He©dlwism9
politično glasil® za S!owesiee
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za poi leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja" posebej.
s
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno zn.čane cene.
Vsebina: K položaju. — Reformirajmo se! — O zadevi konsumnih društev na Slovenskem. -- Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. — Gospodarstvo. Zenski vestnik. — Prosveta.
H položaju.
Slovenske politične razmere na Slovenskem so danes take, da bi bilo najboljše, da stoji človek mirno ob strani, opazuje vse in molči. Sodelovanje s klerikalno stranko je za vsakega količkaj svobodoljubnega Slovenca izključeno, opore za svoje delo v drugi stranki ni mogoče dobiti. Odtod tudi pride, da se je toliko resničnih rodoljubov odtegnilo političnemu življenju.
Liberalna stranka pod svojim ustanoviteljem dr. Ivan Tavčarjem je svojčas tako mnogo obetala: danes opazujemo le še zadnje konce razbite ladje. Odkar je odložil župan Ivan Hribar predsedstvo v njenem izvrševalnem odboru, se sploh ne ve — česar tudi nihče njenih pristašev ne zna — kaj stori zdaj.
Pokopal ni svoje stranke dr. Ivan Tavčar sam s popolno nesposobnostjo kake organizacije: pokopala jo je tudi tista inteligenca, ki se je prištevala njenim pristašem. Vsakdo je hotel samo komandirati, vsakdo hotel stati na čelu: podvreči se skupni ideji ali skupnemu vodji pa nihče. Povsod! samo ošabni magnatje, nikjer vernih pristašev. Klasične primere za pionirje te stranke dobimo povsodi; omenjamo naj le kot poseben kuriozum izvoščika Turka, mesarja Predoviča, viteza Blehveisa . . . vsi v Ljubljani.
Liberalni inteligenci ni bilo mar delo, skrbela je samo za to, da se je godilo njej dobro. Razen svojega strokovnega znanja se nikdar ni ničesar druzega učila, kar bi porabila lahko kot član stranke v prid svojemu ljudstvu.
Tega se je zavedal tudi dr. Tavčar sam, bodisi vedoma ali instinktivno: pričel ni z nobenim delom. Vsakemu pristašu je dovolil, kar je hotel le-ta delati, vse brez načrta, samo da mu ni nasprotoval. Kdor pa se je drznil dvigniti svoj glas proti brezdelju in zavoženosti take stranke, tega se je ubilo z navadnim načinom: perfidni napadi v Sl. Narodu, kjer je dosegla premnogokrat žurnalistika vrhunec lopovščine, so storili, česar bi ustna beseda ne dosegla. Žarniki-gromovniki so ubili Razlage, Šuklje je uskočil in se izneveril prijateljstvu dr. Tavčarja, dr. Šušteršič kot naj-prebrisanejši izmed vseh pa niti z dr. Tavčarjem ni poskušal. Že kot mlad odvetniški koneipijent si je zarisal s hladno preračunjenostjo pot, ki nese največ — njemu, če hočemo, je moralno tak način dela najbolj nizek. Svoj brezmejni egoizem krona z donečo in slepilno besedo: „Ljudska pravica!11 S kreditom, ki mu ga dajejo denarni zavodi, katerim na čelu stoji po-največ on sam, špekulira in pravi, da dela za — ljudstvo. Morda si je mislil dr. Šušteršič, da ljudstvo takega voditelja, ki niti sam zase ne zna skrbeti, ne mafa. Kakor tudi veje iz teh besed bridka ironija, vendar utegnejo imeti na sebi precej resnice.
Da se je povspel dr. Šušteršič od triumfa do triumfa, dr. Tavčar pa od padca do padca, vedno niže, ne temelji samo v duševni razliki obeh vodij, ampak v dejstvu, da leži med obema strankama velika bistvena razlika — ki je mogla postati pač samo pri nas bistvena!
Klerikalni krogi so imeli interes, svoj življenski interes na tem, da se udružujejo, dobro vedoč, da zavladajo povsodi, če podpirajo in se podvržejo drug drugemu. Interes svoje stranke so stavili nad vse, prepričani, da pride, čim prodre njih stranka povsodi, tudi vsakemu izmed njih pravi zlati vek. Klerikalni kolovodje zasedejo kakor nekdaj turški paše svoja vzvišena mesta, odkoder ukazujejo in se žive ob žuljih svojega naroda. Liberalna inteligenca pa je zasedla takoj ta mesta — vsaj kolikor se je največ dalo — zato je vlekel vsakdo v svojo stran, kakor je njemu najbolje kazalo, ne glede na to, je to v interesu njegove stranke ali ne.
Koliko ni danes med duhovščino oseb, ki bi se odtrgale rajši danes od dr. Šušteršiča, kakor jutri, dr. Krek bi nastopil brezdvomno proti svojemu rivalu, ali dr. Krek kakor vsi drugi so prepričani, čim pride razkol v klerikalno stranko, je tudi slovenskemu klerikalizmu odzvonilo! Molče — ker je to v interesu njih stranke in ker so dr. Šušteršičev! vspehi brezdvomno veliki. Je tudi naravno: dr. Šušteršič je stopil na tako politično pot edino vsled tega, ker je hotel postati tem potom bogatin. Če se hoče povspeti še više, je prisiljen storiti nekaj tudi za svojo stranko, ker vsak strankarski vspeh mu polni zopet iznova njegove kase. Dokler ni nasičena njegova sebičnost in dokler ni močnega dela od nasprotne strani, toliko časa se tudi njegovi vspehi ne nehajo. Zato smo lahko pripravljeni še na nove zmage te stranke.
Dr. TaVčar je nedolgo tega povdarjal sam na nekem shodu, daje dr. Šusteršičeva stranka oz. njen vodja zelo praktičen, njegova pa je — — idealna. Ali dr. Tavčar, ki je podoba in niveau naše inteligence, prizna rad, da tudi njegova stranka ni bila prav nič idealna. Ideal imenujemo namreč vzor višega življenja — je imela kdaj tega njegova stranka v svojem programu?
Spominjamo se, da je dejal dr. Tavčar prilično, da je vse drugo gola nezmisel in da ima edini pomen program, ki ima samo „boj proti klerikalizmu" na svoji zastavi. Kam ga je privedla ta zastava, premišljuje lahko danes dr. Tavčar in z njim vsa njegova stranka, čudimo se samo eno: da niso s Hribarjevim odstopom odložili še drugi odborniki svojih mandatov. Brezmiselno je namreč, lepiti in družiti, kar ne gre skupaj. Nastala bi kvečem spaka, ki je že v naprej obsojena v smrt. Kdor nima tega čuta že prirojenega v svojem srcu, kaže, da nima pravega smisla ne za ideje ne za politiko. Saj ni politika nobeno delniško podjetje — kar se sicer pri liberalnih prakticira — ampak je torišče, kjer se zbirajo enakomisleči ljudje. Kdor tega ne uvidi, mu ni pomagati, zato tudi naši liberalni ni pomoči. Stopiti v njeno službo, po-menja danes kompromitirati sebe.
Kaj hoče klerikalna stranka, vemo vsi dobro. Kaj hočejo storiti svobodomiselni kot protiutež klerikalizmu, ne ve nihče. Da se ni zanašati na kranjski liberalizem, da ni mogel dobiti ta zadostnih tal — vsaj toliko, da bi mogel živeti — niti tam, kjer se je rodil, vemo tudi. Ne vemo pa, kako se obrnejo politične razmere z ozirom na dejstvo, da se je pojavil med nami rod, ki odločno odklanja vsako skupno delo s starimi, trdno prepričan, da okuži en gnil sad še druge.
Eno pa je jasno: od take anarhije kakor vlada med protiklerikalnimi elementi na Slovenskem danes, nimamo ničesar. Mladi naj jemljejo vzgled pri cvetoči klerikalni in poginjajoči liberalni: na eni strani se jim kaže disciplina, kjer se podvržejo osebni interesi idejam — na drugi strani zopet, kam se privede strujo in stranko, v kateri vleče vsakdo voz v svojo stran in hoče biti vsakdo glava. V stranki mora biti delo razdeljeno. Eden opravlja to, drugi kaj druzega. Ni namreč v stranki samo prva beseda, ampak delo!
Reformirajmo se!
Ljudstvo, čigar srednji sloj odpada od napredka k nazadnjaštvu, mora poginiti.	Dr. A. Fischel.
V tehničnem delu vdobimo še le jedro krepke organizacije.
,	Dr.- H. Tuma.
Še pred nekaj desetletji ni bilo na Kranjskem in drugih pokrajinah Slovenske nikakih političnih bojev. Drugi narodi so se že živahno gibali in branili svoje interese — Slovenci pa smo daleč tja v dvajseto stoletje — spali. Še le po letu 1848. se je pričela polagoma razvijati narodna zavest m politično gospodarski interesi. Ali vse to gibanje je bilo še prav neznatno, Slovenci so bili tako malomarni, da niti svojega lastnega jezika niso znali, inteligenca se je posluževala v svrho občevanja nemškega jezika, tako da je bil še do leta 1860. občevalni jezik naše inteligence do malega nemški (Dr. Vošnjak — Spomini). Dr. Vošnjak piše: „Doba šestdesetih let od 1861. do 1870. 1. bo zmerom ostala imenitna v pohlevni zgodovini našega pohlevnega naroda (vzrok, da ne napredujemo. Pisatelj). In če smem primerjati majhno z velikim, lahko rečem, da je ta doba za Slovence bila tako odločilna, kakor ista doba šestdesetih let za Ruse ... Za Slovence pa je ta čas bil pravi preporod, vzbujenje iz mnogostoletnega dremanja in vstop v vrsto drugih že bolj zavednih narodov. Leto 1848. je v narodnem oziru bilo brez vsega vpliva na maso naroda, namreč na kmetsko ljudstvo. Še celo ta iskra narodne zavednosti, ki je tačas tlela v prsih še prav maloštevilnih rodoljubov, je ugasnila pod mrzlo sapo Bachovega absolutizma. Spet so dolgih deset let zadostovale „Novice" za vse težnje, gospodarske, politične in narodne, vsega slovenskega naroda ..."
Slovenci so se polagoma začeli zavedati svoje narodnosti, pričeli so spoznavati skrajno krivično postopanje dunajske vlade in pričeli se potegovati za svoje pravice. Vnel se je po-
lagoma boj na celi črti, imeli so sicer malo zavednih mož ali bojevali so se primeroma še dosti uspešno. Ta boj se je bil sedaj intenzivnejše, sedaj zopet bolj malomarno, krivo je bilo pač to, da so se že tedaj cepili, sicer ne oficijelno, ali vendar ni bilo pravega enotnega boja. Dr. Vošnjak navaja pismo rodoljuba Trstenjaka, v katerem stoji: „Nekateri naravnost rečejo, da nočejo, da bi urednik Jurčič sam reprezentiral politiko „Narodovcev“. Drugi mi pišejo: „V taboru B. 1. C. grdi — egoizem, v taboru „Naro-dovcev" grdi cinizem . . . Jurčiča materialni svet noče za vodjo, ker ne reprezentuje človeka v javnem stališču, vsaj poznaš filisterstvo, ki vpraša: Kaj pa je?" Iz tega razvidimo, da so bili vzroki nesložnosti, ki so nastajale in bile dostikrat vzrok bolj ali manj mlačni politični akciji, navadno le zgolj egoistični in se ni šlo toliko za načela. Slično opazujemo tudi dan na dan v sedanji politiki, kjer se prelevi politik čez noč in to ne načeloma, nego zgolj le radi egoističnih namenov. Ljudem se ne gre za narodne interese — tu se jim gre edino le za korist svoje lastne osebe. Lahko smo prepričani, da bi dr. Šušteršič nikdar ne bil v nazadnjaški stranki, če bi uvidel, da mu donese napredna stranka več koristi. Dr. Šušteršiču ni samo za vodstvo stranke — on stremi višje (omenjam tu le, kar sem slišal iz ust raznih duhovnikov) in to doseže lahko le kot vodja one stranke, katerega mišljenja je tudi naša vlada.
Politična stranka na Slovenskem je postajala vedno večja, naraščala je pa v nji tudi ne-složnost, ker kolikor več merodajnih oseb, tem več nasprotnih si egoističnih načel. Nekaterim se je zahotelo po vodstvu in ker ga tu ni bilo doseči ... so se razcepili in nastali sta dve stranki, ki pa se od začetka nista preveč razločevali, ker pravega političnega programa tedaj še tako ni bilo. Razmerje med strankama se je seveda, kar je popolnoma naravno, vedno bolj ostrilo. Pričel se je biti ljuti boj. Med tem ko so prej združeni koncentrirali vse svoje moči proti vladi in nasilju narodnega nasprotnika, se poslužujejo sedaj vlade same in narodnega nasprotnika proti lastnim bratom. Da to ni ravno v korist narodnim interesom, to je samo ob sebi umevno. Pri izbiranju bojnega orožja nista ne ena kot druga stranka preveč izbirčni — boj se bije aut aut — v tem pa trpi celo narodno gospodarstvo, trpi trgovina — sploh vsi celokupni interesi.
Bije se boj nazadnjaštva, ki stopa odeto v plašč vere (da se poslužujejo v političnih bojih vere napram nasprotniku, kjer ni nič manj vernih in malovernih kot v takoimenovani klerikalni stranki, to je zlo, ki izpodkopuje ugled cerkvi) — napram naprednjaštvu. Prvi zavračajo sicer trditev, da so nazadnjaki in kažejo na razne stvari, ki naj jih zastopajo ... ali to je le pretveza, znak njih nazadnjaštva niso te navidezne stvari — znak njihovega nazadnjaštva so vse njih ideje, ki jih zastopajo in cilji, po katerih hrepenijo. Da imajo največ privržencev, je pač lahko umljivo, ker se poslužujejo sredstev, ki so nedopustna, kakor vere, in drugič ker je priprosto ljudstvo bolj pristopno nazadnjaškim idejam kot naprednim, ker prve lažje razume in jih že pozna, zadnje pa so mu kot nove težko umljive. Najbolj žalostno je pa dejstvo, da se godi isto tako s srednjim slojem, ki že od nekdaj hodi po potu nazadnjaštva ali pa odpada od napredka, mesto da bi se prilagodil naprednim idejam, ker ljudstvo, čigar srednji sloj odpada od napredka k nazadnjaštvu, mora poginiti. To je neizogibno — to je zgodovinska resnica.	(Dalje prih.)
6 zadeni konsaainih društev na Slovenskem.
Slovenski Narod je prinesel ponatis „o konsumnih društvih41 iz klerikalnega lista „Gorica". Ta članek, ki ga navajamo tudi mi, je spisal g. S. Premru, ki stoji na čelu klerikalne gospodarske organizacije. Radi aktualnosti, ki jo imajo pri nas še sedaj konsumna društva z ozirom na njih vedne neuspehe in polome — nekaj opazk.
Konsumna društva in jednake slične gospodarske organizacije so neprecenljivega pomena, to pa le če so v pravih rokah ljudi, ki so vsestransko trgovsko izobraženi.
Konsumna društva imajo neprecenljivo vrednost za zadružnike, če so nastala iz naravne potrebe.
Pri nas pa so konsumna društva nastala ne iz naravne, nego samo iz zgolj politične potrebe. Klerikalna stranka je uvidela, da če si hoče pridobiti privržencev, mora pokazati pozitivno delo. Osnovali so konsumna društva, v politično sredstvo proti liberalni stranki; osnovali so jo na slabi podlagi — ljudje, ki so imeli ne teoretičnega še manj pa praktičnega vpogleda v jednaka zadružništva. In vodstvo je bilo pa v rokah mož, ki se ali niso prav nič brigali za konsumno društvo — ali pa se niso mogli, ker niso razumeli stvari. Posledice pa so bile — polomi in propadanje narodno-gospo-darske organizacije.
Seveda je pa pri tem trpel edino le kmet. — V tej zadevi piše glasilo klerikalne stanke na Goriškem „Gorica" doslovno takole:
„Ne moremo se ogrevati za zadruge, ki nimajo v sebi etičnega momenta, ki dajejo kmetu blago „na kredo11 in ga s tem zavajajo v večje ali manjše lahkoživlje in potratnost, ki ne morejo uspešno konkurirati s trgovcem. Trgovec skrbi sam za razvoj svoje trgovine. Ako gre trgovina rakovo pot, mu gre za lastno kožo. Zato pazi, gleda in upotreblja najmanjšo stvar, ki gre v korist in ohranitev njegovega podjetja. Kaj drugega je pri kosumnih zadrugah. Kako se tam godi, je drastično naslikal Rožman sam, ki je hotel braniti na zadružnem shodu stališče „Zadružne zveze" v Ljubljani v vprašanju tovrstnih zadrug. Le poslušajmo ga, ko pravi v svojem referati! o „dosedanjih izkušnjah s konsumnimi društvi, njih nadaljni razvoj in njih razmerje h kmetijskim zadrugam11 med drugim tudi tole:
„Predvsem je manjkala vodjem konsumnih društev potrebna in zadostna trgovska izobrazba, zato so se pri naročbi blaga, pri spravljanju, pri računstvu itd. vrinili marsikateri pogreški. Bilo tudi ni nobene zveze, katera bi konsumnim društvom preskrbela blago, bila so pri nakupu docela sebi in trgovčevi milosti prepuščena.
Trgovec je s konsumnimi društvi kaj rad kupčeval — ker je imel računati na gotovo plačilo.
Ker je trgovec kmalu spoznal, da vodje konsumnih društev o trgovini malo razumejo
—	in je po vrhu v konsumnih društvih še videl neljubega konkurenta, jim je z najmir-nejšo vestjo natvezil naj slabše blago. Pri naročilih blaga godilo se je najčešče takole:
Fino, elegantno oblečeni potnik se je pripeljal z n e broj kovčegi in često s krivim nosom
—	pred konsumno društvo.
Vodjo prodajalne se pozdravi lojalno z „gospod kolega11, ponudi se mu par smodk, obenem se mu pa za Božič obljubi lepa obleka, saj se je nadejati dobre kupčije.
Sedaj pokličejo načelnika; ta je najčešče priprost kmet, ki pride naravnost iz hleva ali pa od polja. In na tega se sedaj vsuje cela vrsta častnih priimkov — gospod načelnik tu, gospod ravnatelj tam — tako dolgo, dokler ni mastno naročilo pisano in tudi podpisano. Pri blagovnem društvu je bil glavni činitelj kredit. Ljudje so so se navadili vzeti blago na upanje — in tako so storili tudi pri konsumnih društvih.
Če bi imela konsumna društva zadostna lastna denarna sredstva, bi že še lahko nekaj časa dajala na upanje.
Ker konsumno društvo ni imelo v deležih lastnih sredstev, je moralo iskati kredit, se zadolžiti — ogromne obresti plačati — dokler končno ni bilo prezadolženo . . .“
„In ni šlo na boben11, tako naj bi bil dodal še Rožman, resnici na ljubo.
Politični pregled.
Rusija.
Stolypinovo ministrstvo je že izpopolnjeno in ima popolnoma birokratičen značaj, a so vsi ministri zmerni možje, ki hočejo izvesti liberalno reformo na konstitucionelni podlagi. Knez Va-silčikov je bil imenovan poljedelskim, Filozofov pa ministrom za trgovino in industrijo. Vrhni prokurator svete sinode je Ivolskj.
Ruske revolucijonarne stranke se pripravljajo na oboroženo vstajo, ki bo po dokončani žetvi. Skoro vsi v inozemstvu se nahajajoči revolucionara se vračajo v Rusijo, da organizirajo ljudstvo. Tudi revolucionarni odbori, ki so bili sedaj zunaj Rusije, se vračajo, da lažje in uspešneje organizujejo delavstvo in ljudstvo in ga pripravijo za vstajo. V zadnjem času so vtihotapili poleg raznih brošur, velike množine orožja čez mejo. Listi poročajo, da se izvrši splošna vstaja že v nekaj tednih. Revolucionarna stranka deluje sedaj največ na to, da si pridobi čim več privržencev med častniki ruske vojne.
Zaradi kronstadtskih nemirov pride 2000 mornarjev in vojakov pred vojno sodišče, ki prične obravnavati začetku septembra.
Ruski listi poročajo, da misli komisija za zboljšanje stanja v armadi in mornarici predložiti predlog, da naj dobe vojaki vsako leto eden mesec dopusta, dalje, da se dovoli nositi častnikom civilno obleko izven službe in rezervistom zmanjša orožne vaje.
Bolgarski - grški nemiri.
Nemiri se vedno bolj širijo. V nekaterih krajih je prišlo do krvavih spopadov. V Anchi-alosu so se Grki, da bi preprečili meting, zabarikadirali v cerkvi in hišah. Bolgari so napadli Grke in vnel se je hud boj, kije trajal celi dan do 5 popoldne. Mestni prefekt je pozval Grke, naj se vdajo, ali brezuspešno — konečno so vojaki mesto s silo zavzeli in napravili mir. Mesto je pogorelo — ostalo je le trideset hiš. Grški škof je zgorel. Prebivalci so zbežali v gore.
V vseh mestih in večjih vaseh so skrivni grški lokalni komiteji, katerih glavni namen je Grke gospodarsko ojačiti in nasprotnim strankam škodovati z bojkotiranjem bolgarskih, rumunskih, kakor tudi tujih trgovcev, denarnih in zavarovalnih zavodov.
Štajersko.
Zaupni shod štajerskih in koroških Slovencev. Že stoletja nas trpinčijo do kivi; zatirajo nas povsod. Sedaj nam hočejo še vzeti pravico, da se pritožujemo o krivicah, katere trpimo; oropati nas hočejo primernega zastopstva v drž. zboru. V veliki nevarnosti smo, da nas Slovence na Štajerskem in Koroškem zadušijo za vselej. Še je čas, da se oglasimo proti tem krivicam! Dne 23.avg. 1906.ob 10. uri dopoldne se bode vršil v Narodnem domu v Mariboru velik zaupni shod štajerskih in koroških Slovencev. Na shod so vabljeni vsi slovenski dež. in drž. poslanci štajerski in koroški, posebej še gg. poslanci dr. Šušteršič, Plantan in Gabršček. Govorilo se bode le o krivicah, katere nam hočejo zadati pri preosnovi volilne pravice na Štajerskem in Koroškem. Ker je stvar zelo važna, vdeležite se zanesljivo shoda in pripeljite seboj vse svoje znance in prijatelje. Cim več nas bode, tem več bode izdal naš glas! — Slov. politično društvo za Spodnji Štajer v Mariboru.
Dr ja Jankoviča so proglasili zaupni možje z neznatno večino deželnozborskim kandidatom. Ta kandidatura je silna provokacija vseh slovenskih naprednih krogov spodnještajerskih. Jankovič je prononciran klerikalec, soustanovnik dunajske „Danice.11 Ravno tako je kakor če bi n. pr. dr. Schweitzer iz Ljubljane šel kandidirat na Štajersko. To je udarec v obraz slovenski spodnještajerski inteligenci. S tako drznim čelom je dr. Jankovič na zaupnem shodu v Celju izustil krilate besede „tudi če ne postavite dra Korošca kandidatom, ga mi volimo." Te besede so najznačilnejša slika slovenske sloge na spod. Štajerskem.
„Und der Konig absolut, solang’ er unsern Willen thut.u Klerikalci pravijo: složni smo, dokler ste nam pokorni. In slovenska inteligenca se jim pokorava, krivi hrbet pod mariborskim jarmom. Žalostni vitezi! Kako pokonci bi bila vsa oficijelna Štajerska, ko bi nakrat vstal kandidat z odločno prostomiselnim programom. Kršenje discipline, bi kričali: Toda Jankovičeve besede na celjskem zaupnem shodu so dokaz, da je disciplina v lepem pomenu te besede v spodnještajerski politiki že davno pokopana. Zato tudi danes nihče ne ruši discipline, ki nastopi proti dru Jankoviču kot kandidatu Iskreno pozdravljamo možatost g. Kuneja in vrlih slov. kmetov, ki so prej kakor pa slovensko meščanstvo spoznali neizmerno škodo sedanje klerikalne politike na Sp. Štajerskem.
Ustanovni občni zbor „Žalskega Sokola" se vrši v nedeljo dne 19. avgusta 1906. na vrtu gostilne L. Basniča. Spored: 1. Nekaj misli o delu sokolskem, predava brat Jože Smertnik. 2. Poročilo o odsekovem delovanju.
3.	Volitev odbora. 4. Raznoterosti. Pri triletnem pripravljalnem delu stopa Žalski odsek „Celjskega Sokola11 pred Vas kot sad resnega dela; dovolj močnega se čuti da stopi kot vreden sodelavec v vrste bratskih sokolskih društev. Vabimo Vas na naš ustanovni občni zbor — vsak naj pripomore po svojih močeh, da se bo „Žalski Sokol", ki ga ustanovimo, krepko razvijal, da bo stal trdno ko skala, neomahljiv kljuboval vsem viharjem nasprotnih navalov. „Žalski Sokol" naj bo ponos vseh zavednih Žalčanov in okoličanov!
Telov. društvo »Savinski Sokol6 v Mozirju priredi v nedeljo, 19. avgusta veliko ljudsko slavnost na vrtu hotela ,pri pošti1 in ,avstr. cesarja1 v Mozirju. Na vsporedu: Šentpavelska narodna godba, petje, šaloigra: „Brat Sokol", raznoterosti. Vstopnina 30 vinarjev. Začetek ob
4.	uri popoldne. Čisti dohodek je namenjen v pokritje stroškov za nabavo telovadnega orodja.
V Gradcu snujejo slovenskega „Sokola.11 Dne 13. julija je bil pripravljalni sestanek, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor. Slovenski „Sokol11 bo v najožji zvezi s češkim „Sokolom11, ki že obstoji v Gradcu več let.
Telefon Celje-Zidan inost-Hrastnik-Tr-bovlje-Zagorje-Litija-Ljnbljana je trgovinsko ministrstvo dovolilo s pogojem, da interesenti prispevajo primerni delež k osnovalnim stroškom. Na vseh postajah med Celjem in Ljubljano se dovolijo tudi telefonske govorilnice, ako se oglasi dovolj naročnikov.
Klerikalni nemški učitelji na Štajerskem snujejo svojo „Zvezo". Pri tem so tako naivni, da vabijo v njih kolo celo „slovenske učitelje11!! — Na čelu vsemu temu gibanju je upok. učitelj T. Arbeiter v Gradcu. Ta možič je nedavno izdal tudi brošurico, naperjeno proti „Prosti šoli11 ter jo vposlal i slov. šolam na ogled. — So pač povsod naduti ti klerikalci!
Na čast Bismarcku nameravajo celjski nemškutarji zgraditi na Liscah, od koder je krasen razgled po vsi Savinski dolini, Bismarckov razgledni stolp. Za ta stolp so ponajveč na Dunaju in Hamburgu dosedaj naberačili 2300 K. Celjani sami niso doslej za „Bismarckov spomenik" še skoro ničesar dali. Se pač razumejo na „kšeft.11 čemu bi sami segali v žepe, ako se dajo v enake svrhe tako lahko „obrna-žiti11 bratci iz rajha! Ker imajo Celjani že precej denarja nabranega, nameravajo v kratkem pričeti z zgradbo stolpa. Najprvo hočejo kupiti na Liscah zemljišče, kjer se bo postavil Bismarckov razgledni stolp. Dotično zemljišče je prav gotovo last kakšnega slovenskega kmeta. Ali bi celjski Slovenci ne mogli poučiti dotič-nika, v kakšno svrho se namerava od njega kupiti ono zemljišče in da bila največja sramota, ako bi pošten Slovenec za Judeževe groše prodajal svojo rodno grudo za vsenemške narodne svrhe. Prepričani smo, da nemška „zwing-uri11 na Liscah ne bo nikdar stala, ako Slovenci store svojo narodno dolžnost!
Koroško.
Celovški škof in slovenske matrike. Na vlogo slovenskih duhovnikov krške škofije glede pisanja matrik v slovenščini je izdal škof
dr. Kahn v svojem uradnem listu sledeči odgovor: „1. V krški škofiji se morajo vse matrike pisati nemško; vendar se dovoli, da se v slovenskih pokrajinah po potrebi in razsodnosti župnega upravitelja smejo pisati matrike tudi dvojezično. Pri tem se morajo priimki v obeh jezikih zapisati popolnoma enako. 2. Izpiti iz matrik moraj o biti navadno nemški. V slovenskih pokrajinah pa se lahko na zahtevo strank napišejo tudi dvojezično.
Kranjsko.
Med kranjskimi državnimi poslanci smo že za nekaj časa sem pogrešali prof. Šukljeja. Pozabili smo skoro, daje on tudi drž. poslanec. Nikjer ni bilo čitati njegovega imena in zlasti tekom strastnega boja za volilno reformo, ki so v njem lezli na površje poslanci, ki imajo le količkaj imena, o Šukljeju ni bilo ni duha ne sluha. Notorično pai' je, da ima Šuklje jako vplivne zveze v ministrstvih ter stara „prijateljstva11 z vplivnejšimi poslanci v drž. zboru. Tega ne smemo pozabiti, kedar poudarjamo, kako za Slovence relativno neugodno reformo so nam skovali na Dunaju. Ni misliti, da bi Šuklje ne imel svojih rok vmes. Hodil je pred ali pa za Šušteršičem. Nasproten mu n i bil, kakor dokazuje njegovo poročilo volilcem v Novi Štifti. Z vsemi sredstvi, ki jih nam ponuja pristno demagoštvo, je Šuklje na tem shodu hvalil reformo in — svojega političnega chefa Šušteršiča. To je sumljivo, silno sumljivo in Korošcem ter Primorcem bi svetovali, naj bi nekoliko zasledovali stopinje, ki jih je bil delal Šuklje njim v prilog po raznih ministrskih predsobah ter v poslaniških klubih. Dr. Šušteršiča dolga senca ne more še popolnoma zakriti prof. Šukljeja dolge osebe.	Veritas.
Telovadno društvo „Sokol" v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. javno telovadbo in veselico na vrtu gospe Marije Weinbergerjeve v Zagorju. Po telovadbi prosta zabava, pri kateri iz posebne prijaznosti sodeluje pevski klub „Zagorje11 ter svira rudniška godba. Začetek točno ob 5. uri popoldan. Vstopnina 40 vin.
Raznoterosti.
Nova hrvatska revija. Meseca septembra prične v Zagrebu izhajati revija za politiko, narodno gospodarstvo in književnost „Hrvatska Smotra11. Revija bo urejevana v strogo starčevićanskom duhu in bo izhajala dvakrat na mesec v veliki kvart-obliki na 48 straneh. Urejeval in izdajal bo to revijo Zvonimir pl. Vuke t i c. Naročnina znaša do konca leta 6 kron.
Nova iznajdba za mornarico. Uslužbenec na ladji Michael Micheluzzi je izumil stroj, ki omogoči ladji pluti tudi v največji megli. Poskušali bodo to novo iznajdbo na Loy-dovem parniku „Nipon11, na njegovi vožnji na Japonsko. Poveljnik vojne mornarice grof Mon-tekukoli je iznajditelju zagotovil, da upeljejo njegovo iznajdbo v vojni mornarici, če se izkaže praktičnim.
Milijonarjeva knjižnica. Znani ameriški milijonar Morgan si gradi v New Torku poslopje za svojo biblioteko. Poslopje bo vrhunec tehniške umetnosti ter bo veljalo 8 milijonov kron. Cela ogromna zgradba bo zunaj vsa obložena z marmorjem, znotraj pa bodo podpirali strop štirje marmorni stebri, ki jih je Morgan naročil iz Evrope in katerih vsak velja 240.000 K. Za 300 knjižnih omar so naročena vrata iz bronce z ročnim delom. Vsaka vrata veljajo 2200 K. Sploh je vse iz bronce ali pa marmorja, le visoki predali so iz čerkeskega oreha. Seveda bo tudi knjižnica, ki pride v to poslopje, nenavadno dragocena zbirka, saj je Morgan samo za en rokopis plačal 360.000 mark.
Strupeni pajki. Tudi med pajki, ki žive pri nas, je več takih, ki imajo strup, ako ugriznejo. Tudi znani križasti pajk grize in je strupen. Ako se ta strup vbrizgne mački pod kožo, v kratkem crkne. Zato je treba otroke svariti pred to vrsto pajkov.
Gospodarstvo.
Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju? Knjižica, katero je izdala Deželna zveza za pospešitev prometa tujcev, vsebuje vse polno dobrih čeprav deloma primitivnih nasvetov za povzdigo tujskega prometa. Sicer bi morala biti vsebina brošurice prebivalcem, ki reflektujejo na promet s tujci, itak znana, ker se nahajajo v tej knjižici sami po sebi umevni nasveti, a žalibog se pri nas tudi take same ob sebi umevne stvari prav ne upoštevajo. Samo po sebi umevno je na primer, da se tujca ne sme odirati in mu za velik denar prav malo ali nič nuditi. V tem oziru se je pri nas marsikaj grešilo; resnici na ljubo pa moramo konstatirati, da se je tudi tukaj napačno mnenje dokaj spremenilo. Glede reklame poudarja pravilno brošurica, da se pri nas veliko premalo skrbi za izdatno reklamo, česa ne napravijo druge dežele za svoje manj vredne naravne lepote in krasote! Priporočati bi bilo vsekako, da se lepota in udobnost naših krajev popiše v tujih listih, ki so dostopni širšemu občinstvu, koje se zanima za potovanja in letovišča, s slikami in primernimi poročili. V tem bi se dalo marsikaj doseči. Priporočamo toplo knjižico, katero se dobi brezplačno pri Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem.
Ženski eeslnik.
Pred več mesecev je doseglo deset žen — v večini učiteljice — pred demokratično volilno komisijo Ancone, da so bile vpisane v politični volilni imenik. Mislilo se je splošno, da bo apelacijske sodišče v Anconi zavrglo njih vpis v volilni imenik. A to se ni zgodilo, tudi ta instanca je potrdila to in na zelo zanimiv način motivirala. Državni zakon pravi, da so vsi državljani pred zakonom jednaki in uživajo jednake meščanske in politične pravice. Da bi se torej žene v tej zadevi izključilo, ne stoji nikjer zapisano, drugače pa je glede komunalne volilne pravice, kjer so žene izrecno izključene. Kar pa ne stoji v zakoniku, to se ne more iz njega povzeti — je razsodilo apelacijsko sodišče.
Zenska trikrat doktor je Domitilla de Carvalho. Stara 21 let je postala doktor filozofije, pozneje matematike in astronomije, končno pa še medicine, ko je bila stara 29 let. Zdaj prakticira na kliniki. Pogaja se, da postane vseučiliška profesorica. Stara je zdaj 31 let, vitke postave, temnih oči in prijaznega obraza. Študirala je na vseučilišču v Coimbri. Hči je priprostih kmečkih starišev.
Zenske na potovanju. Ženstvo ima navado, ko gre na daljše potovanje, da se obleče v najstarejšo in najslabšo obleko, ki jo ima doma. Mesto da vzame ženska seboj na pot prijetno vrezano, priprosto, ne predolgega krila sivkaste barve, si vzame kako črno iz prejšnih let, bogato obšito, h katerej tudi jopič — prav tako že davno iz mode — ne pristoji. Da se napravijo ženske za potovanje na tak način, pride odtod, ker žive v pretiranem strahu pred prahom in nesnažnostjo v vozovih in ladjah. Dandanes so seveda vse ture vsled hitre vožnje železnice itak mnogo krajše, nego so bile kdaj prej, koridorji v železniških vozovih store itak mnogo, da so kupeji čisti in neprašni. Tudi ni tako nemogoče očediti si obleko in umiti si roke in obraz. Pri takih razmerah bi pač ne bilo posebno težko, da je ženska na potu prav tako okusno oblečena, kakor je navadno doma. Čedna obutal in dobre usnjene rokavice—edino take varujejo roke — so nekaj neobhodno potrebnega. Pokrivalo naj bo priprosto a fino, in ne kak slamnik ali klobuk iz davno minule sezone. Klobuk naj bo morda iz lahnega filca, v obliki podoben moškim, slamnik znane žirar-dove forme, a v obeh slučajih s pajčolanom! Vse to, če je skrbno izbrano, ne potrebuje ničesar več, skoro so odveč tudi beli ovratniki, ki jih ima dama lahko seboj, če pride v kak tuj kraj. Tako opravljena ženska je v vsakem mestu comme il faut, seveda brez onih neukusnih — torbic črez ramo!!
frosueta.
Šopek šolskih pesmi. Na polju mladinskega slovstva neutrudno delavni učitelj Anton Kosi v Središču na Štajerskem, je izdal poleg svojih prejšnjih del, izmed katerih navajamo le spevoigro Letni časi, ki je dosegla povsodi, kjer so jo vprizorili, velik vspeh, zdaj zopet troje novih publikacij Šopek šolskih pesmi I. in II. del ter „Opombe". Ker nam je znano, da so zbirko, ko je bila še v rokopisu, odobrili priznani slovenski glasbeniki in ker ne obsegajo zbirke samo pesmic za šolo, ampak tudi take, ki so primerne za petje pri raznih prilikah izven šole, imenovane publikacije i ne-učiteljim kar najtopleje priporočamo. Ker je založil Anton Kosi vsa našteta dela sam, je cena posameznim izvodom nizka. Šopek I. del velja s poštnino vred 90 v., II. del 1 K, Opombe 80 v. Prejete knjige nameravamo poslati kakemu svojemu sotrudniku v kritičen pregled. Omenjamo naj samo še, da je sestavljen prvi šopek na podlagi Koprivnik-Majcenove „Začetnice*, Razinger - Žumerjevega abecednika in „Prvega berila* istih d\eh sestaviteljev. Drugi šopek pa na podlagi II. dela Schreiner-Huba-dove „Čitanke" in Josin-Ganglovega „Drugega berila". — Vsa naročila je nasloviti na Anton Kosi, Središče, Štajersko.
Proda se hiša
v sredini najlepšega trga v Savinski dolini
jako primerna za vsakega obrtnika in trgovca, kakor tudi zelo rodovitno posestvo (hmelj) z dobrimi gospodarskimi poslopji pod ugodnimi pogoji. Na hiši vknjižen hranilnični dolg se lahko kot tak prevzame.
Natančneja pojasnila daje Ivana Turnšek, Celje, Brunngasse 6.
V	▲	VV ___ A ___ VV ____ A ___ V
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Hulleh
vinotržec v Bomžalah
-------(Kranjsko).------
▼	A r	Y	A
Tri goldinarje Srl“S
?,0p„do=™irkr5 toaletnega mila (idpatitei)
z vijoličnim, rožnim, heliotrop, mošusovim, šmarničnim breskvinim itd. duhom.
Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan ndapešta, VIL Bezeredy ul. 3.
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo,
Patentirana v 30 tiržauah.
Streha prihodipsti!
iz portland-cenienta in peska
Praktična E ""^1	Ujafr^Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovalelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah i	pri Ljubljani.
oo
oo
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta E
Najcenejša, največja eksportna tvrdkaS
. Suttner, urar, Kranj
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
isrs šwi©ai*sidh asi*
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
%IUI vSiraEir sa"®” da je moje blago res fino in dobro, W BJSI6iSSs.6£$E^.g je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. 26-8
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kažnjivo.
Edino pravi je
fjCHDIEM j
Thierryjev balzam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven, neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5,— franko.
Tliierrvjevo centifolijsko mazilo splešno znano kot „non plus ultra11
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe, ture in otekline vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3'60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju	31
Mam 1. leiTj v Prsgraii pri logaški Slatini.
Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicin, drogerijah.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ga.A. Kaupa, Berlin S.W. 296 Lindenstrasse. 50.
j^8M8SS82SSj52iSSSS8SS82$Sj52$S
Zidanje rakev
(grobnic) na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
staviteBj novega pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča.
Natančneje se poizve	12—8
v tehnični pisarni g. Ferd. Trumlerja mestnega slavitelja v Ljubljani, Pred Škofijo št, 3,
5 Prta kranjska Mca klavirjet t Ljuljani
Rimska cesta 2. —-.z-.--.--- Hilšerjeve.ulice 5.
I
1/I7ARBINEK
® W piani so neprekosljivi!
OVI
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
oglejte si — »inliealpkbUi efrnipn slamoreznic’čistiInic’
največjo zalogo	3UUJ5V, mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ---------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.
t
t
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
PFFMF šivalni stroji
so najboljše
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
F*1. TsehinkeS
. ,;1 Ljubljana * Kočevje
‘ML .-i Mestni trg 9. v gradu. I'	52-8

Ljubljana, Pot trančo 1
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. ►:» Zaloga fotografičnih aparatov,
Vsa v to stroko spadajoča popravila točno in ceno.	6—4
O
II
BIBE
Brezalkoholna pijača iz-
vrstnega okusa iz sadneaa soka.
Na rej a jo O™ PIOOOLI^ lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne prijetpo, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. Naročila se izvršujejo točno po povzetju.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.