Štev. 22. V Mariboru 25. List za šolo in dom. VIL tečaj. Miaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. fiO kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. -Na anonime dopise se ne ozira. — Itokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvn; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Kelserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. A. M. Slomšek. — Planinar. — Logika. — Dopisi. — Kazne stvari. — Inserati. Anton Martin Slomšek, pedagog, domo- in rodoljub slovenski. Spisal Franjo Jamšek. (Dalje.) O maternem jeziku pravi Slomšek dalje: 1. »Žalostni časi slovenščine so bili; vsa v prahu in mahu zaraščena je slovenščina spala. Nemci in drugi ptuji sosedi so jo črteli in zaničevali, vla-stenci (plementaši) so se je sramovali; kaj čuda, da ni bilo citati slovenskih knjig, niti moža najti, ki bi jih pisal. Na kmetih ni bilo šol, po trgih in mestih se je učila nemščina in latinščina; oni dve ste košato za mizo sedeli, njuna sestra pa za vrati pozabljena sedela. Slave slavni sini so znali vrlo pisati nemški in latinski, golčati italjanski in francoski, v svojem maternem jeziku se niso dali slišati, kakor hitro so gosposko suknjo oblekli. V celovškej duhov-šnici, v seminišču večidel slovenskih dušnih pastirjev, ni bilo najti slovenskih knjig, razun Gutsmanovega nemško slovenskega besednjaka, in pa kratko premišljevanje večnih resnic, slovnice izmed jezer učenih Slovencev jeden poznal ni. Po tri duhovnije si lehko prehodil poprej, ko si na slovenski evangelij naletel. Tako je uboga slovenščina žalovala, pa tudi omika Slovencev je toliko zaostala, da smo bili narodom v zasmeh in oporeko. Vsakojaškega srca je moral biti tedaj mož, kateri si je upal zaničevanega maternega jezika lotiti se in zbujati med svojim narodom dušno življenje. To so storili na Kranjskem rajni Juri Japel, Gutsman na Koroškem, in na Štajerskem naš slavni Volkmar. Da do-morodni pisec kaj velja, mora vse šege, dobre in slabe navade, vse čedne in nečedne lastnosti svojega ljudstva dobro poznati, poznati žile domačih občutkov, kinč njegove besede ima biti domač, ne kupljen; mora pa tudi vedeti pravo mero omike maternega jezika, da ga zamorejo njegovi rojaki v razumenju dohajati. Le kdor domače lepo posneti — ptuje blago pa čedno podomačiti zna, on zasluži slavno ime domorodnega učenika." In to je bil v prvej vrsti Slomšek sam! 2. „ Pelik, neprecenljiv zaklad je Slovencu matemi jezik, naj ga le sam ne pokoplje v zemljo pozabljivosti nemarnemu hlapcu podoben. Mati Slovenka nauči svojega sinka 32 glasov jezika, in nam ravno s tem bogastvom jezika pet talentov poda, se vseh drugih jezikov prav lahko lotiti, ki veliko manj temeljnih glasov besede imajo. Naj si ravno slovenski jezik na veliko podna-rečij razpada, in okoli 23 pravopisov v svoji rabi ima, se vender Slovenec vsakega podnarečja v kratkem privadi in tudi sosednih jezikov tako lahko in mehko nauči, da ga boš za rojenega Italjana, Francoza, Angleža in Nemca po govoru imel. 3. Ljudski jezik (jezik ljudstva), dokler narodu ne umrje, kakor so n. pr. latinski, starogrški in več drugih pomrli, se za toliko hitreje preminja, za kolikor se čisla in v slovstvo obrača. Omika domačega jezika se ne sme zavezati, da bi se neprenehoma le po starem kopitu pisalo in govorilo; se pa tudi nima prenagliti, ne prekucniti v jamo prenapetih oblik in nezastopnega slovstva. Moder rodoljub jezikoslovje pazno spremlja, ne zaničuje starine pa tudi novine v svojem jeziku ne zametuje, temveč skrbno jagode pobera in spravlja, naj si jih čita v novih pismih, ali pa sliši od prostih ljudij; pristne besede in vrle prislovice so mu dragi biseri, s katerimi zaklad svojega jezika bogati, dokler le more. Naj bi vsakdo, ki se z naukom ljudij peča, naj si bo v šoli ali doma, na leči ali v spovednici, Rejetov*) hvalevredni vzgled posnemal, slovenske besede skrbno poberal sebi v poduk in tudi drugim v pomoč, kateri domače slovstvo množijo, kako spešno bi nam slovstvo obogatelo, in občna razumeva po vseh slovenskih krajih napredovala, kar je dobro in tudi potrebno za po-vzdigo in omiko domačega jezika. Koliko vrle slovenščine Še v mnogih kotih počiva, katere še ne poznamo, ki na poljanah ali pa po mestih prebivamo! Mnogotera slovenska beseda je že po hribih in samotnih dolih zaspala, katere nihče pobral in za slovstvo shranil ni, marveč so se ji le smejali, katere niso poznali. Tako se jeziku zguba godi, katera ni za popraviti. Zberajmo torej skrbno, podelimo si pa tudi po braterno najdenega blaga, naj bo naša beseda čedalje bolj obilna, pa tudi razumljiva, kakor svetla luč; ona je ključ k pravi vednosti in kreposti. 4. Da se človeku po jeziku pozna, kde je doma, mu ni zameriti, saj se je tudi sv. Petru poznalo, da je bil Galilejec. Da pa nezarobljeno, preveč po domače zavijaš, je surovo in umikanemu človeku grdo, naj jo po gorjansko zarobiš, ali pa po dolenjsko na dolgo potegneš; noroglavci te bodo ukarjali, godci pa oponašali, kar se je celo pridigarjem rado godilo in se še včasih zgodi, pa le takim, kateri si za oglajo materinega jezika premalo prizadenejo in namestu v domači besedi napredovati, le zaostajajo; in taka nemarnost je kvara dobrega. Po takem potu so naši predniki tako daleč zašli, da Korošec kranjskih bukvij ni hotel brati, ne Kranjec Korošca pridig poslušati, rekoč, da ga dobro ne zastopi; in sta si vendar brata, soseda. Tudi Štajerci so si radi pridigarje izbirali, ki so jim prav po domače zarobili. Ako bi bila ta razvada ostala, bi si bili Slovenci v besedi babilonsko zmešnjavo napravili, si zapravili obsežne bukve in vsem zastopne učitelje, izginilo bi bilo njih slovstvo, pogas-nila njihova slava; celo njih ime bi se bilo izgubilo. Hvala torej možem, ki so našo besedo tako očedili in ogledali, da jo lahko in radi vsi poslušamo, *) Nekdanji župnik pri sv. Petru pod Sv. gorami. bodimo si Gorenjici ali Dolenjci, ter so jih pot do vsakega doma naravnali, kder so dobrega srca in pa nauka željni ljudje. Tudi v tej zadevi beseda velja: »Kdor ne zbera, on raztresa ; in kdor ni z nami, je zoper nas.'' 5. Hrvatska beseda je našej slovenski najbliža sestra-zali hčeri jedne matere Slave, kojo v tistih okolicah (okoli Varaždina) še zdaj vsi prosti ljudje tako čedno govorijo, kakoršna se slovenščina po mislih učenih možev v starem svetem pismu čita, koje je blagovestnik sv. Ciril, apostolj Slovanov, prvi poslovenil. — Slavno in koristno je v mladosti sosednih jezikov se učiti, ne le nemškega in laškega; marveč tudi vseh bližnjih slovenskih podnarečij ki so nam za toliko bolj lahka, kolikor so nam bliže v žlahti. Kolikor jezikov pa kdo zna, kotiko človekov velja in kdo ve, kamo še po svetu prideš ? — Mladeneč mora biti svoje rodovine kinč, ne pa puhla repa. 6. Na meji med Nemci in Slovenci imajo stariši navado svoje dečke, celo dekline, med Nemce pošiljati, naj bi se nemške besede lotili. Zelja po nemški besedi ni sama na sebi graje vredDa; človek toliko ljudi velja, kolikor jezikov zna. Blizu Nemčije nam je gotovo tudi nemške besede potreba; za tega del se tudi deca za potrebo nemškega jezika učijo. Ako pa misliš, da šola za druge nauke ni, kakor za nemščino, se močno motiš. Dokler otrok v domačem jeziku dobro vajen ni, se nemškega težko uči in hitro pozabi, ne zna nemščine in ne slovenščine; takemu je šola izgubljena in potraten otroških let zlati čas. Se hočeš tega prepričati, vprašaj može, kateri so v take nemškutarske šole hodili; izmed sto takih šolarjev v 25 letih težko jih pet svoje ime podpiše, nekoliko nemških besed govori, nemškega pisma pa ne razume, še manj pa slovenskega, katerega se ni učil. Ne bilo bi torej očetu zameriti, ako svojega sina med Nemce pošlje, naj bi se nemščine bolj privadil; pa kaj pomaga mladenču nemška beseda, ako pa krščanski nauk pozabi — kaj deklici nemškutarija, ako pa svojo nedolžnost izgubi! Na Nemškem mladi Slovenci in Slovenke ne razumejo pridig, ne krščanskega nauka, še spovedovati se priložnosti ne najdejo; priložnost pohujšanja pa ne počiva, in angelj nedolžnosti jih prej zapusti, kakor se jih prime nemška beseda. Na Koroškem mnogokrat taki nemškoželjci celo med krivoverce v službo zajdejo in ob pravo vero pridejo. Ali ne bo taka zguba skrbnemu pastirju žalost napravljala ? — Ali ga bode nemška beseda izveličala? 7. Čudno je, in bi rekel, ne brez krivice, da se po Slovenskem ne le v velikih mestih, ampak tudi v manjših, kder je komaj kakih dvajset ljudi, ki slovenskega ne razumijo, po nemški pridiguje; v nemškem Gradcu pa, kder po jezero Slovencev biva, ni ne jedne slovenske pridige. Slovencev ni sram poslušati nemškega podučenja, da ga le na pol razumijo ; Nemci se pa hitro božji besedi umaknejo in celo iz eerkve gredo, rekoč, da slovenske pridige ne razumejo, čeravno leta in lela na Slovenskem živijo in si po slovenski dobro pomagati znajo, kakor da bi slovenska pridiga le za proste ljudi bila. Bavno tako se tudi v uradnijah in pisarnicah godi, da na slovenski zemlji siabo ali pa celo ne opraviš, če nemški ne govoriš, ali pa tolmača s seboj ne vzameš. Ni se čuditi, da naši kmetje pravijo, slovenski jezik le doma in pa na potu k gosposki velja; pri gosposki mora nemška beseda biti; in če kdo gosposko 22* suknjo nosi, se ima le po nemški nagovoriti. Tako se nam materni jezik za-sramuje in tepta, ne le od Nemcev, marveč od slepih Slovencev, ki ne vejo, kako krivico svoji narodnosti činijo. Materni Jezik je prvi božji dar, v katerem pregovorimo, in za njega nam ima biti pred vsemi drugimi jiziki mar, da ga častimo, likamo in po slovenski radi govorimo, prepevamo in se v njem veselimo. (Dalje sledi ) -sum-- „Planinar"*) Praktična obravnava te pesmi str. 72., III. berilo. 1. Uvod. Kje stanujejo tvoji stariši B! — Na Vrhlogi. — Kje stanujejo pa tvoji stariši S! — Na Leskovcu. - Kaj je Vrhloga, kaj Leskovec? — Vrhloga je vas, a Leskovec je kraj. — Imenujte mi vse vasi in kraje naše farne občine! — Vrhloga, Pretrež, Leskovec itd. — Kaj pa je Sioy. Bistrica? — Mesto. — Imenujte mi mesta na Štirskem! — Kaj pa so Makole, Šmarje? — To so trgi. Imenujte mi imenitnejše trge spodnjega Štajerja ? Kje tedaj prebivajo ljudje ? — V krajih, vaseh, trgih in mestih. — S čim se pečajo prebivalci krajev in vasi? — S poljedelstvom, z živinarstvom in s sadorejstvom. — S čim se pečajo tržani? — Tudi s poljedelstvom in zraven s trgovstvom. — Kaj so mestjani? — Trgovci, rokodelci, obrtniki, umetelniki in uradniki. — Kje so navadno vasi nastale? — V ravninah med poljem in travniki. — Kje najdemo tudi trge in mesta? V ravninah. — Kje so pa navadno le posamezno stoječe hiše? — Po hribih in visokih gorah. — Zakaj se pa na gorah niso vasi postavile? — Ker ni vsa zemlja plodovita. — Kakšne so navadno gore ? — Deloma so porastene z gozdi, deloma samo z grmovjem in travo, veliko pa je tudi popolnoma prazne zemlje in golega pečevja. Visoke gore se zovejo planine. Njih prebivalce imenujemo planinarje. — Ponovi R! Kakšna so nekatera planinska zeljišča ? -Dišeča in zdravilna. — Katere živali imajo ljudje po gorah in planinah? — — Ovce, koze, osle in mule. — Zakaj pa si ljudje ravno te živali redijo? — Ker so te živali s slabo krmo zadovoljne, in še to si morajo po strmih pečinah same poiskati. — Kaj šumi po goratih krajih po grobljah in prepadah ? — Bistri potoki. — Kje dobivajo svojo vodo ? — V izvirih, studencih. — Kaka je tedaj gorska voda? — Mrzla in čvrsta, toraj dobra za piti. — Kakšni je planinski zrak proti onemu nižav in dolin? — Mrzleji in tanjši, pa tudi čisteji in zdravejši — Kaj dobivajo planinarji od svojih ovčjih in kozjih čred ? — Živež in obleko. — Kaj delajo iz mleka? — Sirovo maslo in sir, za katerega skupijo veliko denarjev. — Se li toraj planinarjem slabo godi? — Ne — Glejte! Planinar dobi od svojih čred živež, obleko, pa tudi denarja. Narava pa mu ponuja zdravilna zeljišča, dobro pitno vodo in čisti zrak, da ostane zdrav in krepak. On ima tedaj vsega, kar potrebuje, zato je srečen in vesel, ter iskreno ljubi svoj planinski kraj. Ponovi to č! D! *) Po nakijučbi zakasnjeno. Vred, 3. Učenci j« preberejo 2—3krat. 2. Učitelj pesem prečita. 4. Učenci berejo posamezne kitice, učitelj pa pojasnjuje manj umljive besede iu stavke, ter sestavi glavno misel vsake kitice u. pr.: Beri prvo kitico B! Kako se pravi naslovu te pesmi? — Kdo je „ Planinar" ? — Prebivalec planin. — Kaj se pravi: „V veselju rajskem"? —■ Planina je s svojimi lepimi in dišečimi cvetlicami podobna raju ali paradižu in planinar to lepoto vživa. — Kaj se pravi „tam dol"? — V dolinah, nižavah. — Kaj se pravi: „Veselje redko vživajo"? — Malokedaj imajo tako veselje. — Kdo je „nižave sin"? — Tisti človek, ki v nižavah stanuje ali biva. Zapopadek prve kitice je: Planinar vživa na planinah marsikatero veselje, kakorŠnega prebivalec v nižavah nikdar nima, zato vabi dolenca k sebi na planino. Ponovi F! Citaj drugo kitico A! Kaj se pravi: „Men' prvo solnce zablišči"? — Planinarju se solce najprvo prikaže. — Kaj se pravi: „dol mrakovi stanujejo"? —■ V nižavah je še tedaj mrak, temota, — Kaj se pravi „srca orurazujejo"? — Srce postane žalostno, otožno. Misel druge kitice je : Planinarju se solnce najprej prikaže in njemu Še sveti, ko so doline in nižave pokrite že z večernim mrakom. Ponovi S! Citaj najprej K! Kaj se pravi „poln čvrstih cvetlic" ? — Krog planinarja je vse polno krasnih cvelic. — Kaj se pravi: „Stoje viharja, zimi v bran"?— One so krepke, da jih ne more vsak veter in mraz pomoriti. — Kaj se pravi „Mehkužne"? — Slabotne, rahle, občutljive. — Kaj se pravi „birajo"? — Slabotno rastejo, pešajo. — Kaj se pravi „umirajo"? — Ovenejo, osuševajo.— Zapopadek te kitice je: Planinar ima krepke cvetlice, katere se zamorejo braniti viharju in mrazu, a v dolinah cveto slabe rožice, katere lahko vsaka slanica pomori. Ponovi D ! Beri četrto kitico K! Kaj se pravi „čiste sape"? — čisti, čvrsti, ostri vetri. — Kaj pomeni beseda „vedre"? — čistijo prepihujejo, prevejajo. — Kaj pomeni beseda Jasnijo" ? — Bistrijo, krepijo um. — Kaj se pravi: „Megle se vlačijo? — Megle pokrivajo doline in nižave. — Kaj bi rekli namesto „Duha more in tlačijo"? — Duševne moči uničijo, ali pa vsaj njih razvoj zadržujejo; ljudje niso tako jasnega uma in tako dobre pameti. Misel te kitice je: Planinar vživa čisti in zdravi zrak, ter je mnogokrat bistrejšega uma, nego prebivalci z meglami napolnjenih nižav. Ponovi Ž! Beri naprej S! Kaj pomeni beseda „studenci"? — Viri, izvirki, potočki. — Kaj se pravijo „poje čredo in travo" ? — Napajajo čredo, ter močijo pašnike. — Kaj se pravi: ,,Reke se zbirajo"? — Potoki in reke se družijo v večje vode. — Kaj se pravi: „Jezove in breg podirajo,,? — Jezove proderejo in pri naraščanju planejo včasih tudi preko svojih bregov. Misel te kitice je : Planinar napaja svojo čredo v majhnih in bistrih potokih, a v nižavah se valijo široke reke, ki vzročijo večkrat Škodljivo povodenj. Ponovi E! Beri zadnjo kitico F! Kaj si mislimo pod besedami „Po jasnem"? — Po čistem nebu. — Katero besedo bi lahko stavili namesto „rnigljajo"? — Svetijo, bliščijo. — Kaj se pravi „strele švigajo"? — Bliski švigajo, bliska se. — Kaj se pravi „med gromom hišo vžigajo"? — Včasih tudi trešči ali udari, da se gorljive stvari vžgejo. Misel zadnje kitice je: Planinar ima večkrat nad seboj jasno nebo, medtem, ko v nižavah grmi in bliska. Ponovi J! Ponovi misel prve. druge,.....zadnje kitice A! K! C! Ž! F! K! 5 Nank se razvije. Kako tedaj planinar živi? — Veselo. — Kaj pa dela planinarja veselega in srečnega? — Lep razgled, dišeče cvetlice, dobra voda in čisti zrak. — Kaj pa ima človek od dobre vode in čistega zraka? — Zdravje, ki je najboljše blago. Glejte! Ljudje na planinah živijo pohlevno le sami za se, ter nimajo in ne poznajo sovraštva ne hudega prepira. Na planinah se ne sliši razsajanje, ampak le veselo in vriskajoče petje ljudij, ki se veselijo narave in njenih darov. Planinar diŠe zdravi zrak, ter pije hladno in čisto vodo, kar mu ohrani duševno in telesno zdravje. Planinar je zadovoljen s tem., kar ima; on je toraj srečen, kajti zadovoljnost je polovica srečnega življenja. Ponovi to B! S! Z! (i. Čitanje pesmi se ponavlja. 7. Pesetn se raemorira. 9. Naloge: Napišite glavne misli vsake kitice! Josip Lasbahar. ------JEJf--- Logika. Spisal Dr. Josip Križan, kr. gimnazijski profesor v Varaždinu. (Dalje.) § 91. Vrsti razdelitve glede razdelivnega razloga. Z ozirom na to, ali razglog razdelitve izhaja iz vsebine razdelivne eelosti, in je. tedaj takov, kakor ga narava razdelivne eelosti zahteva, ali pa je samovoljen in se s vsebino razdelivne eelosti ne more dokazati, je razdelitev naravna in umetna. Prva vodi k naravnemu, druga k umetnemu sostavu. Tako je n. pr. naravna razdelitev, ako elektrika razdeli telesa na dobre in slabe prevodnike in neprevodnike. To razdelitev zahteva namreč narava predmeta. Umetna pa je razdelitev Linne-ova, ki je razdelil rastline po kakovosti plodila na „phane-rogamae" (cvetoče rastline) in „cryptogamae" (brezcvetne rastline ali tajno-cvetke). Umetne razdelitve poslužujemo se samo dotle, dokler ne iznajdemo naravne. Ako isto razdelivno celost razdelimo z različnimi razdelivnimi razlogi, ki so medsebno neodvisni, tedaj dobimo razdelitve, ki so samo oziroma na isti predmet v medsebnej zvezi in se imenujejo stranske razdelitve (codivisiones). Tako moremo n. pr. prebivalce kake dežele razdeliti po spolu, dobi, stališču, veri, naobraženosti itd. Ako razdelimo razdelivne ude kake razdelitve v niže vrsti, tedaj dobimo tako zvane podrazdelitvo (subdivisiones). Tista razdelitev pa, iz katere podrazdelitve izhajajo ali katerej so vse podrazdelitve podredjene, zove se glavna ali temeljna razdelitev (divisio fundamentalis s. primaria). Tako je n. pr. glavna razdelitev, ako ljudi po kožnej barvi razdelimo na: bele, črne, žolte, rdeče in olivne, podrazdelitev pa, ako belce razdelimo na: Arabce, Nemce, Slovane. Francoze itd. Glavna razdelitev trikotov je, ako jih razdelimo po kakovosti stranic. Katera razdelitev sodov je glavna in katere so podrazdelitve? Tako nastavljene razdelitve stvarjajo vrsti in podvrsti, ki se izrazujejo v § z 20. omenjenimi besedami. § 92. Razredba (classificatio) in sostav. Ako moremo razdelivno celost razdeliti z različnimi razdelivnimi razlogi, da tako dobimo stranske razdelitve, in ako dalje moremo, da popolnoma razjasnimo obseg razdelivne celosti, dobljene razdelivne ude dalje razdeliti v podrazdelitve, tedaj je potrebno, da dosežemo čim večo jasnost in razločnost, da te podrazdelitve s stranskimi v pregledno celost zložimo. V pregledno celost jih pa zložimo tako-le: Ako vse razdelivne ude glavne razdelitve razdelimo z razdelivnim razlogom druge stranske razdelitve in tako dobljene ude razdelimo z razdelivnim razlogom tretje stranske razdelitve itd. Način, s katerim smo tako razdelivno celost razdelili, je razredba, s tem postopkom dobljena celost pa sostav. 'L ozirom na to, ali so podrazdelitve imele naravni ali umetni razdelivni razlog, je tudi sostav naraven ali umeten. Razredba je dalje ali sestavna ali razstavna, po tem namreč ali ona izhaja iz razdelivne celosti in nas vodi s primerjenimi razdelitvami k razdelivnim udom, ali pa izhaja iz razdelivnih udov in vodi od stopinje do stopinje k raz-delivnej celosti. Prva poslužuje se determinacije, druga abstrakcije. Način, kako se namreč razredba stvarja, predočuje nam dobro algebra. Mislimo si namreč, da prvi razdelivni razlog daje razdelivne ude A in B, drugi stvarja pa razdelivne ude a, b, c, in tretji a, [i, itd. Tedaj dobimo niže vrsti z množitvo. (A + B) (a + b + c) (a -f ? + T) Vrsti prve razdelitve ste: A + B. Vrsti druge razdelitve so : An + Ab Ac + Ba + Bb + Bc. Vrsti tretje razdelitve so slednjič: Aa. v odseku za šole, vzdrževane po „Ustf. matici školski"', katerega so Cehi kratko imenovali „odbor pro matefskon školu" 3, v odseku za predmete o poučevanju abotnih, gluhonemih in slepih 6, v odseku za zemljepisje in zgodovino 30, v odseku za godbo in godbena orodja 14, vkupe 118 spisovateljev in založnikov. 16. oktobra t. 1. smo proslavljali po Nj. Veličanstvu, ^presvetlem cesarju z zlatim križcem za zasluge odlikovanega učitelja Stef, B a č k o r a-velezasluženega češkega pisatelja. Slavnost se je vršila v dvorani staro, meške dekliške meščanske šole. 26 oktobra je priredilo „Pedagogiško društvo", slavljeneu na čast prijateljski večer. Vrlega pisatelja učitelja, ki je veliko svojih spisov priobčil v „Novi češki knjižnici za mladino" ohrani nam Bog še mnogo let! 16. oktobra t. 1. prominul je nagle smrti pri sv. Nikolaju v Pragi ravnatelj deške meščanske šole, g. Jan Kopecky v 50. letu svoje starosti. Kot naravoslovec je v tej stroki veliko pisal po raznih čeških pe-dagogijskih listih. 1866. 1. je izdal na lastne troške „Fiziko za obrtniške in narodne šole", katero je potem Mažik glede njene velike vrednosti prestavil na hrvatski jezik. 1875. 1. je izdal „Fiziko za nižje razrede srednjih šol", a 1877. 1. „Fiziko za petrazredne ljudske šole:'. — To knjigo pa je nek učen gospod v „Poslu z Prahy" tako strastno kritikoval, da je bil K vsled tega smrtno užaljen in tudi ni več stopil v javnost. Bodi mu žemljica lehka! — Mašek-ova šola slovanskih jezikov je v 5. daj t. 1. zopet oživela. Več učencev se sedaj prav marljivo uči Slovenščine; po končanem tem kurzu prične se tečaj za Hrvaščino a potem za Srbščino. — Letos ustanovljeni zavod (konvikt) za učeče se učiteljske sinove v Pragi krepko napreduje. V tekočem šolskem letu ima že 40 gojencev. Ker je plačati za hrano in vso postrežbo pojedinemu le 15 gld. na mesec, upati je čez leto in dan še večjega števila. Pripomuiti moramo, da se uče gojenci v zavodu poleg vseh drugih šolskih predmetov tudi igre na gosli in klavir. Jndrich Cech. Kranjsko, sredi meseca novembra. V slednjih brojih „Uč. Tovariša" priobčuje g. prof. dr. Fran Kos „odlomke iz vzgojeslovja". Kakor g. profesor sam opominja, ima uže „Vzgo j e si o v j e" v rokopisu dogotovljeno. Torej lahko gojimo prijetno nado, da v kratkem dobomo znamenito slovensko pedagogično knjigo. Gosp dr. Kos je znan kot strokovnjak. On je glavni učitelj na ženskem učiteljišču v Gorici. Zadnji čas vnel se je z nova ljuti boj v nam sosednej Primorskej mej ljudskim učiteljstvom. Ni še dolgo, kar se je polegel vihar mej našimi sotrudniki ob Adriji, — uže zopet besni v novej nakladi.... In zakaj? Radi pravih malenkosti. So nekateri, kojim velja učitelj „ljudsko-šolnik" menje, nego oni, ki je pred ustopom v učiteljišče dovršil par razredov kake srednje šole. Ne bomo izraževali tu svojega mnenja o „predštudijah" bodočega učiteljiščnika — odvažni šolniki so o tem vprašanju zelo raznih misli — marveč izreči moramo le svojo indignacijo ter odkritosrčno obžalovanje nad tistimi „kolegi", ki to nt dognanost rabijo v zlobno sredstvo, da mnogo svojih sobratov oblatijo pred lajiki. — Zaveden učitelj, ki pozna svoje dolžnosti in delo in tudi ve ceniti delo v šoli, — zna, kam meri .modrovanje" poznanega dopisnika v tržaškej „Edinosti". — Sicer pa naj uvažujo g. sodrngi primorski povsem kolegi-jalne besede g. dopisnika iz Primorja v 21. štev. „Popotnikovej"! Bruno. Iz Ljutomera. Dne 11. novembra imelo je naše uč. društvo zadnje zborovanje v tem letu. Na dnevnem redu je bilo najprvlje „Poročilo o dež. uČ. konferenci v Gradcu"; ref. gospod Sim. Cvahte. Poročal nam je o vseh točkah in vprašanjih, ki so se reševala. — Potem je bilo poročilo tajnikovo o društvenem delovanju v tem letu. Iz tega posnamemo, da ima društvo 15 udov ter je bilo naročeno na pet listov, ki so se razpošiljali od uda do uda Imelo je pet mesečnih zborovanj, pri katerih so se reševala važna vprašanja pedagogične vsebine. Poročevalci so bili : g. Tone Herzog: Zgodovina ljudske šole; g. Karba: Učni red pri obravnavi nemščine v ljudski šoli; g. Fr. Schneider: Metodična pot v petju od najnižje do najvišje stopinje; g. Jos, Freuensfeld: Črtice iz otroškega obzorja; g. Jos. Horvat: Kako se da pouk o kmetijstvu v ljudski šoli najiz-datneje pospešavati'? g. Toma Pušenjak : a) Vrtnarstvo in šolski vrt v ljutomerskem okraju, b) Kaj obsegaj pouk o zdravstvu; g. Simon Cvahte: a) O obraznosti v ljudski šoli, b) Učni red pri obravnavi nemščine, c) Poročilo o zadnej deželnej uč. konferenci. Udeležba pri posameznih zborovanjih bila je živahna, kakor še poprej nijedno leto. — Iz poročila blagajnikovega poizvemo, da je prišlo v našo blagajnico po sedem hudih letih sedem dobrih! Gotovo veselo znamenje! — Za tem bila je volitev novega odbora. Po predlogu gosp S. Cvahte-ja bili so per aklamationem izvoljeni: Ivan Kryl, predsednikom; Josip Horvat, podpredsednikom; Jos. Freuensfeld, tajnikom in Ivan Karba, blagajnikom. — V bodočem letu naročilo si bode društvo: „Uč. Tovariš", „Popotnik", „Schule und Haus", „Lehr- u. Lernmittel-Magazin" in jeden vrtnarski list. — Kolegi zadovoljni smo lahko s seboj! Naše društvo ni delalo hrupa in šuma na zvunaj, ni hotelo sloveti bogsigavedi kod po svetu. Skromno in tiho je delovalo v svojem okrožju; postalo je v istini duševno središče učiteljev našega okraja. Zaman pač ni zadnjič izustil jeden besed: „Ceprav moram iti polutretjo uro sem, in toliko nazaj, vendar rad pridem; kajti bivanje med kolegi — če tudi kratko — zame je krepčalni odmor." — Kolegi, ostanimo zmeraj taki; kajti karakteristična čednost pravega učitelja je „sodružna ljubezen"! Josepbus. Od sv. Marjete. Dne 2. novembra t. 1. so se zbrali udi uč. društva za ptujski okraj v okoliški šoli v Ptuju da bi reševali točke nastavljenega dnevnega reda. Ob 11. uri predstavi prvosednik g. nadučitelj Fran Sijanec g. c. kr. okr. šolsk. nadzornika Ivana Ranner-ja, ki želi društvenikom pojasniti opravke z novimi šolskimi zamudami. Gospod nadzornik za tem precej obširno razklada nove tiskovine, navede razne slučaje, ki segajo v ta posel in odgovorja na razna vprašanja. Pred odhodom se mu prvosednik v imenu vseh navzočih za prijaznost srčno zahvali. Sedaj se prečita zapisnik zadnje seje in se vzamejo dopisi na znanje, med zadnjimi tudi pismo g. nadu« itelja Fr. Ziher-ja. v katerem naznanja odstop od predsedništva. Navzoči društveniki nagovarjajo g. Zihar ja na zopetno sprejetje predsedništva. a ta ostane pri svoji odpovedi. V tolažbo izostane nova volitev, ki bo v začetku prihodnjega leta. II. točka „Poročilo g. Robiča o zborovanju dež. uč. konference" se odloži, ker je „Popotuik" precej obširno poročal". Med nasveti ni bilo nič posebnega razuu tega, da se g. Majcena pesmarica obilno nakupi. Pri prihodnjem zborovanju se pričakuje popolna izvršitev dnevnega reda. Na mnogobrojno svidenje meseca januvarja pri občnem zboru. W. Z Pri lilo rja, dne 19. novembra. Dočakali smo, kar je bilo pričakovati. „Edinosten člankar„ skočil je tudi sedaj, kakor že navadno „izza grma" nad svojo žrtev z namenom, da jo takoj potlači v prah in pepel. Pomirjevalen moj dopis v 11. štev. „Popotnika" razdražil mu je živce do zla boga. Ne bodem mu odgovarjal obširno, ker stvar splob ni obširnosti, skoro niti pisave vredna, vendar popolno molčati ne morem. Zato vljudno prosim, da blagovoli imeti slavno uredništvo še sedaj toliko potrpljenja, da napišem v pojasnilo nekaj stavkov, ki se neki odlikujejo „po nemško-valnej skladnji in po robatem nepravilnem jeziku". Takoj pričetkom „Poslanega" v 92. štev. „Edinosti" mi očita gosp. člankar, da sem se zakadil v njega po vzgledu drugih tovarišev, ki so se pa neki zaprašili va nj. Dalje tudi pravi, da mi ne bode odgovarjal, ker po njegovem mnenju le za drugimi stopinje pobiram ter stare fraze mlatim. Dobro. g. člankar, — res kaj „kraftnih" izrazov nam podaja. Ustavimo se tedaj pri tem originalnem uvodu. — Zakaditi in zaprašiti se v koga sta nedvomljivo sorodna vendar nekoliko različna pojma. Prvi znači menim, nekako površen napad, kojega se je iaglje otresti, a drugi seza že bolj do živega, kakor pravijo: do kože. — Ali z lahko vestjo trdim, da ne jaz in tudi ne drugi niso nameravali se niti zakaditi, niti zaprašiti v osebo člankarjevo, marveč v miroljubnem smislu smo ga hoteli opomniti, da njegovo početje ni kolegijalno ter da s svojimi ..premišljenimi" spisi zelo slabo zastopa naš stan. — Potem pravi, da nisem povedal nič novega. Tega tudi ne trdim v onem dopisu, saj je vendar dovolj jasna izjava, da so me odvrnile od obširnejega razpravljanja stvarne razprave v drugih listih. Da so pa člankarju omenjene razprave in kolegijalni opomini „stare fraze", o tem nikakor več ne dvomimo, kajti ptič se spozna po perju! Dalje se je poljubilo g. člankarju, da se je spravil nad moje in urednikovo jezikoznanje. — No, znamo sploh, da se čuti gospod tovariš (!'?) v tej stroki kot korifeja na vrhuncu svoje moči in slave. Vendar stori bolje, da se potolaži. Upam namreč, daniti g. „Popotnikov" urednik, niti jaz ne bodeva iskala pri njem lekcij, bodisi v slovenščini ali nemščini, akoravno še misliva spisati časih kojo vrstico v nepokvarjenem slovenskem duhu. — Če se pa spuščamo že v take malenkosti, kakoršne se lahko pripetijo celo izurjenim pisateljem ter iščemo dlake v jajcu, potem se lahko pove g. člankarju, da Janežičeva slovnica ne pozna ozi-ralnega zaimka „kakšen", marveč „kakoršen". Tudi se prav redkokrat sliši mej narodom na deželi, kjer se nahaja po prepričanju prvih naših slovničarjev še najčistejša slovenščina, izcek „ Učiti se čemu", v smislu „Uči se slovenskej slovnici". Narod rabi najrajše genitiv: dativ je lasten v tem slučaju bolj hrvatskemu narečju. Drugače je z glagoli, priučiti, privaditi se itd." Pri teh se najde večkrat raba dajalnikova tudi v slovenščini. Glede opombe: „Sploh pa moram, reči, da take nepravilne slovenščine ne piše noben slovenski list, kakor baš mariborski „Popotnik", lahko trdimo opetovalno, da ne bodo iskali štajerski Sloveuci navodov niti pri uredništvu „Edinosti,„ niti pri g. člankarju. Iz vsega je le razvidno, da je prišel „Popotnik'1 v veliko nemilost pri tem gospodu*) — najbrže vsled prepričanja, da se ni mogoče ravnati vselej po njegovem kopitu. Ob tej priliki se spominjam nedavnega pogovora z dokaj značajnim tovarišem, ki pozna precej dobro razmere na Krasu. Rekel mi je: „X ima "j Znamo zakaj? Vredn. sedaj privilegij pri slavnej »Edinosti". Šel bi ž njo danes čez grm in strm, jutri pa. ako mu mine ta privilegij, zamore jo v kakem „Triester-Tagblattu" ravno tako slavno oblatiti. Da g. „Edinosten člankar" ne misli odgovarjati napadom, ali bolje rečeno: stvarnim zagovorom in pojasnilom (ker le njegove „premišljene" modrosti zaslužijo naslov sramotnih napadov), pač prav stori. Sicer pa dvomimo o resnem sklepu, ker to bi bilo pri njem res kaj nenavadnega. — Onim izbornim, pravicoljubnim šolnikom slovenskim, pri kojih so našli znani članki v „Edinosti" toliko priznanja, pa mi „neizborni" prav srčno čestitamo! Še nekaj. — Svetovalo se mi je v „Poslanem", da naj ne sumničim in s prstom ne kažem na nedolžnike. Prav tako, popolno po mojej misli. Vprašam pa, bi li ne bilo umestno, da pokaže tudi g člankar po vzgledu neljubih mu nasprotnikov svoj pravi obraz? Mora li biti res dvojna mera? — Za takovega junaka je vendar sramotno, da napada zavratno. Skrivati se za urednikovim hrbtom, to gotovo ni moško! — Dokler nam tedaj ne pove, s kom imamo opraviti, dotle rabimo naslov: Veleučeni gospod Janko Leban, učitelj-pesnik v Avberu pri Sežani. Konečno izjavim, da je to moj slednji dopis v tej zadevi, ker perilo zdi se mi prevmazano, (la bi se ga še nadalje belilo. Trud bi se gotovo nikakor ne izplačal — in to po znanej poslovici: „Quotiescunque cum stercore certo, maculor, aut vincor aut vinco!" Zdravko. - ■ Novice in razne stvari. (Naučno mi nisterstvo) je po „S1. N." sklenilo češki oddelek nemške obrtne šole v Brnu povzdigniti v samostojno državno obrtno šolo. Kedaj pa Slovenci dobimo tako velevažen zavod? (Izpiti za učiteljsko sposobnost.) Kakor slišimo, se je v jesenskem obroku pri c. kr. mariborski izpraševalni komisiji za splošne ljudske in meščanske šole oglasilo: 20 kandidatov k izpitu za spi. ljud. šole in 1 kandidatinja k izpitu iz francoščine za meščanske šole Izpiti se še vršijo in hočemo o njihovem izidu poročati v prihodnjem „Popot." štev. 23. Pri gradški komisiji pase je, kakor povzame mo „Pad. Ztschft.", oglasilo: 36 kandidatov in 17 kandidatinj k izpitu za splošne ljud. šole; 2 kandidata in 2 kandidatinji k skušnji za meščanske šole; dalje 5 kandidatinj k izpitu iz angleščine in 1 kandidatinja iz francoščine; k spe-cijalnim preiskušnjam: 2 kandidata k izpitu iz godbe na goslah, 2 kandidatinji na glasoviru, 1 kandidat na orglah in 1 kandidat iz učne metode pri gluhonemih. (Počitnice na goriških srednjih šolah) bile so do sedaj mej 1. avgustom in 1. oktobrom. Doslo pa je od dež. šolsk. sveta o priliki. ko je prišel od ministerstva odlok, da bi se tudi tukaj uvedle takozvane „hitzferien", vprašanje ne bi le bilo umestno premestiti počitnice od 1. avgusta do 1. oktobra tako, da bi za naprej počitnice trajale od 15. julija do 15. septembra kakor drugod. Ker so se učiteljski zbori v tem zmislu izrekli, nadejati se je, da bodo počitnice v prihodnjem na Primorskem istodobno kakor drugod v Avstriji. (Na vinarski in sadjarski šoli v Grmu) je že 14 učencev, kar je za prvo leto vsekako znatno število. (Nova k ni ga) izšla je ravnokar pod naslovom: „Izidor, pobožni kmet". Bukvice ljubim kmetom na korist Iz nemškega preložil L. Do-linar. Drugi popravljani natis. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaz-nikovi nasledniki. 1886. 81 str. Cena 25 kr. Vabilo. Učit. društvo za mariborsko okolico ima v četrtek dne 2. decembra t. 1. svoje redno zborovanje v navadnih prostorih s tem le vsporedom. 1. Dopisi; 2. O goji sočutja. Govori g. J. Fistravec (dalje). 3. Poročilo o IV". dež. učit. konferenci. 4. Nasveti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Vabilo. (Celjsko učit. društvo) ima v četrtek dne 2. decem. t. 1. ob 11. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj mesečni zbor. — Dnevni red: 1. Petje. 2. Zapisnik 3. Društvene zadeve. 4. Črtice iz botanične zgodovine, gov. g. Fr. Kocbek. 5. O knjigah za šolske knjižnice, gov. gosp. A. Brezovnik. 6. Nasveti. — Za prav obilno udeležbo prosi uljudno odbor. NATEČAJ. gtv 161 Podučiteljska služba. Na trirazredni ljudski šoli v Crešnovcah se mesto podneitelja z dohodki IV. plačil, razreda razpisuje. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje do 15. decembra t. I. krajnemu šolskemu svetu v Crešnovcah. Okr. šolski svet v Slov. Bistrici, dne 8. novembra 1886. Predsednik: /fi'itt n. r. Popotnikov je ravnokar dotiskan in se prične razpošiljati, kakor hitro pride iz knjigoveznice. Obseg: 1. Koledarij 1887. z rodopisom cesarke rodovine, poštnim cenovnikom in lestvicami za pristojbine štempeljnov. 2. Šolske tiskovine: a) Vsporedi učnibv ur; b) Imenik. 3. Plače ljudskega učiteljstva^po vsem Avstrijskem. 4. Šematizem ljudskih šol in učiteljev po Južno Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovens. delu Koroškega; učiteljišč itd. 5. Prazen papir za bilješke in 6. inserati. Cena elegantno vezanemu komadu je 1 g"ld- 20 kr. (po pošti 5 kr. več.) Na „Popotnikov koledar" se naroča (najbolje po poštnih nakaznicah) pri Opravništvu »Popotnika" Maribor, Reiserstrasse 8. izdajatelj in vrednik M. Nerat. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariburn.