških zadrug pa se glasi: .-. Sporočamo Vam, da avstrijske oblasti že danes nasilno teptajo naše pravice. Do danes odrekajo naišim zadrugam pravni obstoj in vse premoženje, uropa- no s pomočjo nasilja Gestape. Avstrijske oblasti priznajo za pravno veljavno edino nacistično nasilje. Sporočite zastopnikom zunanjih ministrov in demokratični javnosti, da koroški Slovenci pričakujemo konec brezpravnosti in V ponedeljek so pričeli stavkati vsi zdravniki bolnišnic v Gradcu, ker so jim odtegnili dodatno karto za težke delavce. Poleg dodatne karte zahtevajo tudi povišanje plač, posebno plačo za nočno službo ter ukrepe proti nalezlji-vosti jetike. To zahtevo utemeljujejo s tem, da je zbolelo veliko število zdravnikov ravno v zadnjem času na jetiki. Ob navzočnosti podpredsednika zdravniške zbornice, dr. Albrechta, je bila seja vseh zdravnikov bolnišnic, na kateri so izvolili in poslali delegacijo k sanitetnemu referentu pri deželni vladi. Zastopniki deželne vlade so se takoj strinjali z zahtevami zdravnikov, izjavili pa so. da more odobriti zahteve delegacije samo zasedanje deželne vlade. Zdravniki, zbrani na zborovanju, so cnodušno odklonili vladno taktiko zavlačevanja, in so stopili kljub svarilu v stavko. V torek je bila seja zdravnikov na Dunaju, kjer so tudi vsi dunajski zdravniki iznesli svoje zahteve. Pokazala se je žalostna slika razmer na državnih klinikah, plače so nezadostne, zdravniki na klinikah niso vključeni v socialno zavarovanje itd. 'rudi zdravniki v Linzu so protestirali proti odtegnitvi dodatne kar- ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV SLOVENSKE KOROŠKE VAB I na odkritje spominske plošče padlim partizanom v četrtek, dne 6. maja ob 15. uri na pokopališču v Kotmari vesi PRED ODKRITJEM BOVGOSTILNI ..MEŽNAR” SPOMINSKA SLAVNObT PRIDITE V OBILNEM ŠTEVILU! GLAVNI ODBOR ZVEZE BIVŠIH PARTIZANOV SLOVENSK KOROŠKE možnost gospodarskega razvoja, svobode in neodvisnosti edino v FLR Jugoslaviji.« Tudi na informativnih sestankih, ki se vršijo v teh dneh širom Slovenske Koroške, slovensko ljudstvo z velikim zanimanjem spremlja potek londonske konference in z odpošiljanjem brzojavk in resolucij namestnikom zunanjih ministrov izraža svojo odločno voljo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Velesejem v Zagrebu Od 8. do 17. maja t. 1. bo v Zagrebu odprt velesejem, ki bo po številu udeležencev, razstavljenih artiklov in po prostoru precej večji kakor lanski. Lanski velesejem je pokazal predvsem uspehe, ki so jih dosegli na področju obnove gospodarstva, letošnji pa ho že kazal uspehe petletnega plana. Ker je bilo povpraševanje po izložbenem prostoru zelo veliko, je bilo treba zložbeni prostor, ki meri 20.000 mr, še jovečati s paviljoni izven sejmišča, in icer s posebnim paviljonom za indu-trijo motorjev, paviljonom za tekstilno ldustrijo in posebnim paviljonom za ovinsko industrijo. Na ta način se bo azstavni prostor povečal za, 2000 m*. Največ bodo seveda razstavljala do-nača gospodarska podjetja. Sodelovalo >o vseh šest ljudskih republik. Eden najvažnejših paviljonov bo brez dvoma >aviljon, ki bo prikazoval proizvodnjo rudarstva in metalurgije. Bogato bo tuli zastopana proizvodnja lesne industrije in proizvodnja celuloze ter papirja. Velik del razstavnega prostora bo zavzemala lahka industrija; tako bo zastopana kovinarska in električna industrija, tekstilna, kemična in grafična industrija, industrija cementa, volne, konoplje, tobaka, kož ter zdravilnih zelišč. Razstavljeni bodo tudi kmetijski proizvodi in njihovi izdelki, to je sadje, saabe mezge, povrtnina, vino in druge alkoholno pijuče. Sodelovala pa bo tudi glavna direkcija za ribarstvo. industrija paprike ter začimb itd. Ker je turizem pomembna panoga za gospodarstvo, bo v posebnem paviljonu tudi izložba turizma, pomorstva in domače obrti. Na velesejmu pa bodo sodelovale tudi druge države. S kolektivnimi izložbami bodo sodelovale ZSSR, Poljska, ČSR, Madžarska, Bolgarija in Albanija. Sovjetska zveza bo med dragim razstavljala avtomobile, motocikle, traktorje in druge poljedelske stroje, diselmotorje in električne stroje, ure in kronometre, naftine proizvode, izdelke iz umetnega gumija, medicinske instrumente itd. Iz dragih držav sodelujejo poedini raz-stavljalci. Tako iz Švice, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske, Švedske in iz Trsta. Brez dvoma bo letošnji zagrebški velesejem velikega gospodarskega pomena za vso državo. Pokazal bo velik napredek, ki ga je država dosegla na področju gospodarstva komaj v treh letih svobode in po enem letu petletke. Pokazal pa bo tudi, kaj se more dobiti iz drugih držav, s katerimi obstojajo trgovske pogodbe ali pa so z njimi vsaj v trgovskih stikih. Številni obiskovalci (lani je velesejem obiskalo 250.000 ljudi, letos pa bo poset brez dvoma še večji) bodo spoznali, kaj zmore delovno ljudstvo, ki se je z vsemi silami vrglo na zgraditev svoje domovine. ČEŠKA MANJŠINA V JUGOSLAVIJI SE ŽIVAHNO UDEJSTVUJE V zapadni Slavoniji se kaže živahna delavnost češke manjšine na političnem, gospodarskem in prosvetno - kulturnem področju. Pretežni del krajev s češkim življem prostovoljno pomaga pri gradnji požganih in porušenih vasi v zapadni Slavoniji. Mladina češke manjšine sodeluje, vključena v organizacijo Ljudske mladine, tako pri gradnji zveznih in republiških kakor pri lokalnih objektih. Kakšno so bile možnosti v stari Jugoslaviji, za ohranitev narodnosti in kulturno - prosvetni razvoj češke manjšine, jasno dokazuje dejstvo, da so ostale izmed 8 čeških osnovnih šol v 1932. letu na področju zapadne Slavonije leta 1938. samo še štiri. Danes pa je samo v bivšem daruvar-skem okrožju 12 čeških osnovnih šol. Šolske knjige nabavljajo iz Prage. Poleg velikega števila dnevnega in periodičnega tiska, ki redno prihaja iz Češkoslovaške, izhaja v Daruvarju že tretje leto tednik »Jednota', glasilo Zveze Čehov v Jugoslaviji in >Detsky kou-tek;>, list za pionirje. Za kulturno - prosvetno vzgojo in kulturno - umetniški razvoj češke manjšine skrbe »Češke besede«, ki so ustanovljene v vsakem kraju, kjer jo češka manjšina. Razen čitalnice v Daruvarju, ki ima nad 2000 knjig v češkem jeziku, so tudi potujoče knjižnice Zveze Čehov v Jugoslaviji, ki prihajajo v vsako vas. kjer je češki živelj. Kulturno - umetniško delo in življenje Čehov v Slavoniji jc na zelo visoki stopnji. Vsaka beseda ima svojo kultumo-umetniške skupine — gledališke, glasbene, pevske in folklorne. Zveza Čehov v Jugoslaviji bo za širši razmah kulturno - umetniškega delovanja med češko manjšino dobila v najkrajšem času iz Prage 500 del gledališko literature, ki jo bodo razdelili Češkim besedam. te za težke delavce in so zagrozili s stavko, če se ne bo ugodilo njihovi zah-; levi po izboljšanju življenjskih razmer. FRANCOSKI DELAVCI ZA MIR. SVOBODO IN NEODVISNOST V zvezi s proslavo 1. maja je francoska Generalna konfederacija dela pozvala vse francoske delavce, naj proslavo 1. maj kot dan akcije za mir, svobodo in neodvisnost. L maja boste potratili svojo solidarnost in naklonjenost do ZSSR, s katero nas dražijo trdne vezi prijateljstva, in do ljudskih demokracij, proti katerim rovarijo vojni hujskači z namenom, da bi zagotovili vladavino kapitalističnega izkoriščanja.« Generalna konfederacija dela poziva francosko delovno ljudstvo, naj podpre špansko republiko in njene borce v boju za svobodo. Nadalje poziva vse delav-ee, naj 1. maja manifestirajo svojo pripravljenost za obrambo socialnih pridobitev, za znižanje cen, za zmanjšanje profitov velekapitalistov, za obrambo nacionalne neodvisnosti, industrije in kmetijstva pred Marshallovim načrtom in načrtom imperialistične demokracije ZDA' na svetu; C jjjgbn^novfce Elektrifikacija v Bosni in Hercegovini. Nedavno je dobil električno razsvetljavo Mrkonjič Grad. Električni tok prejema po dal jnovodu iz Jajca. Električno omrežje v Bosni in Hercegovini sc čedalje bolj gosto razpreda in vedno več je elektrificiranih krajev. Prvi železniški poštni vagon je bil nedavno izdelan v Jugoslaviji. Spričo naraščanja prometa v Jugoslaviji jc velika potreba tudi po novih poštuih vagonih. Nedavno so v domači tovarni izdelali nov tip poštnega vagona jeklene konstrukcije. Vagon je izdelan iz samega domačega gradiva. 8,600.000 din zg zgraditev delavskih stnnovanj na Hrvatskem. 3 prostovoljnim delom bodo gradili številna delavska stanovanja. Da si pa bodo laže preskrbeli gradivo, je predsedstvo vlade LR Hrvatske dalo glavnemu odboru Enotnih sindikatov 8, 600.000 din. Vred-! nost prostovoljnega dela pri graditvi delavskih stanovanjskih hiš v Osijeku, Varaždinu, Karlovcu in Vinkovcth bo znašala nad 29 milijonov dni. Posojila delavcem in nameščencem za nakup lignite. Po odredbi zvezne vlade bodo krajevna drž. kreditna podjetja ali podružnice Narodne banke dajale posameznim družinam posojilo največ do 2000 din do treh ton lignita. Obrestna mera je določena na 4"«. Posojilo bo treba vrniti v šestih enakih mesečnih obrokih. Natančnejše pogoje in način za dvig in vračanje posojila ho določilo krajevno državno kreditno podjetje, odnosno Narodna banka. Slov. prosvetna zveza raznanja: V nedeljo, dne 2. maja 1948 ob 15. uri gostuje SPD »Edinost: iz Škofič pri Dov-jaku v Trabesinjah pri Kotmari vesi z igro »Revček Andrejček . V Železni Kapli gostuje v nedeljo, dne 2. maja 1948 oh 11. uri v kinodvorani SPD Štefan Singer« iz Kaple ob Dravi z igro :Zelena vrvica«. SPD »Danica« v Št. Vidu v Podjuni priredi v nedeljo, dne 2. maja 1948 ob 15. uri na farovškem skednju igro »Dra-bosenjak . Sodelujejo tamburaši. PROSLAVE 1 MAJA SO: V Borovljah, ob 9. uri na Glavnem trgu; v Velikovcu, ob 10. uri na Glavnem trgu; v Št. Jakobu v Rožu, ob 14. uri v go-sjilni Zvvittor; v Pliberku, ob 9. uri v kinodvorani; v Železni Kapli ob 10.80 uri Na produ (Griesplatz). — Koroški Slovenci bomo proslavljali 1. maj v znaku borbene enotnosti slovenskih in avstrijskih antifašistov demokratični mir, za nacionalno in socialno svobodo, za resnično demokracijo! ' VELIKOVEC C ret oklo dni je obhajal naš rojak, tovariš Jurij Čari iz Velikovca svoj god, "bonom pa tudi svoj 88. rojstni dan. Vsi, “i ga poznamo, vemo, da je Carlov oče zaveden Slovenec in da so je vsb življenje žrtvoval le za svoj narod, ki ga nad-všb ljubi. Njegova želja je bila le ta, da bi slovenski narod ha Koroškem končno dosegel svobodo in enakopravnost v skupni domovini. Nobena žrtev mu ni bila prevelika, hodil je odločno po poti, bi mu jo je kazala narodna dolžnost, kljub temu, da so ga narodni nestrpneži budo sovražili in mu nagajali. Dolga le te je bil načelnik hranilnice in posojilnico v Velikovcu, kjer si je pridobil mnogo prijateljev in ugled med ljudstvom. Pa tudi danes, ko stoji slovenski narod na Koroškem v odločilni borbi, se Čnrfov oče zaveda, da je naša rešitev le v priključitvi k matični zemlji, k novi Titovi Jugoslaviji. , Čarfov oče! Ob Vašem 88. rojstnem dnevu Vam čestitamo in Vam želimo, da bi se Vaše želje, za katero ste se žrtvovali vse svoje življenje, prav kmalu uresničile in da bi praznovali Vaš 89. rojstni dan že v svobodni domovini. LEPENA PRI ŽELEZNI KAPLI Po dolgem času se moramo tudi Le-penčani zopet oglasiti. Pust je bil za nas prekratek in si zato niso mogli vsi fantje pravočasno izbrati svojih nevest, za nami pa jo tudi že Velika noč, ki smo jo kar dobro opravili. Sedaj pa smo se oprijeli pomladanskega dela, ki ga imamo ogromno, primanjkuje nam pa delovnih moči, tako da naši kmetje ne vedo, kako bodo letos obdelali svoja polja. Poleg kmečkega dela pa smo se posvetili tudi obnovi požgani!i in porušenih domov, ki '*d postali žrtev okupatorjevega nasilja v pretekli vojni. Peručev Franci iz Lobnika pa se je naveličal samskega življenja in tako je prišel v Lepeno, da popelje Pečnikovo Katico na svoj dom kot svojo mlado gospodinjo. Sedaj pa, ko ni več sam, tudi "n pridno pomaga pri obnovi naših porušenih domov. Njegova mlada žena Katica pa mu je zvesta družica in mu pridno gospodinji, kakor mu jo bila obljubite pred oltarjem. Pečnikova mama bi lahko imela osem Pridnih hčera doma, ki bi ji pomagale Pri njenem delu. Ker pa jih je vzgajala v pridnosti in poštenosti, se ravno te najbolj dopadejo fantom in tako so ji v kratkem času odpeljali že kar tri od doma. Sedaj pa. ko je Peručev Franci prišel. še po Katico, se bo morala Pečnikova mama zopet sama oprijeti vsakdanjega dela, dokler ne prirastejo ostale. Pečnikovo mamo imamo vsi radi in jo spoštujemo, saj je dobra in rada pomaga vsem sosedom, kjer le more. Za časa okupatorjevega terorja se je kljub obil-noštevilni lastni družini usmilila še treh sosednjih otrok, ki so jim policisti odgnali mater v zapor, jim stregla in jim tnko nadomeščala mamico. Pečnikova hiša pa je ena izmed tistih v Lepeni, ki je za časa narodnoosvobodilno borbe stalno podpirala naše partizane in tako doprinesla svoj delež k zmagi nad okupatorjevim nasiljem. Pa tudi danes hodijo po poti narodno osvobodilne borbe, po poti Osvobodilne fronte, zavedajoč se, da bomo koroški Slovenci edino z odločno in brezkompromisno borbo dosegli našo dokončno osvoboditev. Peručevcmu Franciju pa želimo, da bi bil s Pečnikovo Katico srečen in zadovoljen, da bi se ljubila in si ostala zvesta, kakor sta si prisegla pred oltarjem. ŽIHPOLJE Sicer se le redko kdaj oglasimo v Vestniku, kljub temu pa ne smete misliti. da se pri nas ničesar ne zgodi. Dosti je novega pri nas v Žihpoljali, le časa nimamo, da bi o vsemu temu pisali, ker sedaj spomladi jc treba misliti na setev in na obdelovanje polja, da. bomo po zimi imeli kaj za pod zobe. Torej novega je dosti pri nas, najnovejše pa je to, da smo imeli po Veliki noči že kar štiri poroke, ali kakor pri nas pravimo »ohcetk. Najbolj pa nas je razveselila ohcet Uranjakovega Idija z Ilčevo Nanijo. ki ..............—'■ ................. sta dne 13. aprila t. ]. stopila v zakon in si tako obljubila zvestobo do groba. C. g. dekan Košir ju je poročil in ju z lepimi besedami in nauki napotil v življenje. Cerkveni pevci pa so novoporočen-cema ob poroki lepo zapeli, saj je bila tudi nevesta dolga leta cerkvena pevka. Po poroki pa so se podali svatje na nevestin dom, v ugledno Ilčevo hišo, kjer so imeli gostijo, da malo kje tako. Ob godbi in veselem rajanju tudi pevci niso hoteli zaostajati, prepevali so lepe slovenske pesmi, ki so spravile svate v židano voljo. Ilčcva družina je ugledna in vsi jo imamo radi, saj tako rada pomaga, če je kdo v stiski. Predvsem se je izkazala za časa pretekle vojne, ko je radodarno pomagala našim izseljencem, Id so trpeli v tujini in bili hvaležni vsakomur, ki je na bilo kakšen način poskušal olajšati njihovo grenko usodo. Gotovo je vsem izseljencem, ki poznajo Ilčevo družino, še v dobrem spominu. Mlademu paru pa želimo mnogo sreče v življenju in obilo živahnih otrok, ki bodo staršem v ponos. SVEČE Preteklo soboto so nas obiskali igralci Slovenskega prosvetnega društva »Štefan Singer« iz Kaple ob Dravi z igro »Matijček se ženi«, ki nam je nudila obilo zabave in razvedrila. Prav posebno pa so nas presenetili še kapelški tamburaši, ki so igrali in peli lepe partizanske Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin. Do smrti je služil svobodi vaš glas, pogumno sto zrli v gotovi pogin. A kadar svoboda zasije nam spet in vaše se želje spolnijo, takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo. v Z BORBO SE BOMO ODDOLŽILI ŽRTVAM Pred petimi leti, 29. aprila 1943. so nacistični rablji tirali na morišče na Dunaju 13 neustrašenih slovenskih antifašistov iz okolice Železne Kar ple, Sel in Borovelj, ker so se kot zavedni Slovenci uprli barbarskemu nasilju in šli v borbo za pravico našega ljudstva. Ko so neuklonljivi zrli smrti v obraz, jih je krepila zavest, da bodo stopili na njihova mesta številni drugi, ki bodo odločno nadaljevali borbo za svobodo Slovensko Koroške. Njihova žrtev je bila zavesten doprinosi za uresničenje ciljev Osvobodilno fronte. Njihova žrtev nas zadolžuje prav posebno še danes, ko se moramo tudi po zmagi uad fašističnimi krvoloki še nadalje boriti proti nacionalnemu, kulturnemu in socialnemu zatiranju. 01) peti obletnici njihovo mučeniške smrti bo slovensko ljudstvo na Koroškem dostojno proslavilo njihov nesmrtni spomin s pojačano borbo za združitev Slovenske Koroške z matičnim narodom. KAKO JE NASTALA , NOVA JUGOSLAVIJA D Olovo je utrjeno s 40 bunkerji, razporejenimi okrog mesta, od katerih pa je Ponoči samo 12 do 15 zasedenih. V Olovu je potrebno uničiti vse tovar-1)0 za izdelovanje pil, ki s polno paro "elajo za okupatorja... mogoče popisati vseh grozot, kate-je uprizorilo to ustaško gnezdo v vzhodni Bosni v Kladanjskem srezu, t ožgali so dve veliki vasi in poklali na bsoče naših najboljših ljudi. Skrajni , a8 je že, da uničite te Paveličeve krvo-'°ke 7. njihovimi utrdbami vred. — To leQ1 vam napisal kol največji prijatelj arodno- osvobodilnega boja in vas popravljam Smrt fašizmu. — Svobodo narodu! * Jtelja se |e temu rodoljubu kmalu iz-nda. Nasi tovariši še isti dan napadete mesto Olovo. Petek, 25. junij Olovo. — Skoraj brez streljanja so naši udrli v mesto in ga zavzeli. Vsa milica, Ki je bila tukaj, je pobegnila. Olovo je lepo mesto, ima veliko novih vil —• stanovanja za tovarniške inženirje in lastnika pilame, toda še več pa je popolnoma zapuščenih muslimanskih hiš. Ker so ustaši zvedeli, da imamo namen mesto v kratkem napasti, so žo en dan preje izvedli delno evakuacijo. Stanovalcem mesta so zapovedali, da se morajo z njimi umakniti. — Na pohodu smo zajeli več težko naloženih vozov z različnimi stvarmi, katere so legionarji — muslimani pokradli meščanom. Vse te stvari smo lastnikom vrnili. Sobota, 26. junij Olovo. — Dober del proge proti Zavi-dovičani smo uničili. Velik udarec smo napravili tudi okupatorju, ki je izvlačil od tukaj ogromne količine lesa. Ko se o tem razgovarjamo, se nenadoma, oglasi Peko in pravi: — Rusi in mi smo edini, ki se borimo, Angleži molčijo ... Z največjo nestrpnostjo iščemo v radijskem aparatu postaje, ali nikjer ne dobimo posebnih novic. Naenkrat vsi utihnemo in si gledamo v oči, poslušamo, — toda Peko ne verjame, da bodo Angleži začeli z novo fronto. Morda bodo poskusili s kakšno manjšo operacijo, to pa ne bo druga fronta, tudi ne bo ta operacija v kakšnem večjem obsegu, katera naj bi navezala nase večje nemške enote, pravi on. V kratkem pričakujemo od zaveznikov prvo pošiljko sanitetnega materiala in dinamita. V Brateljevičih naj bi se spustila letala na zemljo. Odločeno je, da se Kladanj napade v noči med 27. in 28. junijem. Vsekakor bo to velika preizkušnja za naše brigade po zadnji ofenzivi. Nedelja, 27. junij Pohod! —1 Peko se je večkrat razgo-varjal z angleško misijo radi Balkana. Kapetan Diken mu pravi, kakor Anglija ima tudi Amerika popolnoma iste načrte glede Balkana, čeravno Amerikami forsirajo nekatero svoje ljudi. Dalje mu Diken pripoveduje, da bo ir in narodne pesmi. Dvorana pri Adamu Je bila napolnjena do zadnjega kotička, saj so gledalci prišli tudi iz sosednjih vasi. Posebno nas je zabaval Matijček v svoji vlogi, ki nam je pokazal, kako hudo je dobiti pridno in dobro ženko, kakršna je njegova Nežika. Premostiti je moral silne težave, ker pa je bil stanoviten, je končno le peljal svojo Nežiko pred oltar, kjer sta si obljubila zvestobo do smrti. Pa tudi ostali igralci niso zaostajali, vsi so svoje vloge krasno podali, tako da je igra res dobro uspela. Zelo hvaležni smo kapelškim igralcem in tamburar šem za njihov obisk, ker so nas res dobro zabavali. Vsak še tako resen človek ni mogel ob pogledu na Matijčka, ki se jo boril za svojo Nežiko, zadržati smeha in vsi smo se z Matijčkom veselili njegovo lepe in mlade neveste. Na plesu, ki je sledil igri, pa smo se vsi. steri in mladi, prav veselo zavrteli, da bi nam vse slike, ki jih jc nam zapit stila Matijčkova ženitev, ne izginile prekmalu izpred naši oči. NAZNANILO Dno 1. maja 1.1. bo v Borovljah v prostorih okrajnega odbora Osvobodilne fronte, Dollichgasse 4. otvoritev razstave ženskih ročnih del. Razstava ostane nato odprta celi teden. Vse, ki se za to zanimajo, vabi rAF/ Borovlje. KAJ ŠE dobimo Rozine in suhe češplje Na podlagi prednaročila v 39. dode-litveni periodi dobimo na odrezke 8 E, 8 Jgd in 8 K živilskih nakaznic 40. do-delitvone periode 340 gramov rozin. Na odrezke S Klk in 8 Klst živilskih nakaznic 40. dodelitvene periode pa dobimo 450 gramov suhih češpl jev. Dodatna živila za mladino Pričenši s 40. dodelitveno periodo dobi mladina od 12 do 18 let enake dodatne živilske obroke kakor nameščenei. V 40. dodelitveni periodi se tl obroki dobijo na naslednje odrezke: 400 gramov mesa na odrezke 15 Jgd in 115 Jgd, 140 gramov masti na odrezek 17 Jgd, 700 gramov ovsenih kosmičev na odrezke 18 Jgd, 118 Jgd, 218 Jgd in 318 Jgd in 500 gramov gralia na odrezke 19 Jgd, 119 Jgd, 219 Jgd in 819 Jgd. Prednaročilo ruma V prvem tednu maja dobijo razen bodočih in doječih mater vsi, ki prejmejo dodatne živilske nakaznice, 'u litra ruma. Za to pa je potrebno prednaročilo v času od 27. do 30. aprila 1.1. in sicer se za prednaročilo uporabijo odrezki 504 B, 604 A, 704 S in 804 Sst dodatnih živilskih nakaznic 40. dodelitvene periode. Prednaročilo lahko prevzame vsak trgovec, ki ima koncesijo za. prodajanje žganih pijač. Na podlagi oddanih naročilnic št. 40 nakaznic za jajca dobimo proti oddaji odrezka 40 B 3 (tri) jajca. kratkem prispela v London sovjetska delegacija, radi katere pa je že sedaj prišlo do nesporazuma. Angleži se izmL kajo, in sovjetski oficir pravi: — Nič, nič tudi pri nas je bilo laku pred revolucijo. Opoldne smo krenili proti Kladnju. Šest ur smo jezdili brez oddiha. Prišli smo že v mraku do položajev. Prvo orožje se že pripravlja za napad. Pri napadu se udejstvujejo Druga proletais ska. Druga dalmatinska in Četrta črnogorska . Srbijanci napadajo preko Bra-teljeviča, Dalmatinci od Kovačeviča sem in Črnogorci od Vučeniča in Ravnega. V teku te borbe smo Kladanj večkrat napadli. Četniki so v jeseni leta 1941, ki nas v Bosni še niso začeli sami napadati, vedno nasprotovali, da bi zavzeli ta del Vzhodne Bosne. Naši so v boju dospeli že do prvih hiš, pa so se zopet vrnili, ker so četniki udarili z druge strani in požigali vasi muslimanom* kt so se borili v naših vrstah. Vodja ustašev v Kladnju Avdaga Hosič je dobil že naslov viteza Zvonomirove krone, in mesto Kladanj »Poglavnikovo zlato kolajno«. Prvi maj s partizani v gozdu Brigada Je obstala. , Fantje so polegli v steptano cestno blato. Dovolj jim je bilo. So trenutki, ko !je človek z vsem zadovoljen. Bili so do Ikraja izmučeni. Hoteli bi spati, se športi. Naprej pokretl Dvignili so se in so bolj lezli kakor Sli. »Kam,« je vprašal Jože, mlad fant z mozirskih hribov Guština, merilca pri [protitankovski puški. »Ne vem. Zdi se, [da bomo prespali v italijanski kasarni za [črnim vrhom.« »Prokleto smo že pre-!močeni,« je rekel Jože, zroč na mulo. ki >Je sopihala težko natovorjena z minami an bacačem kraj njega. Ob pogledu na [žival, ki se je krčila pod bremenom in se sunkoma poganjala po spolzki cesti v [strmi breg, se je Jožetu Vzbudila trma dn nova volja. Začel je krepkeje dvigati .težke noge, ki jih je dosedaj le še vlekel za sabo. Jože je bil pomočnik pri protitankovski puški in je nesel ali bolje vlekel sto [nabojev. V brigadi še ni bil dolgo. Pred nekaj tedni je prišel. Prebil se je preko jVae Italije. Pri borbah za Monte Casino (je bila njegova edinica razbita. Takrat tou je uspelo uresničiti njegovo dolgo Sželjo, da bi bil v domačih gorah in se boril za tisto, kar je ljubil. NI bil doma, ta bil je med svojimi. To je čutil in vedel. Še napol otroka so ga Nemci vlekli r Jože je nosil sto nabojev za protitankovsko puško. Za trenutek ni čutil teže niti dežnih in potnih srag, ki so ga oblivale. Zamislil se je nekam v daljo, na to, kar si ni mogel dovolj Jasno predočitl — na svobodo. Bil je preveč obložen. Čez čas so te misli izginile, prišle so druge, težke, strašne, vmes tudi lepe. Zjasnilo se Je, ko je dvignil glavo. Skalnati grebeni gora so se ločili od nebesnega svoda, ki Je bil za odtenek svet-lejši. Na sedlu je bila grobna tišina, celo dihali so previdno. Le kadar je udaril kramp ob kraški kamen, se je zdrznil ta ali oni. Brigada se Je vkopavala. Jože si je s prsti počasi in zamišljeno Česal oznojene kostanjeve lase, ki so mu nepokorno štrleli v zrak. »Dan bo lep. Kako ne bi bil, saj je danes prvi maj, naš veliki praznik borečih se. delovnih milijonov vsega sveta.« »Ben«, mu na kratko odgovori Guštin in z zidarsko natančnostjo ogleduje gnezdo protitankovske puške, saj je bil tržaški zidar in merilec pri puški. Njegova dolžnost je bila zavarovanje proti minam in strojničnem ognju. Gnezdo je bilo dograjeno. Nekaj vej in kolov, kamenja, zemlje in vsega, kar se je Še moglo najti na tem skalnatem robu. Malo utrjeno gnezdo svobode, ki »Arbeitsdienstc. od tam je moral takoj ga je ščitila protitankovska puška. Trža-,na vežbe in na fronto. Domov ni več can, Jože in dva Kraševca, Vipavca, ki •mogel. Bali so se, da bi ga zvabila mo- »ta tudi spadala k skupini, sta za bliž-zirska planina, kot že toliko drugih. . njo skalo obračala žepe in z velikim na-Obstall so pred podrto, v hrib vkopa- 'porom spravila skupaj prah in smeti za ;iio kasarno, ali bolje kaverno, brez vrat in oken. Okoličani so jih pobrali za svoje požgane hiše. Ob ognju so si greli mokre in premrle ude, sušili obleko, da se je zaduhla para vidno dvigala iz premočenih cunj. Drugi so polegli po dračju, po smrekovih vejah, ki so jih nabrali v bližini ter skušali zaspati. Ne spati, samo za trenutek pozabiti •na trdoto krivične vojne, ki jo jim Je vsilila tujčeva požrešnost. Od straže je dežurni pripeljal k štabu kurirja, ki je prinesel kratko povelje. Brigada naj takoj krene preko Predmejo na koto 315, zavzame položaje in se tam utrdi. Dve sovražni koloni s tanki, približno po tisoč mož, se pomikata od Gorice v smeri proti Kalu. »Kdo pozna pot?« Javila se jo mladinka — skojevka Milena, dekle 18 let. Bila je domačinka. Nastopajoči mrak in megle, ki so se vlekle med gorovjem, so polagoma zakrivale izgubljajočo se kolono, ki se je vlekla med skalnatimi previsi na cesto. Rosenje ni prenehalo. Jožetu se je za titovko nabirala voda, pronicala na glavo, zalivala oči, se cedila po nosu v usta, lezla počasi po vratu za srajco in hladila vroče telo. »čikr. Previdno sta ga prižgala pod šo-torko in potegnila dim. Morala sta biti oprezna, kajti bila je že trdna noč, kljub temu, da so so v vasi. Id je ležala nekaj sto metrov za njima, že oglašali petelini. Lahko bi se s cigaretnim ogorkom izdali. Brigada je bila v zasedi v smeri Gorice in vsak trenutek je bilo pričakovati sovražnika. Jože je stopil k njima. »Ali bo še zame ...« Tudi Guštin in tovariš sta storila isto. Vsak po en dim, in cigarete ni bilo več. Zadnji je zaklel od bolečine, opekel sl je ustnice. Jože je šel nazaj k protitankovski puški in se je vsedel na kamen ter skušal zadremati, a že naslednji hip so ga predramili trudni, drsajoči koraki patrole, ki se je vračala z opazovanja. »Kaj je?« »Zaenkrat še niči« Patrola je zavila na višino nad sedlom. Jože se je stresel, zazeblo ga je po hrbtu. Nehote je pograbil za mrzlo glavo protitankovske. »Neumnost,« sl je čez čas polglasno dejal. »Saj nisem danes prvič v tem prekletem plesu in če ni vrag. tudi zadnjič ne...« Zaspan ni bil več. Stisnil je zobe In skozi nos polglasno, počasi in brezizrazno strmeč v daljo, požvižgal. »Ko bo svoboda...« Gledal je v jasno nebo in proti prosojnim sencam hribov in obrisov, ki jih je mogel kljub temi opaziti v dalji. Opazoval je te kraje in jih bolj občutil kot videl. Saj so bili eno, bili so njegov dom. On pa je bil zid — čuvar, živi zid iz krvi in mesa, ki ga ni mogoče podreti. Modrina na jugu se je dvigala počasi kot trepalnica modrookega otroka, ki ga sonce vzdrami iz spanja. V dolini se je vila Soča, hiteč, da ne zamudi sporočiti svetu: »Pri nas v planinah je prvi maj, praznik pomladi in cvetočih češenj ob mojih bregovih. Pridite k nam, trdo je naše življenje, a je vredno ljudi!« Dan je bil prej topel, kot mrzel, brez vetra. Po dolini so se vlekle megle in se izgubljale v skalnatih pobočjih, ki so jo obdajala. Jožetov bataljon je postavil zasede ter se zbral k proslavi največjega praznika delovnega človeštva, praznika vseli proletarcev. Govoril jim je mlad tovariš. Jože je imel občutek, kot da govori on sam. Saj je tovariš povedal vse to, kar čuti njegov bataljon, kar čutijo delovni ljudje vsega sveta, do prvega maja. Bile so besede, vzete iz njegovih ust in njegovega srca, povedane lepše, kot bi to znal on sam. Pri petju so mu lica vročično zažarela, hotel bi ustvariti nekaj velikega za vse človeštvo. Zato je bil pripravljen žrtvovati življenje. Za Jožeta je bil dan še večji, še bolj prazničen. Milena mu je povedala, da ga bodo sprejeli v skoj. Želel sl je biti skojevec. Vsi najboljši mladinci — borci so bili skojevci... Ves bataljon je odpeval zadnje besede revolucionarne pesmi: To Je naš odločilni, zadnji boj... V dolini je zadrdralo in sikajočo za žvižgalo nad glavami bataljona. »Na položaje!« »Jože,« je nekdo zasikal v bližini. »Tanki, slišiš?!« Izza ovinka v dolini se e začulo hreščanje. Bilo jih Je cela ko-ona. »Oštja ben, jih je precej, hudičev,« e zaklel Tržačan. Žo so Iskali vsak svoj zaklon. Zdaj ni samo drdralo. Trgalo in bruhalo Je od vseh strani. V dolini se je zasvetilo in nedaleč od Toneta votlo zagrmelo, kot da bi stresel z višine koš orehov po podu. To se je ponavljalo celo uro brez odmora. Sovražnik pa je pošiljal rafale iz brzostrelnih topov na sedlo, na položaje Jožetove brigade. Našel si je med minami pre hod in prenehal s topovskim ognjem. Nekam boječo so se premikale hreščeče gosenice — kolona tankov proti položa ju. »Lej ga hudiča, na nas meri,« zavpije Tržačan. »Oštja ben,« strokovnjaško pomeri, sproži in tudi zadene Guštin. Tank se je malce zasukal in obstal. S tem še ni bilo konca. Od vseh strani ogenj. Tega pa vseeno nismo pričakovali. Guštin je še vedno meril, nekajkrat tudi zastonj. »Vraga, kaj pa je to, da nič ne zadenem. Počakajte!« je pomeril, sprožil in zopet zadel. _ Tankovska kolona je začela divje ob* sipavati položaje brigade. Votlo grme-, nje, tulenje in žvižganje granat je bičalo v kraško skalovje. Enakomerno se je hahljala Božova težka »breda«, nedaleč od Jožeta in Gu; ština. Božo je ščitil zvrščene bataljone; Bovražna pehota je že napadala naše lei vo krilo. Pri Jožetu se je nekaj posvetilo. Eksplozija, dim. Kako to da se je vse zavri telo krog njega. Kakšen čuden okus imd v ustih in zakaj leži na zemlji? V glefc nju ga je nekaj grizlo. Prijel se je za boleče mesto in otipal nekaj toplega, lepljivega. Pogledal je na roko. Od prstov mu je visel zmazek strnjene krvi. »Kaj Je to?« Breda ne dela več! Nekaj metrov pod njim je ležal Božo z razbito nogo. Kri je rdečila kraško zemljo. Ranjen. Breda ne dela. Vprašujoče sta se spoJ gledala z Guštinom. »Bataljon je izgubljen!« »Ne,« je kriknil Jože! »Ne sme bili izj gubljen, najmanj pa danes, ko jo naš največji praznik, ko je moj praznik, ko bom postal skojevec.« Oprijemajo se kamenja. je vlekel bolno nogo za sebo*j inl zlezel do strojnice. Nov plaz smrti, novi rafal se je vsul na zelence. Breda se jel klokaje hahljala in rdečila njihove vr* ste. | V gležnju ga je grizlo. Stiskal je zobe. Zdaj pa zdaj se mu je zazdelo, da se vse vrti krog njega. »Ne, ni mi slabo, vzdržati moram. Bataljon ne sme propasti.« Spomnil se Je besed tovariša in deklam macije. »To ni bil krik obupa, to je krik vstajenja.« Breda je enakomerno kloktu la dalje. Zdelo se mu je, da Jo uravnava, kot bi s krmilom dajal smer splavu ter gat varoval skal in valov. Božota so odnesli... Bataljon je zavzel položaje in se bil, kot se bijejo lahko samo proletarci na svoj praznik. Proti večeru je bil napad odbit. Skojevci so imeli takoj nato sestanek, tla so prinesli tudi obvezanega JoZeta. Žarel je od sreče. Biti skojevec, prvobo-riteljt Povedali so mu, da ga sprejmejo v svojo sredo* ker je dober, najboljši mladinec. Vsi so mu čestitali k prazniku. RešU je bataljon in pomagal reševati človeštvo. j Ob zubljih kuharskih ognjev v bližini, ki »o se zlivali v ogromen sij, je bataljon znova zapel pesem, topot še bolj mogočno. Vstanite v suženjstvu zakleti, zatirani človeški rod... Bil je njihov praznik, praznik Jožeti* in vsega prebujajočega se človeštva. Habjan Vlado Izdajatelj, laatnlk In založnik lista: Osvobodilna fronta zn Slovensko Koroško. Glavni Brodnik: Dr. Prane! Zvrlttert odgovorni uradnik: Frane! Ogris, val Colovoe, SalnutraBa I, oprava: Cslovec, VOIkermarkter Strada XI. Dopisi se na| pošiljajo na naalov: Calovae (Klngenfurt), Poštami 1., Post-seblletfneh X72. Tiska: .Kdrntner Votkavsrlag O. m. b. H.*, Klagenfurt, lO.-Oktobsr-StraBs 7. ................... KAPLAN MARTIN ČEDERMAC : FRANCE BEVK ’• »Saj se ne. Res ne bom.« In vsakikrat ga je bežno pogledala, nato je oči zopet povesila v roke. Pil je sam. Preveč je bil raztresen, da bi se mogel zatopiti v branje. Leta in leta je bral italijanske knjige in časnike, u si nikoli ni kaj mislil pri tem. Zdaj pa se mu je zdelo, da ga vsaka vrstica, .vsaka beseda živo spominja na dogodke zadnjih dni. Ne, ni maral več brati. Odložil je časnik, zahotelo se mu je govorjenja. Dvignil je glavo in pogledal dekle, ki Je molčalo zatopljeno v delo. Ni mu bilo težko uganiti njene misli. Čudi se, da ji dela družbo, ker se je zadnje čase le redko mudil v kuhinji, dobro ji dene. Kdaj pa kdaj je mislil, da nič ni podobna rajni materi. Zdaj pa je v svitu ognja, ki je ostro označeval črte obraza, odkril marsikatero podobno potezo... Vzel je suho vejo in drezal v ogenj; tako se jo rad igral že kot deček, ko je ob zimskih večerih čepel ob ognjišču in bi se tega nikoli ne naveličal. Rdeči ogli, ki jili je izgrebal izpod po- len, so se mu drobili in polagoma siveli. Nastajal je pepel. Pri tem Igračkanju so se ga lotevale neke misli in ga obte-ževale s skrbjo. Iz strahu pred njimi se je bil preselil iz izbe v kuhinjo. Zaman! Da bi imel koga, s komer bi se posvetoval! Da je mati še živa in mesto Katine sedi ob ognjišču, bi lahko. Pomenil in razgovoril bi se od srca do srca, od duše do duše. Dekle pa je čudaško, kljub svojim letom neizkušeno kot otrok. Poslušala ga bo, se morda čudila, a mu le pritrjevala. Ali je Katina začutila, da jo obletavajo njegove misli? Dvignila je obraz in ga pogledala. Oči so se jima za nekaj trenutkov uprle v oči. »Ali boš jutri pridigal po naše?« je vprašala skoraj tiho, plaho; toliko da se je upala. Kaj je res uganila njegove misli? Ne, gotovo je slišala v vasi, že vsi govorijo o tem. Vprašanje ga je nekoliko vzne-voljilo. In vendar se mu ni mogel izogniti. Naslednji dan je nedelja, ena sa- ma noč je vmes, moral bi se že končno odločiti. »Kako po naše?« je vprašal. »Tako. Po slovensko.« Pomolčal je nekaj trenutkov. »Boš že videla, saj boš pri maši.« Ni se hotel in bi se tudi ne bi mogel jasno izraziti. »Kaj govorijo po vasi?« je vprašal. »Da bo zopet vse po starem,« mu je odgovorila. »Da so ti nadškof dali dovoljenje.« »Tako govorijo?« »Da.« Zrl jo je, zrl, nato je pogled zopet uprl v ogenj. Z vejo je nervozno drobil rdeče ogle, ki so se spreminjali v pepel. Menda mu vaščani niso do konca verjeli. Morda so jim medtem prav nasprotni glasovi prišli na uho. Ne bo, kot je bilo, ako mu nadškof ni dal posebnega dovoljenja. Ali jim je mar lagal? Bridkostno se je nasmehnil. Natočil je vino in ga izpii v kratkih požirkih, kakor da išče v tem neko rešitev. Znova so je zagledal v Katino. Otroki Kdaj pa kdaj so še modrijani pri otrokih iskali odgovorov na zamotana vprašanja »Katina!« se je oglasil zamolklo. »Povej mi, ali si se kdaj zlagala?« Dekletu so zastale roke, preplašeno ga je pogledala. Saj Martinac dobro ve, da se je kdaj zlagala, vendar ji je bito težko priznati. Vzelo ji je glas. »No, le povej! Saj te zaradi tega no bom pojedel. Ali si se kdaj zlagala?« <; »Da.« __ | »No, no! Saj si se potem tudi spovedala, kaj?« se je nasmehnil njeni pre-padenosH. »Človek greši. Še pravičnik sedemkrat na dan greši. Zidaj mi povej, ali se duhovnik sme zlagati? Ali se sme zlagati, recimo svojim duhovljanom?« Katini so znova zastale roke, bila je trda od začudenja. Prezgodaj se je ve-! selila; brat je bil zopet tako čuden in nerazumljiv kot prejšnje dni. Ni si bila čisto na jasnem, kako naj mu odgovori. < »N-ne,< je izjeclala. »Tudi v sili ne? Iz svoje šibkosti, ker ne more povedati nekaj zelo težkega?« Dekle je pomolčalo nekaj trenutkov.' Bog ve, kam merijo njegove besede. »Ne,