Občinske volitve v Šostanji. (Dalje.) Omenili smo vže zadnjikrat beane agitacije od strani Šoštanjakih nemčurjev, o Nemcih ne govorimo, kajti atevilo teh je preneznatno. Štabni cb.6f jej je bil Hans-Muki Woachnagg, vreden sin svojega očeta. Navadno ga ne vidia i-eatokrat na ulici, ker se ukvarja z raznovrstnimi kožami, a na preddan volitve ga je bila vaaka hiša, vsak kot poln. Ubogi njegovi ,,arabarji" so tekali kot poštni konj zdaj proti Družmirju, kjer biva njegov adjutant Janez Koaar, izsluženi agitator Negri-jev, da poizve, ali je straža ob Velunji svojo dolžnost atorila. Potem dirjajo uboga kljuaeta proti drugemu adjutantu M. Skaza, p. d. Ograjšek-u, ki ae štuli in hoče biti po sili Nemec, daairavno je v nemščini pravi ,,mojater akaza". Ta človek je čisto pozabil, kje da mu je zibelka tekla, da ne v Heidelbergu, ampak blizo ,,Hude luknje". Slovenski domoljubni kmetje izogibajo ae pač poalej s tem raji takih akažeuib. krčem, saj vedo, da dobijo za gotovi denar dobre, da boljše kapljice tudi pri svojih, v alovenskih krčmah. Kako stra8tno je agitoval Hans Muki, za to je zadoatni dokaz v tem, da mu je bil vsak narodnjak v preddan volitve na poti, češ, kaj imaš ti delati v Šoštanji! Tako je ta kavalir (?) napadel mirnega narodnega učitelja o belem dnevu, na javni ulici, v pričo mnogo ljudi prav pobalinsko, blizo tako-Ie: Kaj imate Vi mladič, dnes dela na ulici...?*) Čujte, to je pravcati cvet oneomike, ki je doma pri naših nemčurjih ! Klobuk z glave pred takim kavalirjem! Slišali amo, da je razžaljeni g. učitelj airoveža takoj tožil, a pregovorjen tožbo zopet ustavil. To je aicer dokaz njegovega miroljubja, vendar pa je pri narodnjakih vzbudilo veliko in trdi ae, da tudi opravičeno nevoljo. Povej Slovenec tako psovko nemč-urju v obraz, ako bi smel, na razbeljenem rožu bi te pekel za kazeu. Ljut agitacor Hans-Mukija je bil tudi neki piaač pri c. kr. sodniji, z imenom Schildenfeld, a dognano še ni, ali z dovoljenjem in vedenjem g. okr. aodnika ali ne. Vsekako pa ae nam prav čudno dozdeva, da ae clovek brez vsake volilne pravice noai kot eden glavnih agitatorjev. Ali nemčurji ao si mialili: v sili so tudi muhedobre. Da so Titacherji e tutti quanti Hans-Mukiju na vse kriplje pomagali, ter stikali za vo lilci, kakor tičarji za jerebicami, to je dovolj znano. Da g. dr. Lichtenegger ni zaostal, kdo bi dvomil; kar pa je vse govoril in objuboval, to je tako smešno, da ne dela takemu gospodu v resnici nič veliko časti. Janez Hoter, glavni oproda Fr. Woachnagga je 8 avojo ,,sivo" zyijačo neki ženski izvabil pooblaatilo, zatopa je njeni hiši pridobil najnovejši naalov v Soštanji. Ako dodamo tem agitatorjem ae pomagača Striny ja, o katerem hočemo drugo pot obairneje govoriti, Streharja, Korošca in kakih 12 ,,šklafov", imamo ves agitacijski odbor akupaj. Kaj ne, izborno društvo, lepa kompanija! To ao ti ljudje! Škoda, da ni bilo fotografa; to bi bila izborna slika, vredna dva groša. ,,Kje so časi, kje ao dnovi", izkliknil bi človek, premotrujoč žalostne narodne premembe, ki ao v Šoštanjakem trgu dandanešnji I Fr. AVoschnagg, leta 1878 še vrl narodnjak, čestital je o priliki sedeindesetletnice očetu Bleiweiau: nNeuatrašljivemu buditelju Slovencev mnogaja leta", France Vošnjak, in danea? Njegov sin HansMuki, nekdaj čili sokol slovenski ia danes? — Ne vem, kaj naj rečem prislovici: ,,Jabelko ne pade daleč od drevesa". (Konec prih.) *) Iz spoatovanja do n&šib bralcev zamolčimo ostale besede. Uied.