Leto 1892.
383
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XI. — Izdan in razposlan dne 4. februvarja 1892.
(Obsega štev. 24.-29.)
24.
Razpis finančnega ministerstva z dné 16. januvarja 1892. 1.,
zastran popolne ločitve onih vrst tvornic, ki uporabljajo denaturovano žganje, od drugih obrtov, kateri podelujejo žganje, ki ni zavezano po-trošnini.
Deloma izpreminjaje določilo odstavka lil., lit. Ö, št. 11. v pravilniku o žganji, namenjenem za davka prosto uporabo (Drž. zak. št. 133. iz leta 1888., priloga VJ), zaukazuje se dogovorno s kra-ljevo-ogerskim finančnim ministerstvom to-le:
Obrtniki, ki poleg obrta, za katerega uporabljajo denaturovano žganje, opravljajo še drug obrt, v katerem se uporablja žganje, ki nf zavezano po-trošnini, imajo v tistih slučajih, ko se v katerem teh obrtov, kakor n. p. pri narejanji êterja, uporablja prekapalen aparat, dolžnost, različne vrste fabrikacije ločiti takö, da se bodo opravljale ne samo v popolnoma ločenih prostorih, ampak da ne bodo tudi ti prostori med sabo v nobeni notranji zvezi, za kakoršno je šteti tudi vhod iz skupnega dvorišča.
Steinbach s. r.
Razglas poljedelskega ministerstva z dné 22. januvarja 1892. I.,
da je Rumunsko pristopilo k mednarodnemu dogovoru o trtni uši z dné 3. novembra 1881. I.
Po poročilu švicarskega zveznega sveta je kra-Ijevo-rumunska vlada naznanila pristop Rumunskega k mednarodnemu dogovoru o trtni uši z dné 3. novembra 1881. 1. (Drž. zak. št. 105. iz leta 1882.).
Falkenhayn s. r.
2«.
Zakon z dné 23. januvarja 1892.
o višini zamudnih obresti od neposrednih davkov in neposrednih pristojbin.
S prilrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
§. 3. zakona z dné 9. marca 1890. 1. (Drž. zak. št. 23.) izgubi v svoji dosedanji obliki moč in veljavo ter naj se glasi:
(Sloveniach.)
53
§■ 3.
Zamudne obresti je počenši z dném, ki pride prvi za rokom, ustanovljenim za pobiranje, do tistega časa, ko se dospéli dolg poplača, zaračuniti za vsakih sto goldinarjev in za vsak dan z 13/io krajcarja in jih pobirati z dolgom vrèd.
Člen II.
§. 28. zakona z dné 8. marca 1876. 1. (Drž. zak. št. 26.) izgubi v svoji dosedanji obliki moč in veljavo ter naj se glasi tako le:
§• 28.
Izméra zamudnih obresti, ki jih je, kadar se prekorači zakoniti rôk za plačilo neposrednih pristojbin in pristojbinskega nadomestka, plačevati po ukazu z dné 6. aprila 1856. 1. (Drž. zak. št. 50.), ustanavlja se na pet od sto.
Ako bi že pobrane pristojbinske zneske vsled rekurzov bilo treba zopet povrniti strankam, vračati jih je od dné, ko ta zakon zadobi veljavo in moč, s petodstotnim, za poprej pretekli čas pa sè šestodstotnim obrestovanjem povrnjenega pristojbinskega zneska od vplačilnega dné počenši.
Člen lil.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dné 23. januvarja 1892.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
2Î.
Razglas finančnega ministerstva z dné 27. januvarja 1892. 1.,
da se c. k. véliki colniji v Jiglavi in Znojmu pooblaščata za zabeležno postopanje na negotovo prodajo.
G. k. véliki colniji, ob enem vélika davčna urada v Jiglavi in Znojmu se pooblaščata, da blagô, ki se na ponamerno ali negotovo prodajo izvaža v inozemstvo s pridržkom cola prostega zopetnega uvoza, odpravljata v zabeležnem postopanji z nameščanjem popolnoma varnega istöstnega oznamenlla.
Steinbach s. r,
28.
Ukaz trgovinskega ministerstva z dné 29. januvarja 1892.1.,
o uporabi po osnovnem Martinovem ravnanji narejenega plavljenega železa pri mostovnih konstrukcijah za železnične namene.
Za uporabo po osnovnem Martinovem ravnanji narejenega plavljenega železa pri železničnih, nadželezničnih in takih dovoznocestnih mostovih, katere morajo železniška podjetja napravljati ob svojih stroških, veljajo naj naslednja določila, izdana v dopolnitev §§. 4. in 16. v ukazu z dné 15. septembra 1887. 1. (Drž. zak. št. 109.):
1.	Plavljeno železo, katero se misli uporabljati v katerih koli delih noseče konstrukcije, mora pri lomni trdnosti 3500 do 4500 kg na cm-, merjeni v mér valjevo, kazati najmenj ono raztežnost, ki nastane iz premočrtne interpolacije med 28 °/0 za dolenjo in 22°/0 za gorenjo mejo lomnosti.
Nadalje se smé pri vsakem posameznem mostu v vseh delih noseče konstrukcije lomna trdnost pregibati samo v meji 700 kg na cm-.
2.	Plavljeno železo sè zakovci (neti), katero se misli uporabljati, mora pri lomni trdnosti 3500 do 4000 kg kazali vsaj 22o/(l do 26°/„ raz-teznosti.
3.	Pri poskusil) trganja, ki se napravljajo navpično na mér valjevo, veljajo naj za lomnost taiste meje, za razteznost pa za dvé enoti zmanjšani odstotki.
Razteznost naj se méri takö, kakor je predpisano v §. 4. lit. a, št. 5. ukaza z dné 15. septembra 1887. 1.
4.	Gradivo je že pri narejanji preskusiti tudi gledé na njega morebitno kalitnost (Härtbarkeit) in krhkost, ter je na njem, če je poškodovano ali nepoškodovano opraviti navadne poskuse gibčnosti. Podrobnejša določila o tem bodo predmet posebnih pogojev za dostavbo, katero naj potrdi nadzorno oblastvo.
5.	Za montirane sestavine mostov se je gledé na poračunski zahtevek gradiva na «n2 za sedaj držati mej, ustanovljenih v §. 4. ukaza z dné 15. septembra 1887. 1. za mostove iz varjenega železa.
6.	Štancanje lukenj za zakovice (nete), kakor je navadno vslèd naprav, sedaj še obstoječih v že-lezarnicah in zavodih za stavbo mostov, dovoljuje se samo še do 1. dné januvarja 1894.1. in to samô
s tém pogojem, da se premer štancane luknje, katerega je vsak čas vzeti vsaj za 3 mm manjšega, poslej z osrednjim izdrgavanjem ali vrtanjem poveča na stalni premér.
Po 1. dné januvarja 1894. 1. bo treba luknje
in pa za nastopne občine v okolici dunajski: Hadersdorf, Mauer, Weidlingbach, Weidling, Asparn n. Donavi, Albern, Klosterneuburg, Floridsdorf, Donaufeld, Gross-Jedlersdorf, Jedlesee, Stadlau, Kagran, Schwechat, Inzersdorf na Dunajski gori,
zakovice samô in edino vrtati j štancati jih bo “edging, Ober-Laa, Unter-Laa, Roth-Neusiedel,
brez izjeme prepovedano.
Alt-Erlaa in Neu-Erlaa, Atzgersdorf.
7.	Pri postavljanji in pri montiranji mostovnih sestavin naj se za zakovanje (zanetanje) kolikor mogoče uporabljajo stroji.
Pričujoči ukaz zadobi moč z dném razglasitve.
Bacquehem s. r.
V zmislu §. 32. se smé na tem trgu kupčevati tudi z mesom, mastnlno, divjačino, perutnino in ptiči, namenjenimi za užitek.
Pridržuje se obravnavanje in odločevanje zastran morebitnih tržnih pravic, pristoječih naštetim občinam.
2».
Ukaz ministerstev za notranje stvari, trgovino in poljedelstvo z dné 30. januvarja 1892.1.,
s katerim se izpreminjata §§. 2. in 3. z minister-stvenim ukazom z dné 3. septembra 1883.1. (Drž. zak. št. 145.) izdanega tržnega redu za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu.
S tém se razveljavljata §§. 2. in 3. z mini-sterstvenim ukazom z dné 3. septembra 1883. 1. (Drž. zak. št. 145.) izdanega tržnega redil za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu, in njuno mesto zavzamejo naslednja določila:
§. 2. Dunajski osrednji živinski trg v St.Marksu je za prodajanje velikorogate živine, telet, ovac in prašičev, namenjenih za klanje, edini trg za občinski okoliš dunajskega mesta, razširjen na podstavi zakona z dné 1!). decembra 1890. 1. (Dež. zak. št. 45.)
§. 3. Način, kakö naj se na dunajskem osrednjem živinskem trgu v St. Marksu plačuje užitnfna, ustanavlja se z ukazom c. k. finančnega deželnega ravnateljstva z dné 13. julija 1891. L, št. 1149. Pr., 'izdanim v izvršitev zakona z dné 10. maja 1890. 1. zastran izpremembe dunajske črtne užitntne in j zastran uvedbe črtne užitnine v nekih poleg Dunaja ; ležečih krajih (n.-a. dež. zak. št. 41. iz 1. 1891.).
Ker se v zmislu ravnokar omenjenega ukaza živina tarifne številke 4,, 5. in 6. živa ali zaklana I črez dunajsko užitninsko črto prinaša na osrednji j živinski trg v St. Marksu brez odavčenja, in ker ! dolžnost, plačati užitnino za to živino, nastane šele tedaj, kadar se živina s trga spravlja, oziroma kader se prevzame v užitek, kar ga je na trgu samem, za tö se mora spredaj omenjena živina na te m trgu prodajati takö, da se užitnina ne bo vračunjala v kupno ceno, in je zatorej tudi dosežene cene beležiti samö brez vračunjane užitnine.
Ta ukaz zadobi moč in veljavo z dném razglasitve.
TaafFe s. r.	Falkeuhayn s. r.
Bacquehem s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1892. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1892. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedâj, kadar se kedo nanj naroči pred koncem junija 1892. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö naroči še le po 1. dné julija 1892. 1. plačati mora za ves letnik zvišano naročnino 3 gl.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji :
Desetletje od 1. 18i9.-vštevši do 1. 1858. . . 25 gl.	I	Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
.	, , 1859.	,	, , 1868. . . 12 „ I ,	, , 1879.	,	, , 1888.	. . 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl.	|	Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl.
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1892. po teh-le cénah:
Letnik 1849. za				■ 2 gl.		10	kr.	Letnik	1864.	za .	. 1 gl. 40 kr.		Letnik 1879.		za		. 2	gl. 30 kr.	
„	1850. ,			. 5	v	25	p	T	1865.	p	•	.2 , -			1880.			. 2		20 ,
	1851. ,			. 1	p	30	T	P	1866.		. 2 „ 20			1881.			. 2		20 „
	1852. ,			■2	p	60	P	P	1867.		■ 2 , -			1882.			. 3		p
	1853. „			. 3	p	15	P	P	1868.		. 2 , —			1883.			. 2	P	50 ,
»i	1854. ,			. 4	p	20	P	p	1869.					1884			. 2		50 ,
	1855. ,			. 2	r	35	P		1870.	p •	. 1 „ 40			1885.	p		. 1		80 ,
	1856. „			. 2	r	45	P	T	1871.		. 2 , —			1886.					30 „
	1857. .			. 2		85			1872.		.3 „ 20			1887.			. 2		50 ,
	185S. „			. 2		40			1873.		.3 , 30			1888.			. 4		20 »
	1859. „			. 2		—		P	1874.	p	•	•	. 2 , 30	„		1889.					
	1860. „			. 1		70			1875.	• .	. 2 , —			1890.			. 2		70 .
	1861. ,			. 1		50		P	1876.	p	•	•	. 1 „ 50			1891.			. 3		
	1862. ,			. 1	p	40		P	1877.		• 1 . -								
n	1863. ,			1	v	40	»	P	1878.	n •	•	. 2 , 30	n							
Letnik 1891. se bo dobival še le potčm, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1891. v ostalih sedmih jezikovnih izdajali se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnili.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1891., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1891. popolnoma dopolnjeni, more se ne santd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1892. iz zaloge c. k. dvome in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatno (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestavit: iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.