AMSTERDAM ^ gf- PoUhIm platem v gotovim. & Delavcu« smo se obširno bavili z gospodarskimi vprašanji. V članku: »Sodelovanje strokovnih in gospodarskih organizacij« smo pojasnili kakšno stališče zavzemajo strokovne •rganizacije k gospodarskim organizacijam. Iz tega članka je razvidno, da strokovne organizacije ne podcenjujejo dela na gospodarskem polju, temveč so nasprotno na njem tudi same silno in-leresirane. V drugem članku: > Delavske ban- ke« smo pa videli, kali o streme strokovne organizacije po drugih državah da bi se tudi same uveljavile na gospodarskem polju. Sicer se to za strokovne organizacije še čisto nova in neraziskana pota, vendar je gospodarski položaj lak, da bodo morale strokovne organizacije tudi na tem polju osvajati postojanke. Višek koncentracije kapitala predstavljajo v današnjih časih banke. Strokovne organizacije nimajo več toliko opravka z posameznimi delodajalci temveč stoje nasproti trdno sklenjenim bančnim koncernom. Razumljivo je torej, da tyodo morale strokovne organizacije preurediti svojo taktiko primemo temu novemu položaju. V istem položaju so zadružne organizacije, zlasti produktivne zadruge. Tudi one nimajo vzdržati konkurenčnega boja s posameznimi podjetji, temveč z bančnimi koncerni, ki financirajo ta posamezna kapitalistična podjetja. * Odbor naše Strokovne komisije je že pred nekaj meseci o tej stvari razpravljal. Te razprave so pokazale, da razsaja ludi v Sloveniji bančna kuga, ki tesno koncentrira delodajalce v enoten blok. Zato je bilo sklenjenih nekaj ukrepov, ki imajo ojačiti fronto delavskih organizacij. Velika večina denarnega kapitala v Sloveniji je vloženega po raznih bankah in drugih kapitalističnih denarnih zavodih. Tudi delavskega denarja je mnogo poleg. V Sloveniji se izplača letno kakih 800 milijonov dinarjev na mezdah. Če računamo, da gre 10 odstotkov od te vsote v hranilnice in banke, kot vloge za slabe čase ali starost potem lahko rečemo, da dobe ti kapitalistični zavodi kar direktno od delavskih plač kakih 8 milijonov dinarjev letnih vlog. ' 'J Y pretečenem tednu je poročalo časopisje, da bo ministrstvo za socialno politiko opustilo nekaj krajevnih borz dela, obenem pa tudi njihov centralni urad’, to je Osrednjo borzo dela v Beogradu. To se bo izvršilo, tako utemeljujejo zato, da se štedi in varčuje. Seveda se ni nihče vprašal, kakšne posledice bo rodilo lako varčevanje. — Kaj še, da bi se bil kdo vprašal, če ni morda na stotine proračunskih postavk, ki bi se lahko črtale, in če bi se črtale, bi bil to blagoslov za delovno ljudstvo. Vpijejo vedno: produkcijo je treba dvigniti, delavnost je treba oživeti, pa bodo nastopili boljši časi. Konsolidirale se bodo gospodarske prilike, razcvetela bo trgovina, razširila se industrija, obrt, s tem pa bo prišlo v državo tudi blagostanje, najsigurnejši temelj dobre države. Sicer je resnica, da se v sedanjih razmerah ne hrani tako kot v normalnih, vendar, če znašajo ti prihranki samo 4 ali samo 2 milijona letno jih je večno škoda nalagati v tiste zavode, ki izrabljajo potem svojo denarno moč v boju proti proletariatu. Zato je treba na tem polju zastaviti svoje sile. Delavske prihranke v delavske zavode, to mora biti parola vseh delavskih organizacij. Pa je še tudi drug razlog, ki sili delavske organizacije, da se morajo pričeti udejstvovati čim u!ajintenzivnejše na lem polju. Mi vidimo, da plačujejo kapitalistični zavodi svojim vložnikom komaj po 7 do 9 odstotkov obresti, dočim posojajo denar po 20 in 25 odstotnih obrestih. Tako vidimo,