AMSTERDAM
^ gf-	PoUhIm	platem	v	gotovim.
&<tfto XI.. it« 9.	V	IJublfanl«	28.	februarja	1924.	kolikor	mofl	—	toliko	pr«
pravlu
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 pava.
Oglasi po dogovoru
Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Šeleuburgova ulica št. 6/11.
Dapisl morajo biti frankirani in podpisani, ter opremijenl « štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStniue proste.
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokrajinski odbor CDSJ)
Zadružništvo in strokovne organizacije.
V dajem > Delavcu« smo se obširno bavili z gospodarskimi vprašanji. V članku: »Sodelovanje strokovnih in gospodarskih organizacij« smo pojasnili kakšno stališče zavzemajo strokovne •rganizacije k gospodarskim organizacijam. Iz tega članka je razvidno, da strokovne organizacije ne podcenjujejo dela na gospodarskem polju, temveč so nasprotno na njem tudi same silno in-leresirane.
V drugem članku:	>	Delavske	ban-
ke« smo pa videli, kali o streme strokovne organizacije po drugih državah da bi se tudi same uveljavile na gospodarskem polju. Sicer se to za strokovne organizacije še čisto nova in neraziskana pota, vendar je gospodarski položaj lak, da bodo morale strokovne organizacije tudi na tem polju osvajati postojanke.
Višek koncentracije kapitala predstavljajo v današnjih časih banke. Strokovne organizacije nimajo več toliko opravka z posameznimi delodajalci temveč stoje nasproti trdno sklenjenim bančnim koncernom. Razumljivo je torej, da tyodo morale strokovne organizacije preurediti svojo taktiko primemo temu novemu položaju.
V istem položaju so zadružne organizacije, zlasti produktivne zadruge. Tudi one nimajo vzdržati konkurenčnega boja s posameznimi podjetji, temveč z bančnimi koncerni, ki financirajo ta posamezna kapitalistična podjetja.
*
Odbor naše Strokovne komisije je že pred nekaj meseci o tej stvari razpravljal.
Te razprave so pokazale, da razsaja ludi v Sloveniji bančna kuga, ki tesno koncentrira delodajalce v enoten blok. Zato je bilo sklenjenih nekaj ukrepov, ki imajo ojačiti fronto delavskih organizacij.
Velika večina denarnega kapitala v Sloveniji je vloženega po raznih bankah in drugih kapitalističnih denarnih zavodih. Tudi delavskega denarja je mnogo poleg. V Sloveniji se izplača letno kakih 800 milijonov dinarjev na mezdah. Če računamo, da gre 10 odstotkov od te vsote v hranilnice in banke, kot vloge za slabe čase ali starost potem lahko rečemo, da dobe ti kapitalistični zavodi kar direktno od delavskih plač kakih 8 milijonov dinarjev letnih vlog.	'	'J
Y	pretečenem tednu je poročalo časopisje, da bo ministrstvo za socialno politiko opustilo nekaj krajevnih borz dela, obenem pa tudi njihov centralni urad’, to je Osrednjo borzo dela v Beogradu. To se bo izvršilo, tako utemeljujejo zato, da se štedi in varčuje.
Seveda se ni nihče vprašal, kakšne posledice bo rodilo lako varčevanje. — Kaj še, da bi se bil kdo vprašal, če ni morda na stotine proračunskih postavk, ki bi se lahko črtale, in če bi se črtale, bi bil to blagoslov za delovno ljudstvo.
Vpijejo vedno: produkcijo je treba dvigniti, delavnost je treba oživeti, pa bodo nastopili boljši časi. Konsolidirale se bodo gospodarske prilike, razcvetela bo trgovina, razširila se industrija, obrt, s tem pa bo prišlo v državo tudi blagostanje, najsigurnejši temelj dobre države.
Sicer je resnica, da se v sedanjih razmerah ne hrani tako kot v normalnih, vendar, če znašajo ti prihranki samo 4 ali samo 2 milijona letno jih je večno škoda nalagati v tiste zavode, ki izrabljajo potem svojo denarno moč v boju proti proletariatu.
Zato je treba na tem polju zastaviti svoje sile. Delavske prihranke v delavske zavode, to mora biti parola vseh delavskih organizacij.
Pa je še tudi drug razlog, ki sili delavske organizacije, da se morajo pričeti udejstvovati čim u!ajintenzivnejše na lem polju.
Mi vidimo, da plačujejo kapitalistični zavodi svojim vložnikom komaj po 7 do 9 odstotkov obresti, dočim posojajo denar po 20 in 25 odstotnih obrestih. Tako vidimo, <ja se dogaja, da posodi banka denar, ki so ji ga vložili delavci proti 7 odstotnim obrestim delavskim zadrugam po 20 odstotkih, in povrh pa taka banka še zahteva hvaležnosti od tisto zadruge, (hi ji je denar sploh posodila.
Zato je pa treba ustanoviti delavske denarne zavode, ki bodo zbirali delavski denar, ki bodo ta denar pošteno obrestovali na drugi strani pa posoje-vali denar delavskim zadrugam po zmernih in poštenih obrestih.
Zlasti razne zavarovalnice zberejo letno velike množine delavskega denarja. Ga slabo obrestujejo in prav
mnogokrat se zgodi da zavarovanec ___________
ker je navaden delavec, ki si ne zna pomagati — je takrat ko bi imel imeti koristi od svojega zavarovanja je pa prikrajšan.
To so bili motivi, ki so privedli Strokovno komisijo do tega, da je sklenila organizirati lastno zavarovalnico in hranilnico, ki bo direktno vodena in kontrolirana po delavstvu samem. Vse je preskrbljeno, da bo poslovanje kar najbolj redno, točno in solidno, lako, da bodo imeli zavarovanci res koristi od nje, na drugi strani se bo pa posojal denar proti varnemu jamstvu delavskim zadrugam, zlasti onim produktivnim zadrugam, ki so pod okriljem strokovnih organizacij.
Pravila zavarovalnice bodo v par dneh potrjena, in poslovanje se bo takoj pričelo. S tem je pa storjen zopet velik korak, k ojačanju delavskih postojank.
V	eni sapi pa jemljejo delavoljnim, <!•: lazmožuim priliko, da bi si poiskali delovne prilike in zaslužka.
Borze dela naj posredujejo delo onim, ki ga iščejo. Preko raznih privatnih izkoriščevalnic, ki so smatrale posredovanje dela za dobičkanosno obrt, je zakon o zaščiti delavcev ustanovil načelo:	posredovanje	dela	je	v
interesu države, zato bodi posredovanje dela skrb države.
Temu načelu pa je treba dati življenja. Hržavne borze dela se morajo upostaviti tako, da bodo delavoljnim nezaposlenim po danih prilikah delo lahko^ oskrbele. Ker so minili časi, da je našel človek dela že pri sosedu, vsaj pa v isti fari. zato morajo biti borze dela razpredene po celi državi, skratka: državne borze dela morajo obvladati delovni trg.
Delovnega trga pa borze dela že v sedanjem obsegu niso obvladale. Vprašamo: Kako naj bo delovanje uspešno, če se sedaj krči in krajša to, kar je bilo itak nepopolno in nezadostno.
Poglejmo še, kako so bile dotirane in vzdržavane državne borze dela v Sloveniji. V letu 1923 je znašal proračun okoli 150.000 dinarjev, od tega zneska se je porabilo za pisarniške potrebščine, najemnino, kurjavo itd okroglo Din 20.000.-
Na takih bagatelnih vsotah, neprimernih za točno poslovanje, hočejo — varčevati Ko že sedaj borze dela s tako dotacijo niso mogle izhajati in bi vedeli uradniki borz dela povedati jako čedno stvari.
Posledica takega namišljenega var-
Nikoli že niso bili železničarji v tako brezupnem položaju, kot so danes. In zakaj? Prvič za to, ker se prepirajo med seboj, namesto, da bi bili složni in drugič, ker je današnji delodajalec stokrat bolj brutalen, stokrat bolj brezobziren in stokrat bolj zakrknjen, kot je bil prejšnji. Tudi v stari Avstriji ni bilo železničarjem z rožicami postlano, toda tako niso stradali, kot stradajo v -^osvobojeni« državi, ki bi naj bila naša mati, ne mačeha! Hvala lepa za tako mater, katere otroci nimajo nobenih živi jenskih pogojev več, ki beže, če le morejo od nje, kakor prebivalci Sodome in Gomore, ker se boje pekla, ki gredo raje v — smrt, kakor da bi še nadalje prenašali tako suženjstvo. Železničarske družine žive danes mnogo slabše kot najslabše prostitutke. Prostitutke žive od enega sicer slabega in nečastnega poklica, železničarji pa si morajo danes iskati, poleg častnega poklica, mnogokrat še druge manj častne zn nje in za njih delodajalca ponižajoče poklice, oni morajo odjedati drugim svojim tovarišem kruh s tem, da opravljajo v prostem času druga dela in tako pospešujejo brezposelnost in vlečejo tudi ostale delavce v prepad. Ne od danes, ne od včeraj, temveč tri leta že traja povečana beda železničarjev. Bilo je sicer v tem dolgem času sicer raznih’ akcij, ki so šle ali so saj skušale iti za tem, da bi se ta strašna beda vsaj omilila, toda vse zastonj. Vse akcije so zadele na trdo skalo reakcije in so se razblinile. In danes triumfira reakcija! Neki gospod Š. je pred kratkim izjavil deputaciji pri ljubljanski žel. direkciji: »Enkrat smo se vas bali, ampak danes se vas ne bojimo več!«
l'a odgovor je treba podčrtati, saj govori za cele knjige. V četrtek t. j. 14. februarja, ko to pišemo, bo šla zopet deputacija uslužbencev in delavcev
Od Zveze rudarskih delavcev (ZRD) vr Trbovljah smo sprejeli resolucijo, vki je bila sprejeta na javnem shodu, na katerem se je obravnavalo vprašanje ujedinjenja rudarskega proletariata v enotno strokovno organizacijo.
Mi priobčujemo za enkrat lo resolucijo brez vsacega komentarja. Povdariti pa moramo tudi pri tej priliki, da naša Strokovna komisija ni zamudila nobene prilike za zbliževanje in ujedinje-cje delavskih mas, če so bile take akcije iskreno in resno mišljene. Mi smo zalibog doživeli že mnogo razočaranj,
čevanja bo še večja brezposelnost. Marsikdo, ki bi našel ob dobrem poslovanju borz dela zaslužek, bo ostal brez posla. Kaj lo v današnjih časih pomeni, si izračunamo lahko na prstih. Brezposelni pa ne more živeti ob zraku in mrzli \ odi. Preskrbe bo zahteval od drža'®) občine. Mesto, da bi brezposelni preživljal sebe, družino, pa ustvarjal še nadvrednote, bo moral dobivati oskrbo od občine, države, vrhu tega pa 3e stradati.
Z ukinitvami borz dela bodo varčevali, produktivnost pa zanemarjali. Delavski razred zahteva kruha, zahteva zato dela. Če pa dela ne dobi, ga mora država oskrbeti. Oskrba nezaposlenih pa bo stala državo neprimerno več, kot pa vzdrževanje borz dela.
na ravnateljstvo bivše južne železnice v Ljubljani. Kaj bo dosegla... to si lahko razredno zaveden železničar na prste zračuni! Generali še nikoli »ion vojne dobili brez armade in to dobre armade. Za to se pravi pogajati brez dobre in močne organizacije, hoditi po vodo z rešetom. Toda južni železničarji imajo še drug povod, če gredo na ravnateljstvo.
Istim so bile deloma takoj po prevratu, deloma pa po * podržavljen ju« južne železnico odvzete vse ugodnosti, ki so jo vživali že desetletja.
Takoj po prevratu jim je bila ukinjena personalna komisija za nastavljeno osobje. Ravno tako centralni delavski odbor, ukinjena so bila vsa zastopstva osobja pri bolniški blagajni, pn zavarovalnici proti nezgodam, v skladiščih za živila. Nadalje so jim bilo skrčene vozue ugodnosti, ki so sedaj še bolj restringirane. Železnničar se ne sme več z brzovlaki voziti, samo še z osebnimi, in lo pravico dobi še le po' treh letih službe. Proste vozovnice za nakup živil so odpravljene, ravno tako personalne pošiljke. Količina režijskega premoga je skrčena na eno tretjino. — Boleznina je zmanjšana od 100 na 70 odstotkov.
Krona vsemu pa je zadnji in najnovejši čin reakcije, da je oropala železničarje sistema zaupnikov. Seveda, da
lo	ni še vse, kar so železničarji pod novo ero izgubili, marveč je še mnogo manjših, za posamezne kategorije važnih stvari, ki so bile odvzete, katerih tukaj ne navajamo, ker bi nas predaleč peljalo.
Kaj bodo gospoda na ravnateljstvu na vse to odgovorili, bomo takoj železničarjem poročali. Prosimo pa jih in jih rotimo, da temu odgovoru primerno uredijo svoje postopanje.
vendar nismo in ne bomo zgubili iz-pi ed oči vele važnosti tega vprašanja.
Naša Strokovna komisija ima 2. marca svojo plenarno sejo, kateri bomo predložili lo resolucijo v pretres. Ko dobimo na lej seji natančnejše direktive, bomo pa obširneje govorili. — Zaenkrat pa objavljamo resolucijo kakor smo jo sprejeli:
RESOLUCIJA.
Na javnem shodu dne 17. 11. 1924 zbrani rudarji konštatirajo:
1.	Da je poleg neorganiziranosti in indiferentnosti delavstva razcepljenost
a
Vareeiranle na račun brezposelnih,
Železničarsko osobje v obupu.
Ujedlnjenje rudarjev«
glavni vzrok, da sc je ofenzivi kapitala posrečilo delavstvu odvzeti po dolgih bojih pridobljene pravice.
2. Da se bo ofenziva enotnih kapitalistov toliko časa uspešno nadaljevala in da se bo materialen in socialen položaj delavstva toliko časa poslabševal, dokler se delavstvo ne bo v enotni (ronti kapitala postavilo v bran v enotnih strokovnih organizacijah.
3. Da se vkljub temu, da si delavske mase žele enotnosti, doslej s strani centralnih instanc ni dovolj resno poskušalo doseči prepotrebno ujedinjenje strokovnih organizacij in da so vsled zavlačevanja s strani centralnih inštanc Se danes strokovne organicije razcep Ijene.
Na podlagi gornjih konstatacij zahtevajo rudarji:
1.	Da odbor Z. R. D. v Trbovljah obvesti takoj vse v poštev prihajajoče strokovne instance, da rudarji želijo in zahtevajo, da se postavi ena sama močna in enotna strokovna organizacija razredno zavednih rudarjev.
2.	Da se pogajanje med posameznimi centralami ne vodijo samo
med odbori, ampak da se mora potek teh pogajanj za ujdinjenje sporočati tudi delavskim masam na shodih, da bo mogoče tudi širokim množicam delavstva sodelovati in soodločati pri tem najvažnejšem oi-ganizacijskemu vprašanju.
3. Da Z. R. D. takoj ukrene potrebno, da se lani prekinjena pogajanja z
Unij” snovno nadaljujejo in da 7. R. D. o poteku pogajanj poroča na shodih tudi masam.
4. Da bi se slišalo obe plati zvona, želimo, da se za razpravljanje teh vprašanj skicujejo skupni shodi z drugimi organizacijami, kjer bodo poročali lahko tudi njihovi zastopniki.
5. Poživljamo člane drugih organizacij, da v interesu ujedinjenja podpirajo naše gornje zahteve pri svojih organizacijah.
Mase hočejo enotne organizacije ia jo bodo postavile z voditelji ali preko njih.
Žirela enotna razredu« stroknva« organizacija!
Živel razredni boj!
Delavsko gibanie.
Novi pokojninski zakon za ru dar j«
■\ Franciji vsebuje določbe, da se vsem rudarjem, ki so najmanj 30 let delali v rudnikih in dosegli starost 55 let prizna letna pokojnina 2000 frankov. Udova po umrlem možu dobi polovico od te svote. Dosedaj niso imele vdove nobene pravice do pokojnine, ako ni mož izpolnil 301etne delovne dobe. Sedaj pa imajo pravico do pokojnine, ako je mož izpolnil najmanj 15 let delovne dobe. Pokojnina vdovam mož, ki so bili najmanj 16 let zaposleni v rudnikih znaša 373 frankov. Tu svota se za vsako nadaljnje leto službovanja poviša za 25 frankov, tako da dobi vdova, ako je mož umrl v 29. letu svojega službovanja 750 frankov letno. Po prejšnjem zakonu so imeli rudarji, kateri so delali najmanj 15 let, pravico le do delne pokojnine, in sicer za vsako službeno leto 12 frankov. Tako, da je delavec dobil po 151 etni službi 180 srankov letno. K temu so se še izplačevale zadnji čas posebne draginjske doklade. Po novem zakonu pa dobi delavec, po 15 letnem službovanju 700 frankov letno. Ta pokojnina se poviša za 50 frankov za vsako tiadaljno leto, tako da delavec dobi po 291etnem službovanju 150(1 frankov letno. Razven tega določa novi zakon o vprašanju invalidne pokojnine. Invalidnost, katera onemogočuje rudarju nadaljno izvrševanje njegovega poklica, bo potom posebne komisije ugotovljena. In ako ta komisija to ugotovi, se mu po preteku 5 let službovanja prizna 1500 frankov letno invalidne pokojnine. Ako se pa po preteku 5 let zopet ugotovi, da je delanezmožnost rudarja trajna, se mu prizna popolna pokojnina v znesku 2000 frankov letno.
Tako v Franciji, pa pri nas?
Angleški pomorci v stavki zmagali.
Angleški kapitalisti skušajo delati delavski vladi s tem neprilike, da so v mezdnih sporih nepopustljiveji kot kdaj poprej. Tako je prišlo že do dveh veli-
kih stavk. Podjetniki računajo, da bodo te stavke zmanjšale simpatije angleške javnosti za delavsko stranko. Tako je bilo tudi pri stavki pomorcev, ki se je ravnokar zaključila in to z lepo moralno zmago za delavstvo.
Angleška vladaje v tem sporu med obema strankama dolgo časa brezuspešno posredovala. Končno se je odločila za nenavadno, v zgodovini delavske mezdne politike popolnoma novo sredstvo. Odredila je, da se sestavi nevtralno razsodišče, ki naj po javni, vsemu občinstvu dostopni razpravi razsodi, kdo je kriv, da je do stavke prišlo in da ni mogoče priti do sporazuma.
Rezultat te javne razprave je imel nepričakovan uspeh. Vse občinstvo se je uverilo, da delavci stavke niso krivi.
Podjetniki so začeli pod vtisom javnega mnenja popuščati in še tisti dan je prišlo do sporazuma in nepričakovanega konca stavke.
Zakon v varstvo najemnikov so podaljšali na Angleškem še za leta 1925 do 1928. Stanovanja se smejo po teni zakonu podražiti največ za 25 odstotkov. Pri nas je stanovanjsko vprašanje še bolj akutno kakor v deželah z dobro valuto in vendar se pri nas vrši ljut boj proti zakonu o varstvu stanovanjskih najemnikov. Društva hišnih posestnikov v Jugoslaviji iz vse države so na primer vložila protest na narodno skupščino proti temu zakonu, d asi ve vsak lajik, da je tak zakon pri nas potreben in bi smeli zahtevati kvečjemu nekaj izprememb, ki so v izrazito škodo tudi najemnikom, ne le hišnim lastnikom. Med prvimi zahtevami bi bila ta. da državni nameščenci nimajo prednosti, pač pa da mora država za svoje nameščence sama zidati stanovanja.
Odhiti napad na Burni delavnik.
Iz vesti, ki prihajajo iz Švice posnemamo razveseljivo vest, da se je proletariatu švice pri ljudskem glasovanju za podaljšanje delovnega časa, ki se je
vršilo dne 17. februarja, posrečilo, ta napad odbiti.
Z 433.000 glasovi proti 318.000 je bil predlog Schultherss-a za podaljšanje delovnega časa nad 8 ur dnevno odklonjen.
S tem so švicarski sodrugi priborili zmago, ki nima samo lokalnega pomena. temveč znatno zmago, ki je mednarodnega značaja, za kaetro smo jim vsi hvaležni.
Vodstvo ruskih strokovnih organizacij je sklenilo, da odpošlje posebno komisijo v Anglijo, da prouči ustroj in delo angleških strokovnih organizacij. To dejstvo liaže, da je bilo naše upanje, da bodo omilili redni stiki med delavsko Anglijo in med delavsko Rusijo v svojih posledicah tudi razkol v delavskih vrstah pravilno.
Holandska pomožna akcija z« nemško otroke.
(1. U. B.)
Predsedstvi socialno - demokratske stranke in nizozemske strokovne zveze ste sestavili v maju leta 1923 komisijo, ki ima nalogo, omogočili otrokom organiziranih nemških delavcev bivanje pri nizozemskih delavskih rodbinah. Pri tem se je napravil pogoj, da sme ostati en otrok v oskrbi nizozemske delavske rodbine najdalje 3 mesece. Glasom poročila za leto 1923 posnemamo, da se je sprejelo v celoti 1423 nemških otrok v oskrbo pri nizozemskih sodru-gib. V krogih delavskega gibanja se je nabralo okrog 5690 goldniarjev za obleko in obutev nemških otrok. V mesecu januarju je prišlo zopet 100 otrok. Dalnji transport od 300 do 400 otrok se pričakuje.
Naše organizacije.
Železnltarii.
Kongres Saveza želecničarjev Jugoslavije. 20. in 21. aprila t. 1. se bo vršil v Zagrebu III. redni kongres Saveza železničarjev Jugoslavije s sledečim dnevnim redom:
1. Poročila.
2. Sprememba članskih prispevkov in podpor.
3. Položaj delavcev na državnih železnicah.
4. Stališče do zakona o železniškem osobju.
5. Akcija in taktika Saveza.
0.	Volitev delegatov za kongres GRSJ.
7. Kongres Mednarodne transportne federacije.
8. Volitev odbora.
9. Predlogi.
Kongres se bo vršil v Zagrebu v saveznih prostorih v Petrinjski ulici 40. Podružnice Saveza naj o tem kongresu razpravljajo, prirejajo podružnična letna /.borovanjn, pretresajo vse točke dnevnega reda in centrali pošljejo redno obračune.
Vsi zaupniki in organizacije naj sodelujejo in podpirajo svojega zaščitnika Savez železničarjev Jugoslavije.
O ujedinjenju železničarskih organizacij. Uprava našega Saveza železničarjev je odredila vse potrebne korake,
da stopi v ožje zveze z vsemi strujami železničarskega pokreta v državi, ki stoje na stališču razrednega boja. Z ozirom na bedni položaj železničarjev in socialno politično reakcijo, ki jo ravno železničarji čutimo najbolj je stremel Savez za tem, da zdmži vse te struje c močno organizacijo, ki bi razpolagala s tako potrebno avtoriteto, kakor tudi dejansko močjo, tako moralno, kakor tudi številčno. Savez je prišel v ožje stike z bivšo nezavisno železničarsko organizacijo v Sloveniji in skupino v Sarajevu, ki pa nista niti v enem, niti v drugem strokovnem sklopu. Od teli organizacij pričakujemo odgovora, pod katerimi pogoji in kak način si one zamišljajo, da bi prišlo do ujedinjenja in kedaj. Ako se bo ocl strani organizacij,
o	katerih meni Savez, da razumevajo
važnost te akcije, podvzeli potrebni koraki, da se sporazumejo železničarske organizacije na pametni in tre notno mogoči osnovi, potem bo ta sporazum za železničarje in za ves naš pokret značil velik napredek.
Sabotiranje naredb o delavskih mezdah. Po dolgi akciji, ki je šla za tem, Ja se sistem mizeruih maksimalnih plač za železniško osobje zamenja s sistemom svobodne pogodbe, da pa plače delavcev ne smejo biti manjše od plač delavcev v privatnih podjetjih, je ministrstvo saobračaja končno izdalo naredbo, po kateri se ukinja stari način plačevanja in uvaja zahtevano svobodno pogodbo. Ta naredba je bila izdana še v avgustu lanskega leta, torej že pred pol leta, toda še do danes naredba ni bila izvedena niti za delavstvo na progah Južne železnice, niti za oftalo delavstvo. Delavstvo se najprej dolga leta za nos vleče, dokler se birokrati v ministrstvu in generalni direkciji ne odločijo, da se zahteve pomakne z mrtve točke, a ko se to zgodi, ledaj se pol leta na nekaj čaka in izdane na redbe se ne izvede. Da bi bila sramota še večja, vele gospodje v naredbi o izpremombi: »dosedanje plače delavcev niso odgovarjale niti interesom države, niti pravičnosti do delavcev.« Nasprotno, bilo je štedenje tako za državo, kakor za delavce preveliko. A kljub takim izjavam se to škodljivo štedenje vrši še nadalje in zavestno upropaščuje delavstvo in državo. Proti temu postopanju so protestirali predvsem sodrugi iz. Slovenije na pokrajinski konferenci in zbrovanju železničarjev v Mariboru, sklicanem po Savezu železničarjev Jugoslavije. Sprejete so bile resolucije, ki so bile poslane na generalno direkcijo in Delavski zbornici v Beogradu. Mi se tem resolucijam pridružujemo in odločno zahtevamo, da se izplačajo železničarjem povišice plač.
Premije na premog. Osobje, ki dela pri sesalkah, ne dobiva premij na premog, če tudi na dragi strani dobiva te premije gospodične, ki sicer pišejo o piemogu, a z njim ne delajo. Uprava Saveza železničarjev je te 16. marca sklicala v Zagreb, Petrinjska ulica 40., pokrajinsko konferenco tega osobja, na
Delavska zakonodaja v na£i držav!.
Odškodnina in druge posledice zaradi neupravičene razveze službenega razmerja.
<■
če delojemalec brez zakonitega vzroka pomožnega delavca predčasno iz službe odslovi, ali če zakrivi, da pomožni delavec predčasno iz službe izstopi, je dolžan dati pomožnemu delavcu plačo in drage pogojene užitke za ves Čas odpovednega roka.
Nasprotno pa zagreši pomožni delavec. ki zapusti predčasno brez zakonitega vzroka svojo službo, prestopek obrtnega reda in se sme zaradi tega kaznovati. Obrtnik ima v tem primeru pravico zahtevati povračilo provzročene škode.
B. Ufna pogodba in učno razmerje.
Vajenec se sme sprejeti v izučbo samo na podlagi posebne učne pogod-
be, ki so mora skleniti najkBneje tekom prvih štirih tednov od dne, ko je bil vajenec sprejet. Učna pogodba se mora skleniti pismeno. En izvod učne pogodbe se mora poslati takoj po sklenitvi zadružnemu načelstvu, ako pa mojster ne pripada zadrugi, občinskemu oblastvu dotičnega' kraja. Zadruga, odnosno občina upiše učno pogodbo v posebno zapisno knjigo.
Učno razmerje nastane torej na podlagi učne pogodbe, ki jo skleneta vajenec, odnosno njegov zakoniti zastopnik in učni gospodar. Učna pogodba je oproščena vseli taks in mora ob-sezati:
1. ime učnega gospodarja, obrt in bivališče;
2. ime, starost in bivališče vajenca;
3. ako je vajenec mladoleten, ime, poklic in bivališče staršev, vaniha ali drugega zakonitega zastopnika;
4. dan pogodbe in koliko časa naj traja učno razmerje;
5. izjava učnega gospodarja, da se zavezuje vajenca v ročnosti svojega obrta poučevati in določilo, da je vajenec dolžan pridno in vestno delati v tem obrtu;
6. sprejemne pogoje glede učnine in morebitne plače, dalje glede hrane, stanovanja in obleke, glede učnega časa, takse za preskušuje in glede za-dražne sprejemnine in oprostnine.
Najbistvenejše določbe pogodbe mora občinsko oblastvo, kjer je bivališče učnega mojstra vpisati v vajenčevo delavsko knjižico.
Obrtniki, ki se pri sprejemanju vajencev ne ravnajo po tefi predpisih, zakrivijo prestopek obrtnega reda in so kaznjivi, učna pogodba pa je kljub temu veljavna.
V	učni pogodbi se sme določiti poseben čas poskušuje (poskusna doba). Čas poskušnje ne sme presegati treh mesecev ter se všteje v učno dobo. Ako ni določen poseben čas poskušnje, veljajo prvi štirje tedni učnega razmerja
za čas poskušnje. V času poskušnje se sme enostransko in brez razloga razdreti učno razmerje.
Dolžnost vajenca in mojstra.
Vajenec mora biti svojemu učnemu gospodarju poslušen in zvest; dalje mora biti molčljiv in marljiv, mora se spodobno vesti in delati po mojstrovih navodilih. Zavezan je redno obiskovati obrtno nadaljevalne šole kakor tudi strokovne nadaljevalne šole, dokler popolnoma ne doseže učnega smotra.
Učni gospodar pa je dolžim v prvi vrsti skrbeti za obrto izobrazbo vajenca, navajati ga mora k marljivosti, k rednemu in poštenemu življenju, dovoljevati potrebni čas za pose Čanje obrtno-nadaljevalne šole, odnosno rednega šolskega pouka.
Prepovedano je rabiti vajence za zasebne posle zunaj delavnice.
Število vajencev pri poedinem mojstru določajo obrtne zadruge obvezno za vse člane zadruge.
»D ELA V E C«
SHIRAN 8.
kateri bodo zastopniki izdelali za premije na premog svoje predloge in za bteve.
Savez železničarjev Jugoslavije po družnica Celje sklicuje za pondeljek
10.	marca t. 1. ob pol 7. uri zvečer v gostilni pri Zelenem travniku svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva, tajnika, blagajnika in kontrole.
2. Volitev novega odbora.
3. Slučajnosti.
Vsi člani naj smatrajo za dolžnost, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Ako bi občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen, se vrši občni zbor pot ure pozneje brez ozira na število članov. Odbor.
Rudarska stroka.
Seja načelstva Unije. Dne Ib. februarja se je vinila širša seja načelstva Unije slov. rudarjev v pisarni Unije v Zagorju, ob navzočnosti vseh odbornikov razun enega Člana načelstva, ter zastopnika strokovne komisije sodr. F. Uratnika.
Dnevni red:	Letno poročilo a) na-
čelnika. b) tajnika, c) blagajnika, d) revizije, e) organizacija, f) razno. Vsa ta poročila so se vzela soglasno na znanje, ter dala zaupnico blagajniku. V pretečemu letu 1923. je bilo prodauih znamk 1. razreda 51.745. II. razreda pa 5.106. Skupno 56.851 znamk. Skupni dohodki v letu 1923 so znašali 203.800 Din 48 para. Izdatki pa 184.816 Din 11 para.
S tem se je dokazalo, da je Unija slov. rudarjev navzlic vsem napadom in obrekovanju od strani nasprotnikov, z svojo pravilno razredno bojevuo taktiko, zavzela zopet na razmahu med rudarskim delavstvom Slovenije In d* 1« v doglednem času upati, da bo vse radarsko delavstvo zopet razumelo, da ako se bo hotelo pravilno bojevati za svoje interese se bo moralo organizirati pri Uniji slov. rudarjev. Pri točki organizacija:	se je po daljši in temeljiti
debati sklenilo, da se bodo zastavile vse sile v to, da se naša organizacija v vseh ozirih izpopolni, kar bo v interesu vsega rudarskega delavstva.
Volitev načelstva II. rudarske skupine. V nedeljo, dne 24. februarja se je vršil občni zbor novo izvonen^ jumpm-kov II. rudarske skupine c TAotrtjab z običajnim dnevnim redom.	•
priliki se je zopet jasno pokazal -razredna zavednost »»eodvrsmh,. Med
tem ko se je od stran. »^ov p
, . i. iiniii slov. rudaijev toiaj
locUaUatov postavila lastna kandidatna »e »akti »pet stari krate v bratskem objemu. 7.vezali so se neo visni z klerikalci in narodnimi socijali-d sestavili skupno kandidatno listo proti socijalistični. Ampak navzlic enot-ni fronti' skrajnih revoiucijonarc^ ^ nasprotniki razrednega boja 'lel“ in posestmi« fašizma narodnih socijal cev je zmagala lista zavednih so g Pristaši Unije so bih izvoljeni v načelstvo z 72 glasovi; a nasprotniki so bili samo 51 glasov. Za načelnika • rudarske skupine je izvoljen so i •
Krušič iz Trbovelj.
Vodslvo podružnice IJnije slov. rudarjev v Zabukovci naznanja vsem svojim članom, da sklicuje v ssmislu Unij-skih pravil svoj redni občni zbor za v nedeljo, dne 2. marca ob pol 10. uri dopoldne v gostilni g. Cocej v Megojni-cali z običajnim dnevnim redom:	po-
poldne pa v Libojah v gostilni g Skoberne ob 3. uri. Dolžnost vseh članov je, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. — Odbor.	, .	... ....
Vodstvo podružnice slov. rudarjev Meiiea, naznanja vsem svojim članom podružnice Mežica naslednje:	se
razdalje stanujočih članov, in nepnli nosti prosjačenja prispevkov po stanovanjih po podblagajnikili, je odbor podružnice Mežica sklenil na svoji redni seji dne 10. februarja, da se bodo od-neni mestu, ki bo pobiral prispevke. To nedeljo v prodajalni konzumnega društva za Slovenijo v Mežici od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. V to svrho bo vsako nedeljo en odbornik na določenem mestu, ki bo pobiral prispevke. To razglašamo v listu »Delavec« zato, da bo vsak član Unije vedel, kje ima v bo-
doče svoje prispevke za plačati. Člani našo podružnice zavedajte se, da je ves uspeh našega razrednega boja odvisen le, od nas samih. Zatoraj vi vsi, ki se zavedate potrebe razrednega boja, izvršujte. vaše dolžnosti napram svoji organizaciji brezpogojno. S tem boste pokazali disciplino in vaš proletarski čut, tudi onim zaspancem, ki še danes ob strani stoje, da se bodo vzdramili, in postali to kar ste vi, in tako spopolnili uašo proletarsko armado. Toraj proč z tistim naziranjem; samo eni naj delajo in ustvarjajo, drugi pa nič. Ne! Delajmo vsi, bodi naš geslo. Odbor Unije slov. rudar jev podružnica Mežica.
Živilska stroka.
Bedni občni zbor O. D. živilskih delavcev. Občni zbor Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 16. marca t. 1. točno ob 8. uri dopoldne v prostorih društvene pisarne Selenburgova ulica 6, II s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Poročilo predsedstva;
3.	Poročilo blagajnika; 4. Poročilo nadzorstva; 5. Organizacija; 6. Volitev novega odbora; 7. Slučajnosti.
Osrednje društvo živilskih delavcev je glasom sklepa XIV. redne centralne seje z dne 18. februarja t. 1. sklicalo za dne 16. marca t. 1. točno ob 8. uri zjutraj v prostorih društvene pisarne v Ljubljani svoj redni letni občni zbor po zgoraj označenem dnevnem redu. Da se bo sklicani občni zbor vršil v redu obveščamo osrednje odbornike in delegate na občnem zboru na sledeči spored:
a) V soboto, dne 15. marca t. 1. popoldne se vrši revizija blagajniških in poslovnih knjig. Sodrugi iz Maribora, Celja in Ljubljane naj urede tako, da začno ob 2. uri pop. z revizijo; vsi osta-
li	odborniki načelstva in širšega odbora pa naj stvar urede, da bodejo dne 16. marca ob 8. uri zjutraj v prostorih, kjer se bo vršil občni zbor, b) za izvoljene delegate veljajo določila, ki so navedena v okrožnici. — Osrednji odbor.
Celje. Konisionirnnje novo otvorje-uih podjetij. V najnovejšem Času opazujemo, da celjske oblasti bolj natančno pregledujejo vsa na novo prijavljena
podjetja ali prodajalne, v katerih se prodajajo živilo. To je vse hvale vredno in za pozdravljati če ne bi imeli pri celi stvari tudi svojih pomislekov, katere hočemo navesti, oziroma merodajno oblast nanje opozoriti. V Celju so se tekom zadnjih dveh let uredile dve nove pekarne. Gospod Lopan. pek. mojster je imel svojo hišo in pekarno v Žakresiji 144, to hišo je prodal, ker prostori niso bili uporabni za tako podjetje kakor je pekarna, ker bi se sicer moralo vse prezidati, kar se pa v teh poslopjih ne da. Hišo je kupil vrtnar-trgovec z zelenjavo g. Ocvirk. Najel si je slamnatega moža in obrt se izvršuje brez vsaeega komisionalnega ogleda naprej. G. Lopan pa si je kupil stanovanjsko hišo na Kralja Petra cesti. Uničil je več stanovanj, ter sezidal parno peč in začel izvrševati	pekovsko
obrt, kakor se govori brez	lokalnega
usleda kakšne komisije da menda celo brez dovoljenja gradbenega načrta, kako naj bo nova pekarna zidana, toraj brez kolodacije. Pecivo prodaja tam v veži. kjer hodijo hišne stranke ven in noter, tam kjer potakajo sode s feka-IIjem. torej na enem popolnoma nepri-' pravnem prostoru. Druga pekarna je gospoda Lesjaka na Bregu,	o kateri
nam tudi ni znano drugega,	kakor da
se je tam uničilo 3 stanovanja. Če je bila ta pekarna kolodirana in če imajo pomočniki in vajenci spalno sobo in po predpisih urejeno kopališče in če je stranišče po higijeničnih predpisih urejeno, vse to je zadeva merodajne komisije, katere bi se moral udeležiti tudi inšpektor dela. Če se enemu podjetniku, ki otvori lokal, v katerem hoče prodajati pecivo, odredi komisionalni ogled, ter se mu naroča razne predpise, potem je po našem mnenju tisočkrat važnejše natančnih predpisov tam. kjer se na novo napravlja delavnice za proizvajanje kruha. Upamo, da bo merodajna oblast storila svojo dolžnost vsaj sedaj, ko je na to opozorjena. — Pekovski pomočniki.
MonopotsKa stroka.
Povišanj* plač mcnopolskemu delavstvu.
Maja meseca je vložil naš Save/ monopolskih delavcev v Beogradu spomenico za zvišanje plač. Preteklo je od takrat polnih devet mesecev — a dete še ni rojeno. Menda se potom nihče ne čudi, če je monopolsko delavstvo do skrajnosti ogorčeno.
Pretekli petek se je vršit v tem znamenju tudi shod tobačnega delavstva, na katerem je poročal s. F. Svetek. Iz njegovega poročila smo posneli, da se je zastopnikom »Saveza« v Beogradu končno posrečilo po dolgotrajnih intervencijah, da je. monopolska uprava vendarle izdelala predlog za zvišanje plač. Ta predlog je bil oddan ministrskemu svetu v odobrenje. Seveda ministrski svet smatra tudi vprašanja svoje »partije, za važnejše in je šele po večkratnih intervencijah zastopnikov Saveza in GRSJ sklenil, naj finančni minister predlog za zvišanje plač po svoji previdnosti izvede.
Zastopniki GRSJ so pa že tudi pri finančnem ministru dvakrat intervenirali in pri zadnji intervenciji jim je zatrdil, da bo povišice podpisal.
K temu poročilu bi bilo treba pripomniti, da bi morali vsi tobačni delavci cele države vsi naenkrat zatrobiti g. finančnemu ministru —■ podpišite!
Z neenake mero merijo gospodje v našem ravnateljstvu. Zadnjič je nazna-uil neki mojster enega naših mizarjev, ker je kadil pri delu. To je prepovedano in se kaznuje. Mi to vemo in ne ugovarjamo proti	kazni kot	taki.	Ugovarjamo pa proti	temu, da	se	je	tega
delavca kaznovalo, zraven tega pa še k slabšemu delu	prestavilo.	S	tem se
mu je težko škodovalo, kar	je	za	maj-
hen prestopek prehuda kazen, zlasti ker se mu je naložilo še drugo kazen. Pa ko bi naše ravnateljstvo povsod s tako ostro mero merilo! Le poglejte si tistega mojstra, ki vsak dan kaj prezidava in bo menda kar na svojo roko vso tovarno podrl! On je napravil erar-ju gotovo silno škodo. Če ste toraj že tako strogi, — zakaj ste tako strogi ravno proti revežu?
Vestnik uSvobo«!«1*.
Mesečni obračuni. Glasom centralnega pravilnika opozarjamo vse podružnice, da točno vodijo in izpolnjuje jo poslane tiskovine mesečnih obračunov za vsak mesec posebej in naj jih koncem meseca pošljejo na centralo. Opozarjamo, da bo centrala koncem poslovnega leta od vsake podružnice brezpogojno zahtevala tiskovine obračunov, mesečnih poročil gibanja članov in delovanja podružnic za vsak mesec, ker le na la način se bo potem uvedlo redno poslovanje podružnic.
Oficielno glasilo. V zadnji okrožnici smo navedli, da je naše začasno oficielno glasilo strokovni list »Delavec« in v ta namen smo naročili upravi »Delavca«, da naj odslej pošilja vsaki podružnici »Svobode« redno po 1 izvod svojega lista, na katerega mora biti vsaka podružnica obvezno naročena.
Vaditeljski tečaj DTE, ki se je moral radi bolezni s. načelnika preložiti, se bo vršil sedaj 13., 14.. in 15. marca t. 1. v Trbovljah.
Vsi udeležnci tega tečaja, ki so jih enote že prijavile morajo biti že dne 12. marca zvečer zbrani v dvorani delavskega doma v Trbovljah. Nove pri-javljence naj pa enote prijavijo še najkasneje do 9. marca.
Posebnih obvestil na enote ne bomo razpošiljali.
Načelniška poročila za meseca januar in februar naj vse enote nemudoma dopošljejo Zvezi DTE s svrho statistike.
Objave.
BREZPOSELNIM!
Mnogi izmed nas so že po več mesecev brez službe in zaslužka. Zadnje čase pa postaja položaj še vse bolj kritičen. Podjetje za podjetjem ustavlja svoj obrat, delavcev in uradnikov je vedno več na cesti, ki so izročeni gladu in mrazu.
Kdo nam ho pomagal?
Država, občina in vse javne institucije imajo dolžnost, da pomagajo nam.
ki nismo po lastni krivdi zašli v to nesrečo. Vendar se do sedaj ni nič storilo za nas.
'treba je. da sežem« po samopomočit
Treba je, da se združimo in da tesno združeni zahtevamo svojih pravic. Treba je, da slišijo merodajni faktorji naš glas, ki mora biti tako glasen, da ga bodo slišali vsi tisti, ki imajo dolžnost brigati se tudi za nas!
Zato smo sklenili na sestanku dne 27. feb., da upostavimo ODBOR ZA POMOČ BREZPOSELNIM.
Ta odbor ima nalogo pozvati vse brezposelne naj se nujno zglasijo pri njemu, da jih upiše in da potem v njihovem imenu zahteva od kompentnih faktorjev nujne in izdatne pomoči. Odbor bo napei vse moči, da bodo javni faktorji dali na razpolago brezposeln« podpore, da bo država in občina pod vzela javna dela, ki naj brezposelnost zmanjšajo in da se bodo organizirala zasilna dela in da se bo organizirala javna zbirka za pomoč brezposelnim.
Vsi, ki ste brezposelni, ki zmrzujete in stradate, vstopite v naše vrste!
Čim več nas bo, tem bolj se bo slišal naš glas in tem bolj se nas bo upoštevalo!
Ne glede na strankarstvo vsi brez razlike pridite, da se skupno borimo za svoj obstoj!
Odbor za pomoč brezposelnim posluje začasno v Selenburgovi uliei št. 6, drugo nadstropje, levo, vsak dan od 9 do 12. ure dopoldne.
Pridite! Zglasite se vsi, ki ste brezposelni in podpore potrebni!
Odbor za pomoč brezposelnim v Ljubljani.
Podružnica kovinarjev ua Javorniku
sklicuje za v nedeljo 9. marca ob 2. uri popoldne svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih gostilne 7vab« ua Javorniku.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole.
2.	Volitev novega odbora in raznoterosti.
Poživljamo članstvo, naj se občnega zbora polnoštevilno udeleži in s tem dokaže, — da je trditev nezavisnih, da nas je samo 15 — navadna laž. Pokažimo, da smo res mi med prvimi, ki izvršujemo pravilnik. — Odbor.
Podružnica Osrednjega društva usnjarjev v Ptuju, javlja, da se bo vršil
dne 16. marca t. 1. občni zbor z društvenem lokalu pri pošti »Bierquelle«. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: t. Prečitanje zapisnika; 2. poročilo blagajnika, a) od preteklega mesečnega zaključka, b) celoletni obračun; 3. volitev novega odbora; 4. raznoterosti. Dolžnost članstva je, da se občnega zbora točno udeleži. —. Odbor.
Zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujem delavcem in obratnemu vodstvu v obratu Samassa (Strojne tovarne in livarne) v Ljubljani, ki so mi dali gmotno podporo ob smrti mojega moža v znesku Din 803.— Zofija Dražili kova.
ZDRAVNIŠKE ORDINACIJE
v ambnlntoriju ljubljanske poslovalnic« Okrožnega livada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Gradišče štev. 2.
Za splošno medicino:
vsak delavnik od 8. do pol 10. ure g. dr. Janežič Pavel.
od 9. do pol 11. ure g. dr. Zajec Iv. od pol 11. do 12. ure g. dr. Košenina Peter.
od pol 16. do 17. ure g. dr. Drobnič Ivan.
Za pljučne bolezni: vsak delavnik od pol 13. do pol 14. ure g. dr. Jamar Tone.
Za kirurgijo (rane. telesne poškodbe itd.):
vsak delavnik od pol 14. do pol 15. ure g. dr. Krajec Pavel.
od 17. do 18. ure g. dr. Minar Frane. Za otroške bolezni, obenem posve tovalnicn za matere:
vsak delavnik od pol 14. do pol '15. ure g. dr. Derč Bogdan.
Za ženske bolezni in porodništvo: vsak delavnik od pol 13. do pol 14. ure c. dr. Pintar Ivan.
Za kožno in Hpolne bolezni: vsak delavnik razen ob četrtkih od 8. do 9. lire g. dr. Demšar Jernej.
Za notranje bolezni ter bolezni v vrahi in nosil:
vsak delavnik od 15. do 17. ur« g. dr. Bleiweis Demeter (na svojem stanovanju, Kongresni trg 3. I.
Za živčne bolezni: vsak delavnik od 14. do 15. ur* g. dr. Robida van (na svojem stanovanju, Dalmatinova ulica 4.
Za očesne bolezni: vsak delavnik od 9. do 11. ur« g. dr. Dereani Emesl (na svojem stanovanju Frančiškanska uB«a 4.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 26. februarja 1924.
Japonska si je opomogla s čudovito naglico. Pomorske luke so povečini vzpostavljene, biče rastejo kot gobe po dežju in splošno življenje v državi se konsolidira. — V zunanji politiki žal ue moremo zaznamovati pozitivnih rezultatov. Diplomacija je s svojim tajin-ntvenim plaščem prikrila imperijalistič-ue težnje in želje po ozemljih onkraj japonskih otokov, t. j. Kitajski, ni pa mogla utajiti napetosti, Iti vlada prav -tedanji čas med njo in Rusijo. Mednarodni forum je sicer že definitivno rešil vprašanje Vladivostoka in Sahalina, kar sta pravno priznali obe državi. Dejansko stanje pa je povsem drugo. Sa-liahn je polotok, ki je sam po sebi brez pomena, ker je večina leta pokrit z ledom. Važen pa je v strategičnem oziru. Tam bi lahko imele oporišča Husi ja in Japonska. In v tem tiči jedro spora. — Pri Vladivostoku pa je stvar še pomembnejša. Vladivostok je edina ruska luka, ki more vzdrževati ogromni promet, ki teži iz Rusije na vse kraje in konce. Pa še to v omejenem obsegu, ker je vladivostoška luka dve tretjini leta zamrznjena.
Črno morje ji je omejil in zaprl Carigrad, deloma po krivdi malenkostnih leženj Bolgarije, deloma imperialističnih poizkusov velike antante, zlasti Anglije, ki bi si rada prisvojila Bospor in Dardanele, kot je to napravila napram Španiji v zadevi Gibraltarja, napram Kgiptu glede sueškega prekopa, ki ga je sezidal francoski inženir a carino pobira Anglija.
Rusija je bila doslej v verskih vprašanjih popolnoma indiferentna. Zadnje čase so se pa pojavila tudi tamkaj gibanja, ki streme za tem, da se združita Moskva — versko središče Rusov — z Vatikanom v svrho lažjega političnega sporazuma. Med tein ko Italijani de-mentirajo, ruski uradni krogi to odkrito priznavajo. Zadnjim lahko verjamemo, ker je bila med tem itak sklenjena trgovinska pogodba med obema državama in žo prihajajo prvi transporti žita v Italijo. Težišče evropske politike je sedaj v financah. Reparacije so samo lep izraz za dolgove. Nemčija izkuša reparacije zadržati z naglašanjem svoje slabe valute, pri čemer pa bolj in bolj ojača in razmnožuje svojo industrijo. Ker ni prišlo do sporazuma /. Rusijo, skuša ubrati pot proti zapadu, to je proti Angliji, kateri na morju ne more več konkurirati. Tega se Anglija dobro zaveda, in zato ne odmika roke, ki ji jo nudi Nemčija.
Vse to opazuje Francija s pazljivim očesom. Tem opazovanjem slede tudi dejanja. Ta dejanja so našla izraz v zasedbi Porenja in Porurja, ki ju Francozi na noben način ne bodo vrnili,
Za bolezni v ušesib, nosu in vratu ter očesne bolezni:
vsak delavnik od 11. do 12. in od 14. do 15. ure g- dr. Pogačnik Josip (na svojem stanovanju Kralja Petra trg 8.
Opozorilo elanom:	Nakaznice za
zdravnika se izdajajo vsak delavnik od
8.	do 18. ure, tako da tudi popoldne prihajajoči člani lahko takoj dobe zdravnika.
Pravica do pomoči ob bolezni in nezgodi se dokazuje s potrdilom delodajalčevim (§16 ZZD), da ie zavarovanec resnično zaposlen.
V	Ljubljani, dne 29. januarja 1924.
*
dokler jim Nemčija ne restavrira ozemelj severne Francije, ki so bila porušen« med vojno. Dočim kujejo Angleži iz tega političnega nasprotstva svoj gospodarski kapital, si prizadeva Amerika, da bi ta nasprotstva ublažila. Novi začasni predsednik Zedinjenih držav je sprva vstrajal na principu svojega predhodnika Hardinga, kasneje pa je krenil na pot Wilsona, ki je hotel s svojo človekoljubnostjo dvigniti Evropo iz njenega prepada. Rezultat vsega delovanja zadnjih treh predsednikov Amerike je ta, da vlada v Ameriki silovita brezposelnost, Evropa pa je v finajični krizi, iz katere bo težko našla izhoda normalnim potom.
Rusija je vrgla svojo močno roko proti iztoku, ker hoče preko Kitajske zavreti prodiranje žoltega plemena na zapad. Hkrati pa je obrnila svoj obraz k zapadnim državam, s katerim se je voljna sporazumeti. Večina zapadnih držav je Rusijo itak že priznala. To je bilo politično priznanje. Sedaj gre le še za gospodarska vprašanja. Največje težkoče tvori vprašanje predvojnih dolgov, pri čemer pa so udeleženi izraziti kapitalisti. Rusija jih zato ni hotela dolgo priznati, sedaj pa je z ozirom na to, da končno mora priti do sodelovanja vse Evrope pristala na to, da je pripravljena povrniti dolgove, seveda pod gotovimi pogoji. Pogajanja glede financ vodi v imenu Rusije Rakovski.
Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo so izpadla, kukor je bilo pričakovati. Najprej nas je Italija porinila preko Postojne in Idrije, na to nam je po triletnem prerekanju vzela Reko in Zadar, sedaj pa zahteva gotovih ugodnosti na Južni železnici, ki jo je med tem naša država itak podržavila. Pristanišča poleg Reke, to so Delta Baroš in Biankino nimajo do sedaj še nobenega pomena, ker niso tehnično dograjena. Posledica tega zadnjega »prijateljskega sporazuma bode ta, da bo rastla trava
i	v reškem i v naših pristaniščih. V zahvalo Italiji odpotuje naša kraljevska dvojica v Rim, da izkaže italijanski dinastiji svoje prijateljstvo. Da tamkaj ne bo manjkalo silno zaposlenih ministrov in njihovih sorodnikov (predvsem soprog!) je samo po sebi umevno. Med tem delavstvo, ki je bilo doselj zaposleno v Reki ne ve, kam bi se obrnilo. Ne glede na to, da vlada začasna brezposelnost po vsem svetu, si ne more pritrgati prisojbin. ki so potrebna za potovanje.
Svoj čas smo občudovali, oziroma smejali parlamentu v Mehiki. Na to je prišla na vrsto skupščina v Budimpešti, kjer so se poslanci vsak teden stepli-Sedaj smo pa dosegli to viteško stanje huli v Beogradu. Poslanci, ki imajo sklepati in skrbeti za dobrobit ljudstva, si kratkomalo prirede domačo zabavo v parmamentu. Ko gre za načelna vpra-
šanja, se dva poslanca lepo skregata, prvi potegne pest, drugi revolver in prično se huronska bitka, pri čemer seveda ni nikogar mrivega. Uradniško, agrarno, invalidsko vprašanje pri tem ostane nerešeno ...
V	parlamentu se nadaljuje proračunska razprava. Zakon o državnem proračunu bi imel biti rešen že pred par meseci, a je vlada vprašanje zavlačevala radi namišljene bolezni Pašiča in finančnega ministra Stojadinoviča. Ob enem boleha minister zunanjih poslov dr. Ninčič, ki so mu pred vsem konvencijo z Italijo hudo nadležne. — Vlada povdarja, da bo vprašanje državnega proračuna rešeno še ta teden, koliko je temu verjeti, vemo iz dosdanjih izkušenj.
Pouk In razvedrilo.
Kaj je pripovedoval francoski finančni minister na volilnem shodu? —
Marsikdo bi si mislil, da je bil njegov govor pred volilci skozinskoz političen in da je razlagal sedanji pereči položaj. Toda prav nič takega ni storil Lou-cher, marveč je predaval svojim volil-cem o reji perutnine, rekoč: Dragi kaie-tovalci! Ako hočete prispevati k potrebni gospodarski obnovi naše dežele, potem se morate baviti z različnimi gospodarskimi panogami, v teh kraji posebno z rejo kuretniue. Opozarjam Vas na tole: Vaše kokoši, ali ni res v sedanjem času neso manj jajc nego poleti; moje v Louveciennu pa nesejo jajtu tudi sr da j pozimi, tako da jih imam dovolj v vsakem letnem času. Pa zakaj? Zakaj nesejo kokoši poleti več jajc nego pozimi? Ker več jedo t. j. ker jedo dalje časa vsak dan. In zakaj? Zato ker je svetlo tudi v onih zgodnjih urah, ko po zimi ni svetlobe. Zato pa storite to kar sem storil jaz. Napeljal .sem električno luč v kurnike v urah, v katerih je poleti svetlo, pozimi pa tema. Ako bodo vsi delali tako, bomo imeli na Francoskem na milijone jajc preveč. Poskusite!
Kino „Uom]flnsKi dvor”.
28«| 29«y 1» lil 2a
Zveri.
Filmska drama v 7 dej.
 •
28. in 29.
BeneSKI Fornoretlo.
KINO MATICA
'-■.-V ■' ' "■ " ■■ ■	'	"	•	’
Pospeševanje rasli potom električne svetlobe. — Na vrtnarski visoki šoli blizu Berlina so osvetljevali razne rastline z električno lučjo, da bi rešili problem pospeševanja rasti. V lo svrho so se poslužili Wictoktovih reflektorjev, ki so jih postavili 70 cm od rastlin. — Svetilke so gorele od mraka do polneči tuko, da so imele rastline tudi nočni počitek.Na ta način osvetljene rastline so rastle hitreje kot navadne. Rože »o n. pr. cvetele prej in so se popolnoma razcvele z dolgimi stebli, ravno nasprotno z navadnimi rastlinami. Osvetljena salata je dala 50 odstotkov več pridelka kot navadna. Neosvetljeni fižol ni uspel, osvetljen pa je razcvel v poloviti februarja. V nomebru osvetljene jagod« so bile v februarju v polnem cvetju; pokazale so bogate plodove, ki pa radi mraza niso dozoreli.
•
Obrekovanja se kujejo na skrivnem, ampak obrekovalci pogoetoma pozabijo, da doseže solnce ludi temne kraje.
T Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) izdajatelj: črau« Smek. Odgovorni urednik: JttSe Berdajs. Tiska tiskarna Makao Hrovatin
Lepota? Svetost mladosti? Priljubljena vtianjšfcina? Vse lo si Lahko prihranite in zabranite prerano ostareiost edino z raeio-nelnim negovanjem vašega obraza, raSegu telesa, vaSih las in zob! Izvanrednega delovanja so že (Srez 23 let priljubljeni Klza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazun in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pa-kovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjent in poštnino 25 dinarjev), Elza lilljno milo lepote (i kose s pakovanjem in poštnino 40 Din) in 10% doplatka in drugi Elza preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA 1)0-NJA, Elza trg št. 334, Hrvatsko.
Razširjajte „Dalavca“.
Vsedeltivskl zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
UDbllaDO. VidovdaniKa ceita Z
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi posamezne dale za tl. D. R. — Vse telovadne potrebščine s majce, telovadne hlače, čelje, dalje za moški in ženski naraSčaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike 1 Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
Zmotni
usnjarski pomočniki |
se takoj sprejmejo. Reflektanti naj se oglase pri tovarni usnja
A. PODVINEC & CIE.
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU.
Razgled po svetu.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno samo
MILO „GaZELA“
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska števiika 367.