GOSPODARSKI VESTNIK
•0000000<xxxxxxx3c>cxx)c)0000000000000000000000000000000000cx>00000c)000cx5cxxxxx)0000cxxxxx500000000c>0000000000000c)0cxxxx»000c>
I $t. 10.	V Gorici, dne 1. oktobra 1925.	Leto III.
•OOOQOOO(XXXX»OOOOOOCXXX>CXX)OOOCX)OOOOOOOOOOOOCXXXXX>OC OOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXXX)OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO
Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. Giovanni Štev. e., I. nadstr.
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno lO Ur. — Posamezna Številka 1 Uro.
Ponatis Je dovoljen s popolno navedbo vira. —
I00000000<xx5000000c»00000000000000cxxxxxx>00000000cx)0000000000000000000000000000000000000000000<
Korak
Zabeležiti moramo razveseljiv pojav! Naša živinoreja napreduje, se iz; boljšuje in postaja dober vir dohodkov za naše ljudstvo. S priznanja vredno umevnosijo se zaveda naš živinorejec, da je treba odrezati s starimi predsodki in s starimi — že preživelimi navadami, ki so velika zapreka našemu napredku. »Le naprej in naprej«, to mora biti geslo vsakemu umnemu gospodarju. Razne javne uprave, kakor tudi zasebne organizacije naravnost tekmujejo, kakor bi Pomagale našemu kmečkemu gospodarju do izboljšanja njegovega gospodarskega Položaja. Vsem tem naše priznanje in tudi hvaležnost našega ljudstva jim je zagotovljena.
A tudi vnovčevanje pridelkov naše živinoreje bo moralo kreniti na nova pos tu. Po nekod se je to že na lastno pobudo izvršilo, drugod pa bo treba pod silo razmer napraviti korak dalje. Mislimo tu prav posebno na organizacijo mlečne kupčije z ozirom na sklep mestne občine tržaške, ki namerava osredotočiti vse mleko namenjeno za Tržačane, v lastni mlekarni. Ta sklep je za naše ljudstvo v okolici Trstu velike važnosti. Z njim /e zadan smrten udarec našim mlekari* cam in sploh dosedanjemu načinu dobavljanja mleku v Trst. Kaj naj ukrene: mo,? Ze mnogo pametnih mož se je trudijo, da bi tržaške okoličane in druge Kraševce pregovorilo, naj si osnujejo mlekarske zadruge, kamor bi se stekalo V’S<? mleko in od koder bi se potem do: bavljalo v Trst. Prihranilo bi Se na prevoznih stroških, zagotovljena bi bila Pristnost in snažnost mleka, odpadle bi
naprej.
razne sitnosti, ki jim je naša mlekarica izpostavljena. A ni šlo, in ni šlo. Moč navade je bila silnejša od koristi. Vsled sklepa tržaške občine pa se mora to iz; premeniti. V resnici se že to stanje iz-preminja. Napravljen je torej korak na: prej.
V krajih, kjer se ni skoro smela izgovoriti beseda o zadružni mlekarni, se danes že vršijo — četudi pod silo raz: mer — pripravljalni sestanki za ustanovitev take mlekarne. In ker je pobuda za to izšla iz neposredno prizadetih kro; gov samih, je pričakovati, da zadeva uspe.
A ni dovolj da se le nekatere skupine živinorejcev organizirajo. Vsi mo; ra jo priti do tega. vse naše mleko, ki naj prihaja v Trst. mora v domače zadružne mlekarne, ki naj potem dogovorno med seboj osnujejo veliko centralo v Trstu. Naša Zadružna zveza v Trstu pojde živinorejcem golenjo s strokovnimi nasveti in tudi s finančnimi sredstvi na roko. da se ta centrala oživotvori.
Sedaj je ugoden irenotek: ali bomo mi razpolagali z svojim mlekom ali pu drugi, ki bodo bolj hitri in bolj gibčni od nas. Ni. da bi čakali in na dolgo raz; pravljati. Treba je udariti. Treba z vso hitrostjo na delo, da nas drugi ne prehitijo*
Ali ne bi bilo to krasno, ako bi posebni avtomobili pobirali dnevno naše mleko iz naših mlekaren in drdrali z njim v Trst, mesto neštevilnih vozičkov mlekaric, ki bi mogle potem več časa posvetiti vzgoji svojih otrok, družini in gospodinjstvu. Ali bi ne značila ta spre: memba korak naprej?
000000000000000000cxxxx}00000000000000000cx>00cx>0000000000000000000000000000000000000000cx)000000000000000000000cx}0cx}0000000000
Splošna gospodarska vprašanja
oooooooooooooooooooooooo<>Dooooooooooooooooooooooooooooc>ooooocx5ooooooooooooooc)oooooc)oooooooooocoooooocx)oc>oooi
Hrovatin Ksist:
O ZAVAROVANJU.
Marsikateri zavarovanec, ki je hoteli znižati zavarovalno svoto in tudi letno zavarovalnino, mi poreče, da je stavil take zahteve zavarovalni družbi, ki pa mu ni ugodila., sklicevaje sc na lOdetno pogodbo.
Res je, da se brani zavarovalnica znižati zavarovalnino vslled materijalnih ozirov, vendar se da odpraviti ta nedo-stateik z doplačilom približno 10% letne premije, ki odgovarja 10% popusta pri desetletnih zavarovanjih. Za zavaro-vance je umestno, da zahtevajo1 pri skle« panju večletnih pogodb, da se jim pripiše v pogodbo dodatek, ki jih upravičuje do vsakoletne poprave, spremembe zavarovanja, neglede na dobo zavarovalne obveznosti.
Vsem zvarovancem pa priporočam pri sklepanju pogodb naj upoštevajo sledeče nasvete:
1.	Zavarujejo naj se na način, da smejo predrugačiti pogodbe o poljubnem času; to naj bo iz pogodbe razvid* no, in naj se vpiše v isto.
2.	Zavarujejo naj pravilno, to se pravi, vedno za nabavne (in ne za tržne) cene.
3.	Letna zavarovalnina ali premije naj se jim odmerijo kolikor mogoče nizko; ker marsikateri zavarovanec pl a* čuijc polovico preveč za danes zavarovano svoto, ki bi jo lahko podvojil.
4.	Izberejo naj si solidno zavaroval*
nico, ki je poznana in s katero morejo morebitne spore urediti pri lastnem sodišču lin ne tam, kjer ima zavarovalnica svoj sedež, ki je daleč od njihovega bivališča.
5.	Pri sklepu pogodbe naj navedejo vse obstoječe nevarnosti, ki ogrožajo zavarovani predmet in ki pospešujejo požar, da se jim ne odkloni odškodnina po požaru, ki je bil provzročem ravno po zamolčanih okoliščinah.
Ob sklepu teh vrstic omenim zava* rovanja, ki se uporabljajo dandanes in to v prvi vrsti:
1.	Zavarovanje proti požaru v splošnem;	'1
2.	zavarovanje proti strenju stekla in marmornatih plošč;
3.	zavarovanje proti toči (za žito in grozdje);
4.	zavarovanje proti nezgodiam človeka:
5.	zavarovanje proti nezgodam do* mačih živali;
6.	zavarovanje za slučaj smrti človeka:
7.	zavarovanje za slučaj pogina domačih živali;
8.	zavarovanje proti vlomu in tatvini;
9.	zavarovanje za slučaj civilne odgovornosti proti tretjim.
Ker so nekatera teh zavarovanj na* šemu Občinstvu malo znana, pa vendar velike važnosti v našem življenju, opi* šem nekatera in njih važnost v prihodnji številki Gospodarskega vestnika.
o<^ooooooooooooooooooooooooooooocx>ooooooooooooocxxxx)ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooogooooooo OOOOOOOOOOOOOOOJ
Zadružništvo
000000000000000000000000000000000000000000O000000000000000O0000000000000000000000000000000000000oooooooooooooooooooooooooooo
V. L:
K SEDANJIM NALOGAM NAŠIH POSOJILNIC.
Po zamenjavi naložb v Jugoslaviji so prišle posojilnice do razpoložljivih sredstev, tako, da morejo zopet normal*
no poslovati. Zaupanje, ki so ga izgu* bile med ljudstvom s tem, da niso mo* gle Izplačevati hranilnih vlog, si morejo polagoma zopet pridobiti.
Pridobile pa si ga bodo. le na en način.
Vedno naj imajo v blagajni toliko
gotovine, da so v stanu izplačati manjše vloge takoj. Odpovednih rokov pa se naj poslužujejo le pri večjih vlogah. Tudi te naj vlagateljem, če le mogoče, takoj izplačajo, ali pa vsaj ne v daljšem roku, kot je potreben, da denar dobe od Zveze. Vsa umetnost, pridobiti si zaupanje vlagateljev, obstoji v poslovanju na ta način. Če vidi vlagatelj, ko pride v Posojilnico, da mu je vloga vsak čas na razpolago, bo vsak denar, ki ga v kratkem času ne rabi, zaupal posojilnici. Ako pa ni o tem prepričan, spravi denar v skrinjo. Ako pa je bil kaj po sve-tu, ponese ga v bližnjo banko- V prvem slučaju ne prinaša denar nikomur koristi, v drugem pa ne — razen vlagatelju nobenemu sokmetu, ker banka poso-hi denar trgovcu ali obrtniku in to naj« večkrat niti ne domačemu.
Ves kmetski denar, ki je v okraju, a ni potreben v domačem gospodarstvu, mora priti v blagajno domače posOjil-nice. In ptide le, če bode posojilnica na dobrem glasu, ee bo ljudstvo imelo zaupanje do nje.
Vprašanje pa je, kako naj posojill-mca gospodari z denarjem, ki ji je na m>vo zaupan in z onim, ki ga je prejela vsled zamenjave.
Kmetski denar mora iti v kmet-sko, domačo korist. To mora biti geslo Posojilnice, in po tem .geslu naj se rav; mt. S tem seveda ni rečeno, da ne bi smela tudi domačemu trgovcu ali obrt-mku priskočiti v potrebi na pomoč s Posojilom, ki naj služi namenu, pavz« ligniti njegovo trgovino, njegovo obrt. A v prvi vrsti naj služi denar v korist kmetskemu gospodarstvu. V svrho do-Sego tega cilja bo posojilnica dajala posojila kmetovalcem v zboljšanje gospodarstva, v preuredbo hlevov, v napravo dobrih gnojišč, v nakup živine, strojev, semen itd. Problem našega obstanka na naši zemlji obstoji • ravno v zboljšanju gospodarstva in s tem v povečanju naše odpornosti in naše morallične moči. ysako stremljenje posameznika po izboljšanju svojega položaja naj posojil« oica podpira v kolikor ji to dopuščajo
denarna sredstva in se ji nudli zadostna varnOst za denar, ki ga izposojevalcu zaupa. Ob sedanjih cenah sena bode umen gospodar gledal, da število svoje goveje živine z nakupom pomnoži, bodisi da računa na prodajo mleka ali pa na opitanje Posojilnica naj take name« re podpira z dovolitvijo potrebnih kreditov.
Na drug način uporablja lahko posojilnica svoja denarna sredstva, če svoj delokrog razširi s tem, da se začne pečati z naročili gospodarskih potrebščin za kmetovalce v svojem okrožju, a to le v slučaju, da ne obstoji tam že kaka druga zadruga, ki to že vrši. V to svrho mora primemo dopolniti svoja pravila. Pri tem poslovanju ni nikake nevarnosti, če naročuje posojilnica go« spodarskih potrebščin le toliko, kolikor jih kmetovalci pri njej naročijo in če zahteva pri naročilu primemo predplačilo. Pravilo, da je naročiti blaga le toliko, kot ga kmetovalci pri posojilnici naroče, pa; ni vzeti dobesedno, ker dosti kmetovalcev išče blago šele tedaj, klo ga rabijo. Posojilnica bo torej, če ima zb ra* nih naročil n. pr. 314 vagona umetnih gnojil, naročila 4 vagone, kor more na to računati, da dobi za pol vagona kupce pozneje. Gotovost, dla dobi dobro blago in to po primernih cenah, pridobi si posojilnica najbolje na ta način, da zvr-šuje naročila potom svoje Zveze oziro* ma kake druge centralne zadruge.
S takim obratovanjem pospešuje posojilnica utnno gospodarstvo kmetovalcev, ker jim nudi priliko, nabavljati si dobra semena, potrebna umetna gno« jila, močna krmila, primerne stroje in to po nižjih cenah, kot bi jih mogli dobiti pri trgovcih, a zajamčene kakovosti. Dosti posojilničnih denarnih sredstev pa se s takim poslovanjem no veže. Zahtevati pa mora posojilnica, da prevzemale i blago ob predaji tudi plačajo. Zaupanja vrednim ga lahko tudi ob navadnih pogojih za kratek čas kreditira: pri gnojilih, krmilih, semenih do prihodnje jeseni, pri strojih 2 d!o 3 lota.
(Dalje.)
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOt
Živinoreja
ioooooooocxxxxxx)ooooooooooooooooooooooooo 00000060000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Živinozdravnik Gerbic Josip:
SOLA ALI ŽABICA PRI KONJU.
»Konjem, mezgom in oslom večkrat nebo v ustih tako zateče ali oteče, da je bolj visoko aili — če hočete — bolj nizko kakor gorenji zobje. To živali škoduje, da ne more jesti. Žival mora tudi občutno trpeti vsled tega, ker se očividno susi in zgublja na teži. — Pri nas vlada prepričanje, da dobi to bole* zen žival, ki večkrat trpi žeje. Prosim da poveste, kaj ie temu krivo im s čim bi se dala bolezen odpraviti, ne dia bi žival trpela. Tu je namreč navada, da peljejo takšno žival k kakemu kovaču, dia naj-prvo vreže nebo, napravi vami eno ali dve rani, potem razbeli v ognju kos železa in s tem razbeljenim železom v ustih na nebu živo meso žge. Meni se zdli, da žival občuti pri tej nečloveški o-paraciji velike bolečine. Mnogim živalim kljub temu nebo oteče. Da bi kdo o tem poprašall živin oz d ravnika za svet, nobenemu niti n'a um ne pride. Prosim Vas torej za pojasnila v listu, ker imata tudi jaz mulo. ki ji ja nebo tako oteklo«.
To pismo nam je poslal neki živinorejec iz Istre. Iz njega jasno sledi, kak* šna kriva mnenja še vladajo med našim ljudstvom in kako malo se ceni živino* zdravniška pomoč. V pojasnilo dopisniku, kakor tudi vsem drugim živinorej* eem, ki zdravijo bolho živino po starih obsojanja vrednih običajih, naj služijo naslednje vrste:
Prva misel našega konjerojca, ko mu konj oboli in noče žreti, je: konj ima žabico. Pri nas pravijo tudi: konj ima »šolo«. Poglejmo torej konju v gobec!
V zelo pogostih slučajih tiči pod gornjo čeljustjo konja takoj za prednjimi zobmi, žabica ali »šola«. Naj jo malo opišemo:
Sluzna koža gornje čeljusti, tik za prednjimi zobmi pod nebom, je nekako napihnjena in sega včasih črez dolžino
zob sekavcev. Ako to žabico otipamo, občutimo, da je mehka in da se pod prsti udaje. Največkrat dobe konji žabico, ko mečejo zobe. Tudi pri starem konju jo zelo pogostokrat opažamo. Ta obolelost ni nič drugega nego kataralno vnetje sluznice v gobcu. Povzroča jo nepravilna plesnjiiva krma. slabi ali pa ostri zobi, nepravilno' ležeče, preostro železje brzde v gobcu; tudi zataorejo biti vzrok tej »šoli« na mraizu puščene, zmrale brzde. Največkrat pa izvira ža* biča iz katarja v želodcu in črevesju. Torej zamore biti vzrok žabici tudi no* tranje obolenje. Tako opažamo žabico skoro vedno, ko konju po črevesju večkrat kruli, kar je znak črevesnega ka* tarja.
Kako zdravimo žabico? Žganje žabice z vročim železom in rezanje iste je pri nas v navadi. Ali tako zdravljenje je napačno in nespametno, kajti s tem ne ozdravimo vnetja sluznice, tudi ne preženemo katarja iz črevesja. Naš kohje-rejec naj raje izpira gobec konja s sledečo tekočino:
Vzame naj 1 liter vode. pridene eno osminko litra kisa in' eno žlico soli. S tem naj gobec bolni živali izpira. Ne sme pa žabice neusmiljeno drgniti, kar bi imelo morebiti za posledico, da bi žival pozneje še slabše žrla krmo. Izpira naj dnevno gobec dvakrat. Daje naj tu* di konju dnevno eno žlico karilioVatške soli na ovsu mesec dni zaporedoma, mo* rebiti mu s tem prežene črevesni katar, nakar žabica izgine.
Nadzornik Klavž.ar Mili on:
NEKAJ O NEMŠKEM PLEMENITEM PRAŠIČU.
Nemškega plemenitega prašiča redijo že dalje časa v nekaterih naših krajih, a kljub temu še vedno naletimo na take posestnike, ki mislijo, da mora biti rilec plemenitega prašiča močno udrt in
da mora biti tak prašič redkoščetinast in drobnih kosti.
Enako prevladuje še mnenje, da je plemeniti prašič v primeri z domačim mnogo manj utrjen, To naziranje je bilo v prejšnjih časih deloma opravičeno, to pa v takih krajih, kjer se je šlo za prašiče, ki so se spridili vsled plemenitve v krvnem sorodstvu. Danes pa nam ponujajo Nemcii take prašiče, ki lahko tekmujejo z navadnimi domačimi pra« siči glede utrjenosti proti neugodnim podnebnim in drugim razmeram in ki so glede rašče, naglega razvoja in izkoris ščanja krme Veliko boljši od domačih.
Nemški plemeniti prašič je bele barve. Vendar pa nahajamo na koži mo« dre pege, dasi ostanejo ščetine tudi na teh mestih bele. Te pege niso znaki kri* žanja, marveč karakteristični znaki pasme. Ščetine so gladke, fine in goste. Glava mora biti velikosti telesa primerna, vendar ne premajhna. Celo in rilec tvorita nekoliko top kot. Ušesi sta precej veliki, deloma naprej, deloma navzgor obrnjeni. Čelo je široko, očesi veliki. Vrat je zalit, ne preobilen in s če* ljustmi in_s prsi dobro spojen. Čeljusti so zalite, vendar se dobro odločujejo od vratu. Prsi morajo biti široke, globoke in se morajo videti med prednjima nogama. Pleča so poševna in z rebrami dobro spojena. Hrbet naj je širok in do repnega nastavka raven; za plečami ne sme biti vdrt. Stranice so dolge in izbo* cene. Trebuh ne sme viseti, na njem se mora nahajati zadosti siskov. Gnjati sta obilni, široki in segati globoko. Rep je Pri nastavku močan in se proti koncu stanjša. Noge so kratke in v pravem raz merju s telesno težo. Prašiče s kravjimi nogami je izločiti iz reje. Nemški plemeniti prašič se hitro razvija in se lahko opita. V sedmem ali osmem mesecu so prašiči že godni za zakol in dajo, ako fmo jih primemo krmili, nežno, sočno in okusno pečenko. Popolnoma dorastli Prašiči tehtajo 300 do 350 kg. Rodovitnost je dobra. Svinje skote pri pravilni oskrbi 10 do 12 mladičev. — Reja pra* sičev te pasme je torej dobičkanosna.
Ing. Podgornik Anton:
PREHOD K SUHEMU KRMLJENJU.
Paša in zeleno krmiljenje se bliža koncu. Kmalu bo tukaj čas, ko popolnoma preneha sveže ali zeleno in začne suho krmljenje. Zelena krmila se razliku* jejo od suhih krmil po svoji sestavi, boljši okusnosti in lažji prebavljivosti, kar je treba posebno upoštevati pri prehodu k suhemu krmljenju. V paši ali ze* leni krmi je mnogo več vode, hranilne snovi so bolj razredčene nego v senu. Vsled tega je bila živina prisiljena po-užiti pri zelenem krmljenju najmanj trikrat več trave ali zelene krme nego dobrega sena, da dobi isto množino redilnih snovi v telo. To povzroča, da se že* lodee, pred vsem pa vamp, močno razširi pri živini, ki se poleti pase ali do* biva zeleno krmo. Ker so dalje zelena krmila lažje prebavljiva, postanejo tudi prebavni šoki med zelenim krmljenjem bolj redki in šibki. Vsa prebavila se torej v svojem obsegu in v izločevanju prebavnih sokov kolikor mogočo in več ali manj prilagodijo zelenemu krmljenju. Ko bi začeli pokladati živini, ki je navajena le na zeleno krmo, kar naenkrat le suha krmila, bi prišlo v razširjeni vamp mesto zelene naenkrat preveč suhe krme. To bi ne bilo še tako hudo. ako bi bilo dovoli moči za prebavo použite suhe krme. Toda prebavni šoki se izloču* jejo še vedno le v toliki meri, ki je zadostovala za prebavo dosedanje zelene krme, ki pa ne zadostuje za prebavo težje prebavljive suhe krme. Čudno bi tedaj bilo, ko bi tak prehiter prehod k suhemu krmljenju ne imel nikakih hu* dih posledic. Žaiibog pa se te kaj naglo pokažejo. Radi nepripravljenosti prebavil in prebavnih sokov na suho krmo, izostane pravilno in redno prebavljanje. Živina zboli na prebavilih. Pojavi se lahko več ali manj močno napenjanje, zaprtje, krči itd. Živina trpi in shujša. Mlečne krave pridejo ob mleko. Vse to pa se godi v našo gospodarsko škodo. Kolikokrat je kriv ravno prehiter pre* hod, da začne žival bolehati, hira skozi
celo zimo, in nam donaša le malo ali nič dobička.	)
Da se izognemu neprijetnostim In vsaiki škodi, izvršimo prehod od zelenega k suhemu krmljenju prav polagoma. Ko opazimo, da dobiva živina nia pašni* ku premalo paše, začnimo ji pokladati vsak dan zjutraj in zvečer suho krmo v jasli. Pri hlevskem zelenem krmljenju živine, začnimo med zeleno krmO' pravočasno mešati suho krmo. Zelene krme naj dobiva živina od dne do dne mlanj, suhe pa vedno- več. Čim bolj počasi se izvrši ta prehod, tem lažje se privadi živina na novo krmljenje in tem lažje se prilagodijo vamp in ostali želodčevi oddelki. čreva in prebavni šoki na suha krmila. Prehodna doba od zelenega k su* hemu krmljen ju pa naj ne traja manj ko 14 dni. Na urejeni kmetiji se v jeseni še vedno dobi trava ali druga zelena krmila. ki jih lahko mešamo med dobro seno. Če že primanjkuje ali ni več primerne zelene krme, je dobro, da pridno krmi* mo mesto iste dobro otavo, ki velja za lahko prebavljivo suho krmo. Poleg otave krmimo tudi s peso, repo in korenj em. Opustimo pa pri tej priliki krmljenje takih suhih krmil, ki so težko prebavljiva (fižolovka, bobovka, ajdovka, ržena slama itd.) Zelo umestno pa je, da do* biva živina pri tem prehodu vsak dan po nekoliko močnih krmil, v kar se pri sedanjih razmerah najbolj prilegajo ore* hove tropine kot najcenejše in zelo izdatno -močno krmilo. Sploh nai velja pri primerno in prav izvršenem prehodu pravilo, da krmimo živino izdatno in dobro. Le tako preprečimo, da živali ne zbolijo in shujšajo, dia mlečne krave ne zgubijo mleka. Le s pravilno izvršenim prehodom k suhemu zimskemu krmljenju si tudi zagotovimo, da nam ostane živina zdrava črez zimo in tudi dobičkonosna.
G. PODAJAJTE VODE DOMAČEMU ZAJCU!
Mnogo kunčerejcev je, ki so še danes prepričani, da domači zajci ne po-trebujejo vode, da je ne pijejo. Ako pa
trezno pomislimo, da je domači zajec živo bitje, ki se rodi, razvija, žre in po* ginja, nam mora biti takoj jaisno, da potrebuje za svoj razvoj tudi vode. Krivo naziranjc, da kunec nc pije vode, je na* stalo najbrže vsled tega, ker obstoja njegova hrana v prvi vrsti iz sočnih rastlin, ki vsebujejo mnogo vode. Ku* nec tore j že z žretjem take vodene krme deloma zadosti potrebi telesnega ustroja po vodi, radi tega tudi pije manj vo* de v naravni obliki.
Ako pa pokladamo kuncu bolj suho krmo, v kateri prevladuje moka, gomolj, žito ali otrobi, kar se danes v resnici dogaja v velikih modernih kunčjih hlevih, moramo istočasno daj ati zajcu vode, ker jo neobhodno rabi.
Prav posebno moramo paziti na vo* do pri brejih zajkah, prej in po porodu. Niso redki slučaji, da samica umori mladiče takoj po rojstvu in jim spijo kri, da uteši tako žejo. Nekateri kunčerejci pripisujejo take pojave hudobiji mate* re * samice in njenii odvratnosti do lastnega zaroda. V resnici pa je temu krivo pomanjkanje vode. S porodom združena mrzlica povzroča samici žejo, ki si jo skuša ugasiti s krvjo, četudi lastnih mladičev, ako nima vode na razpolago.
Voda, ki jo pokladamo zajcem, v lončenih ali pocinkanih koritcih, naj bo sveža in čista; napajallnJik naj se večkrat in redno osnaži. Vodi, namenjeni za mladiče, dodajmo malo mleka, ker s tem le pridobimo.
DREVESNO LISTJE KOT KRMA.
Stremljenje poljedelca more iti vedno za tem. da izrabi v svojem gospodarstvu vse, kar mu ponuja zemlja in kar raste na njej. Ni najmanjšega pridelka ne sme puščati v nemar. To temeljno načelo mora obveljati v vsakem slu* čaju.
Razno drevje, ki daje drva za kurivo in les^v kritje potreb naših gospodar* štev, nam more koristiti v nekaterih slučajih tudi na dlrug način: izrabiti mo* remo prav lahko tudi njegovo listje za krmo živini.
Naj večjo redilno vrednost ima listje, ko se nahaja v popolnem razvoju. Toda takrat listja ne smemo trgalti, ker bi s tem večkrat oškodovali drevje, ki bi brez Is tj a začelo hirati. Listje naj se osmuka z dreves takrat, ko je že dovršilo svojo nialogo in ko se že samo pripravlja, da odleti z vejevja.
Ni pa listje vseh dreves dobro za krmo. Nekatero ima duh, ki ne prija živini, drugo pa vsebuje snovi, ki bi znale šploh škodovati živini. Javor, 1 brest, topol, murva in druga drevesa imajo snovi, ki so najbolj prikladne kot krma živini; javorjevo in brestovo listje ima tudi precej redilne vrednosti, ki ni manjša od one ržene in turšične slame. Iz te« ga sledil, da je priporočljivo rabiti drevesno listje'pri krmljenju žiVine poseb*
no, ko se pokladajo razne oblOdve z otrobi, tropinami, itd.
Po možnosti ne smemo torej zane-
marjati teh postranskih pridelkov naših dreves, temveč izrabljajmo jih kolikor mogoče dobro v prospeh naše živinoreje.
OPOZORILO ŽIVINOREJCEM V HRIBIH.
Pregledovanje bikov v tolminskem govedorejskem okrožju. — Redno pregledovanje bikov v tolminskem govedorejskem okrožju, ki obsega prejšnji tob minski, bovški in kobariški sodni okraj, se bo vršilo letos, »v času od 27. db 31. oktobra 1925. Opozarjamo na to vse bi-korejce tudi one, ki redijo bike le za svojo zasebno rabo. — Ob novem živi= norejskem zakonu morajo namreč biti pregledani vsi biki. tudi taki. ki so namenjeni le za zasebno rabo živinlarejca. Priženite torej na določena zbirališča vse bike, brez izjeme, da ne bo brezpo-trebnih kazni.
ooooooooooocxxxxdoooocx>Oooo<xxxxxjoooooooooooooooooooc>ooooooockxxx50oooooooooooooooooooooooooooooooooooc>
Mlekarstvo
oocxxxxxjcxxx)Oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo£xxxxxx»oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooobooooooooo
Živlnozdravnik dr. Aldrighetti Faust: NEKAJ NAVODIL ZA MOLŽNJO.
Koroška živinska lin blagovna vnov-čevalnica v Celovcu ima lepo posestvo, na katerem se nahaja deželna kmetijska šok. Na tej šoli se letno vžgal ja 24 kmečkih deklet.
Pred par leti so razmere nanesle, da sena imel priliko obiskati to šdlo. Videl sem takrat neko prav priročno priprav vo, ki je predstavljala v naravni velikosti vime krave s štirimi sesi. Priprava le bila izborno posneta v legi, kakor se nahaja v resnici na kravjem telesu. Dekleta se vsak dan po vrsti vaJdi j o na tej nripravi v molžnji pod vodstvom strokovnega učitelja, ki jim popravlja sproti napake in kaže, kako se pravilno molze.
Na prVi mah se zdi, da je ta vaja le malega pomena. Res pa je ravne nasprotno, ker način molžnje vpliva mno* So na proizvajanje mleka. To vejo prav dobro živinorejci iz bodenskih in ren=
skih pokrajin, ki prirejajo 'letno razru javna in zasebna tekmovanja v miolžnji. Nekaj sličnega imajo pri nas v Lombardiji.
Melžnja je prava telovadba vimena. Kakor okrepi telovadba mišičevje pri telovadcu, tako tudi povzroči dobro izvršena telovadba vimena večje proizvajanje mleka. Mnogoštevilna opazovanja so dognala, da se mleko večkrat proizvaja le vsled te telovadbe. Na ta način se je moglo ugotoviti mleko že pri mladih, neoplojenih junicah. Tako se je ugotovilo, da imajo mleko junice, ki se same sesajo, ali 'ki jih sesajo njih sosede. Isti učinek se jie dosegel, ko se je vime večkrat zaporedo; ma molzlo. Ovca ima le toliko mleka, da preredi svojega mladiča. Ako se pa prične sestavno ta dosledno molž* sti, da 200 ali tudi več litrov mleka na leto.
Pri goveji živini, ki se ne vzgaja za proizvajanje mleka, temveč le za meso
in za delo, traja mllečna doba največ pet mesecev. Množina mleka znaša 600 do 700 litrov. Pni pasmah, ki se molzejo z rokama, traja proizvajanje mleka de* vet 'do deset mesecev, in ako se krava ne oplodi, tudi eno do dveh let, z letnim proizvodom 3000 -do 4000 litrov mleka.
Molžnja povzroča pri -mlečnih organih posehno razburjenje, ki ga kra* va občuti ne le med molžnjo, ampak tudi potem, ko se izmolzeno vime umiri in prične še bolj delovati dotok mleka.
Naj sledi nekaj navodil, ki naj se uvažujejo pri molžnjik
Oseba, ki hoče dobro molzti, mo« ra umetno posnemati ono, kar počenja sesajoče tele, ki ne le sesa, temveč nateguje siske, jih stiska, in buta z glavo v vime. Slično naj ravna tudi, kdor molze: Treba je potrpljenja in prijaznega obnašanja tudi napram kravi, treba je znati postopati pri molžnji, da ima kra« va pri tem občutek ugodja. Molzec naj si izpere roke in vime z milom v topli vodi. Pazi naj na največjo snago golide. Mleko je pač tekočina, kj se jako lahko pokvari. Prvi curek mleka naj se spusti izven posode, ker je skoro vedno nesriažen. Molžnja je končana, kadar je vime popolnoma prazno, to je ko je vi« me postalo majhno in mehko. Talko dobimo največ mleka. Ako se mleko ne pomolze vsakokrat tako temeljito, se ne
poizgubi le mleko, ki je ostalo v Vimenu, ampak tudi drugo, ki bi se še le porodilo. Radi nepopolne molžnje se pojavijo bolezni na vimenu, ki postane tr« do. Z nepopolno molžnjo se more po« kvariti za vedno dobra mlekarica.
Dognalo se je, da se dobi več mleka, ako se krava molže križema in ne prvo ena potem druga stran: to je mol« zeta naj se istočasno' desni zadnji in le« vi prednji ses, ter nato levi zadnji in desni prednji, in ne oba desna in oba leva naenkrat.
Dve ali tri dnevne molžnje dajo več mleka, kakor ena sama. Proti trikratni molžnji na dan so nekateri nastopili, ker se s tem živina preveč vznemirja, čeravno je proizvod mleka večji. Eno najvažnejših načel pa je. da se mora krava molzti vedno ob istih urah. Holandci, ki so pravi mojstri v molžnji, o« pravi j aj o ta posel ob 4. uri zjutraj in ob 4. uri popoldne.
Večkrat se pripeti, da krava kljub pravilnemu ravnanju pri molžnji. noče orepustiti mleka. O takih slučajih naj se postavi blizu krave njeno lastno ali pa tudi tele kakšne druge krave, (čla« nek je prevedel naš urednik g. Gorkič France.)
Rabite OREHOVE TROPINE, najcenejše, močno krmilo!
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«
Čebelarstvo
0000000000000000000000000cxxx}0000000000000000000cocxx300c00000c00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cx30<
Vodopivec Janko:
OB KONCU LETOŠNJE CEBELNE PAŠE.
Približal se je čas konečne čebel« ne paše. To je čas. ki Ima nagraditi čebelarja za vztrajno in navdušeno oskrbovanje in negovanje njegovih ljubljenk. A žal, da se je letos čebelarsko leto zalkjučilo vsem čebelarjem prav' kilavo in nepovoljno. Vsi medeni viri so popolnoma odpovedali. Niso medile raznovrstne spomladne cvetlice, kakor
navadno, še slabše se je obnesla travniška poletna paša, a najhujša smola je bila z jesensko pašo. Čebelarji stojimo tu več ali mani razočarani, pa se, ne brez skriti, poprašujemo, kaj pa sedaj? Marsikomu bo z zaključkom tega čebc« larskega leta zagrenjeno nadaljno čebe« larenje. Veliko jih bo takih, ki zažene« jo čebelarsko orodje in prazne panje med staro šaro. Zlasti začetnikom bo nadalljni izhod grenak in težaven.
Težko je dati čebelarjem v tem kri-tičn'em položaju pametnih nasvetov.
Zadeva je resna in požrtovanja bo treba. Vsak čebelar mora zabraniti po možnosti v svojem čebelnjaku »popolni Polom« in ohraniti to, kar se rešiti da. Le redko kedo bo zamogell prezimiti še vsa svoja ljudstva. Treba bo združevati Po dva ii tri panje v enega. Koliko panjev bo zainogel prezimiti, mu pokaže množina nabranega medu. Ker je število čebelic v poedinih panjih letos nenavadno majhno, se prav lahko združijo Po tri družine v en ponj. Pri tem delu bo treba posebno pažnjo stavit} na to, da pustimo pri združenih družinah le mlade matice, stare pa uničimo. Pri tako malem številu čebel je ne bo težko najti. Torej to nam že pojde. Ali potrebna hrana črez zimo? To. to bo. kar nam bo sivelo lase. Vsak čebelar ve. da mora imeti vsak panj krog 8 kg medu v satju, ako ga hoče z Gotovostjo prežive* ti do prve izdatne pomladanske paše.
Ob. času zimskega počitka porabijo čebele le malo, neverjetno malo. Na podllagi moje večletne skušnje porabi močan panj stalno od polovice oktobra, do konca februarja le 2 do 3 kg medu. To bi bilo, po čebelarsko računano, le malenkost.
Čebele morajo imeti ob koncu fe* bruarja skoraj še popolno zalogo medu. Tega naj nikdo ne pozabi. Drugače bo* do preživeli panji do konca februarja, a bodo potem hirali, pa" izbirali 'in popolnoma poginili. Zato pa je nujno potrebno, da čebelar položi v panje zadostne množine sladu ali sedaj v jeseni, ali. pa spomladi po potrebi. To naj si pa slednji dobro prevdari in resno premisli, drugače ga zna prihodnje spomladi ob času cveti a akacije zadeti še hujše razočaranje, ko mu panji ostanejo brez čebel, ali pa s prav neznatnim številom od katerih ne bo Smel nikakega dobička. Vodopivec Janko:
PITANJE ČEBEL.
Naj omenim na kratko glavnejše točke: Prvo bodi omenjeno, da krmimo °b hladnih dneh t j. jeseni in zgodaj spomladi bolj z gostim modom, torej ne
prilivati preveč vode. Pol litra vode na kg medu ali prekuhanega sladkorja je več kot dovoli. Tekočino vijemo v pi-talna koriltca, ki jih nato potisnemo v panj, da jo čebele potem same znesejo v satovje, ali pa vlijemo razredčeni med ali gosto raztopljeni sladkor kar narav* nosit v celice praznega satovja, ki je po* tem potisnemo blizu čebelnega gnezda v panj.
Zapomnimo si dalje: Nikdar nii prav krmiti čebel po dolgotrajnem slabem vrememu. Čebele naj dan prej dobro izleta j o, da se izčistijo in izpraznijo, ker drugače bi pri poznejšem izčiščevanju izločale med odpadki tudli premnogo sladčic, to pa še posebno takrat, ako bi krmili s preredko hrano.
Nadalje je potoniti, da redka raztopina medu ali sladkorja se radia skisa, kar 'ima zle posledice za čebele. Omenim naj, da nekega slabega čebelarskega leta sem jaz kar v med vsul sladkor, vse dobro premešal in to potem v moje panje, ki se zgoraj odpirajo, potisnil nad satovje, to je na zgornji del okvirčkov, kar se mi je prav dobro obneslo. Da ne nastane ropanje, je treba krmiti zvečer, ko poneha izletovanje. Krmlilo Jbi se lahko tudi ob solnčnem vzhodu. V tem slučaju je treba zapreti vse one panje, ki jih mislimo krmiti zjutraj, ptedho pričnejo čebele izletati. Čebelo naj bodo zaprte celi dan. Odprejo naj se zadnja vrata za prezračevanje. Ako bi pustil'! žrelo odprto, pričele bi čebele z močnim šumom izletati, vsled česar bi lahko nastalo ro* panje.
Kakor vse kaže, bo treba čebelar* iem globoko segniti v listnico, ako bodo hoteli preživeti čebelice in nadaljevati s čebelarstvom. Ta udiarac bi lažje prenesli. ako bi dobili sladkor brez carine in užitnine, na kar pa ni pri današnjih razmerah niti najmanj računalti.
Kljub vsem težavam pa pravi čebelar ne zgubi poguma. Pomisliti mora, da tudi pri drugih panogah kmetijstva ne gre letos vse gladko, in uvoževati je treba, da se mora pregrizti. večkrat trda,
grenka lupina, da se pride do sladkega iederca.
Ker sledijo dobrim tudi slabe letine, so čebelar ji le oni, ki računajo na razne stroške. Z drugimi besedami, čebelar mora imeti idealno ljubezen db čebel. Ustrašiti se ne sme nobenega razočaranja. Nobena žrtev ga ne sme oiplašiti. Pripomniti bi imel še,, da nobeden previs den čebelar ne bo prodajal svojega medu, pa bo krmil s sladkorjem. Sladkor je uporabljati le v skrajni sili, ko ni mo* goče pustiti čebelam dovolj pristnega medu.
VESTI:
Odlikovanje. — Slovenska čebelarska zadruga je bila na razstavi v Čedadu odlikovana z zlato svetinjo. A. Ž. panj je vzbujal posebno zanimanje. Škoda, da se je le malo naših čebelarjev odzvalo vabilu, naj se udeležijo razstave. Stati ob strani, ko se drugi trudijo, in potem kritizirati, je lahko, ai ne junaško delo. — Naše mnenje je, da se čebelarji moramo ob takih prilikah pokazati, da pridemo v stike z našimi sodržavljani, ki imajo večkrat povsem krive pojme o nas. Izlet furlanskih čebelarjev v naše kraje, in naša udeležba na razstavi v Čedadu, to so prvi stiki.
Sladkor za pitanje. — Zadruga je posredovala, dh bi dobila neobdačen sladkor za pitanje čebel. A skoro ni upanja na uspeh. Če bo kaj, obvestimo.
•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kletarstvo	tej
o ooooocxx)oooooooooooooooooooooooocxxx50ooooooooooooooooooooooooooooooo dooooooooooc ooooooooooooooooocžooooooooo
Ušaj Just:
PRIDELOVANJE KISA IZ VINSKIH TROPIN.
Iz vinskih tropin je mogoče napraviti dober kis. To pa le, če so tropine še dovolj vlažne in močne. Kisova alli oeto-va kislina, ki dalje moč in vrednost kisu, nastane le iz alkohola. Pretvorbo alkohola v oetovo kislino povzročajo silno majhne, s prostim očesom nevidne bak* tetlije. Za svoje delo in razvoj potrebujejo te glivice obilo Zraka in precej* šno toploto. Zato jim moramo oboje nudiiti, če hočemo, da se nam bodo tvarine, kli jih. želimo skisati, res skisale.
Iz vinskih tropin napravimo kis na! Sledeči način: Tropine, kaltere hočemo rabiti za napravo kisa, ne smemo' preveč iztisniti, ker drugače bo kis iz nijih le malo vreden. Tropine denemo v kad in vrh tropin zlijemo na Vsakih 100 kg tropin 30 do 50 liltrov vode, v kateri smo prej raztopili 3 do 5 kg sladkorja. Kad postavimo na topto mesto, da. sladkor pokipi in se spremeni v alkohol. Ko je ponehalo burno kipenje, kar se navadno zgodi ob ugodni toploti v 3 do 5 dneh. odtočimo sok in iztisnemo tropine. Tro* pinte vržemo na gnoj, ali jih pa uporabimo za krmo, sok pa, ki je zdaj tropin-čioa slabše vrste, zlijemo v nezadimljen
sod, ki ga ne smemo napolniti do vrha. Sod postavimo na gorko in temino me* sto. Vanj prilijemo še na vsaelilh 10 li* trov troplinčice en četrt litra dobrega in naravnega vinskega kisa.
Kis moramo doliti radi tega, da tro-rinoico okužimo s kisovimi bakterij amli. Teh bakterij pa umetni kis, ki je na? pravljen s pomočjo esence, nima. Zato bi bilo prilivanje umetnega kisa v to svr-ho nezmiselno in celo škodljivo.
Ko smo to storil, pustimo sod odprt na toplem mestu. Če so razmere po-voljne za razvoj kisovih bakterij, se tropinčitoa v enem ali dveh mesecih popolnoma skisa. V svrho poispešitve skisan j a j e zelo priporočl jivo, do dati tropinčici, ko je ppkipel-a, posebne, soli podobne tvarine, ki ji je tvrdka, ki jo zdeluje dala ime »Bioschitz«. Ta tvarina vsebuje dušik, fosfor, kalij, magnezij in razne druge snovi, ki služijo kisovim bakterijam kot hrana. Z dodatkom te snovi v množini od 5 gramov na vsakih 10 litrov tropinčice zelo pospešimo ki* sanje.
Včasih se naselijo na površino tropinčice alli vina v velikih množinah gli* vice kana ali cveta. Te glivice so za pravilno skisam je škodljive. Zato jih mora* mo odstraniti, kar dosežemo najlažje s pretakanjem.
Najprimernejša toplota za kisanje kisa je 25 do 30° C. Kisove bakterije delujejo sicer tudi pri nižji topimi, seveda le bolj počasi.
U. J.:
VINOMETER.
Vinom eter je praktična mera za merjenje alkohola v vinu. S pomočjo te majhne in cenene stvarice je mogoče hb tro in še precej natančno določiti, koliko stopinj alkohola ima to ali ono vino, pa bi bilo črno ali belo. Vinometer je cel iz stekla. Najvažnejši del njegov je tenka in prazna cevka, opremljena s črticami, ki označujejo stopinje. Sicer pa oglej si spodaj priobčeno sliko te priprave.
Z vinometrom merimo tako-le: •v1 y Vinometer primemo v roke tako, da rt-t- s prstom držimo zamašeno luknjico, r J ki se nahaja na trebušastem lijcu. ) Pri tem jo lijec obrnem navzgor, a cev navzdol. Nato vlijemo v lij nekoliko vina. Kmalu začne kapati vino iz cevi. Čim ga je nekoliko odka-palo, obrnemo počasi vinometer tako, da bo cev stala naravnost navzgor. Ono vino, ki je bilo še v lijcu, se bo pri tem razlilo, a cev se kljub temu ne bo popolnoma izpraznila, pač pa bo ostalo še več ali manj vina v njej. Ko smo to storili, postavimo vinometer z Ujcem po koncu na mizo in pogledamo, do katere črtice sega vino v cevi. Številka te črtice nam pove število stopinj. Teh je na cevi dvajset in sicer od 0—20. Vsaka črtica nima številke, ampak samo vsaka peta. Ostale moramo šteli. Ko smo se uverili, koliko stopinj ima vino, operemo vinometer v vodi in cev izpihamo.
Vinometer, ki je zamišljen na osno-vo fizikalnega pojava (v teim slučaju alkohola in vode) adhezije različnih tekočin do stekla, kaže precej natančno in le izmed vseh cenenih alkoholnih mer, najboljša mera za vino. Znane Wagner= jeve vinske tehtnice so popolnoma za nič.
U. J.:
KAJ JE ŽVEPLENI AMONIJEV FOSFAT?
Mnogo Vinogradnikov je ob letošnji trgatvi rabilo žvepleni amonijev fosfat. Zato smatram za potrebno, da rta teim mostu n,a kratko pojasnim, kaj je pravzaprav amonijev fosfat.
('Žvelplemi amonijev fosfat je tejko-čina, belemu vinu podobne barve, ki je težja od vode. En liter te tekočine tehta pri navadni toploti 1220 gramov, torej 220 gramov več, kakor liter vode. V enem litru te snovi se nahaja 250 g žveplenega plina in 60 g dušika, ki se na* halja v 500 g amonijevega fosfata. Žvepleni plin uničuje v moštu škodljiva kva* sila, bakterije in glivice, dočlim pospešuje amonijev fosfat razvoj pravih kb pelnlih glivic.
5 A.:
KAKO ZALIVAJMO VINO.
Akx> prihaja vino s zrakom preveč v doltiko, napravi se na njem kmalu bela kožica, ki jo imenujemo kan ali ovet. Ta kožica obstoji, ako jo pogledamo bolj natančno pod mikroskopom, iz velikega števila malih glivic. Te glivice pretvarjajo vinski alkohol v vodo in ogljenče* vo kislino. Če pustimo torej kan dalje časa na vinu, postalo bode to vedno bolj slabotno in neprijetno. Kan se razvija osobito na vinih, ki so bolj šibka. Če ima vino nad 12% alkohola, ga kan ne pri* jemlje.
Razun kana pokažejo se pogostoma na vinu, ki ga ne zalivamo in se naha* ja s zrakom vedno v dotiki, druge glive, ki provzročajo ocetno vrenje. To so ocetne glive ali »ocetna mati«:. Te pretvarjajo vinski alkohol v ocetno in ogljenčevo kislino. Vino. na katerem se j c pokazala »ocetna mati«, postane kislo in se zamore uporabiti le za napravo octa.
Da se zabranita omenjeni bolezni, naj se vino v sodu pridno zaliva. Mlado vino je zaliti hitro, ko je pojenjalo bur-
no vrenje, a potem je pomavljati zailiva-nje vsakih 8 do 10 dni. Ako zaJpodimo namreč z vinom zrak iz soda. ne more se razvijati na vinu ne kan ne ocetna mati. Za zalivanje rabimo, če le mogoče, takšno vino, kakoršno je ono v sodu. Posebno pazimo, da ni vino za zalivanje pokvarjeno. Ako nimamo enakega vina, zalijmo rajši s starejšim, nego bolj mla: dim vinom. V slučaju, da premanjkuje v sodu mnogo vina, pretočimo ga v manjšo posodo, če pa te nimamo, vlijmo v vino nekoliko navadnega olja. To se raztegne po površini Vina in z.abrani s tem zraku do njega. Kozarec olja zadostuje navadno za sod vina.
Š. A.:
PORABA GNILEGA GROZDJA ZA VINO.
Iz gnilega grozdja, bodi pa to bello ali črno, se da napraviti na sledeči na« čin še praV dobro vino:
Gnilo in drugače pokvarjeno groz« d je, ki se ob trgatvi loči od zdravega,
se koj dene v stiskalnico. Mošt se nato vlije v sod, ki smo ga prej močno zaka« dili z žveplom. Med nalivanjem je dobro sod večkrat potresti, da se mošt bolj napije z žveplenim dimom. S tem poslednjim se namreč vrenj j e nekoliko zakasni in mošt se v par dneh očisti. V moštu iz gnilega grozdja se nahaja, mnogo gliv, ki bi lahko viino pokvarile, ako jih ne izločimo še za časa iz njega. Ib pa dosežemo najlažje ravno z žve-planjem. Žveplena sokislinia deluje nam« reč kot strup na glive in zato brani njih razvoj. Ko se je vlegla v moštu gošča, pretoči naj se mošt v drug sod, ki naj se m|u doda nekoliko zdravega mošta, ki že vre ali pa nekoliko zdravega drožja. Pri pretakanju je paziti, dia pride mošt močno v dotiko s zrakom, s čimtir se žveplena sokislma kolikortoliko izgubi in mošt začne kmalu vreti. Po tem nači« nu napravljeno vino je včasih skoraj ravno tako dobro, kot vino iz zdravega grozdja.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx)oooooooooooooocxxxx>ooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Sadjarstvo
OOOOOOOOO^OOOOOO00000000cxxx3000000000000000e00000000000000000000000c0000000000000000c0000000000000000000cx>000000000000000000
Dr. Vallig Peter — Gorkič Franc: SADJEREJA NA GORIŠKEM.
(Konec.)
Skupna vrednost sadnega pridelka na obeh izvoznih trgih, ki predstavlja skoro vse sadje tega pasa, je znašala te« kom leta 1924 nad 7 milijonov lir.
Skoro polovica blaga je šla v inozemstvo, to je za vrednost 2,709.846 lir, kakor sledi iz naslednje razpredelnice. Za številke jamčimo, ker smo jih posneli po zapisnikih onih treh železniš? kih postaj, ki prihajajo za izvoz v poštev in sicer: južna in državna postaja v Go« rici in postaja v Krminu.
Izvoz goriškega sadja v letu 1924 v kg:
Izvozni kraji	Avstrija	Čeho- slovaška	Jugosla- vija	Druge države	Skupaj kg:
Črešnje ....	933.184	96.228	15.264	—	1,044.676
Hruškejin jabolke	66.716	1.906	—	—	68 622
Mesnato sadje .	306.978	563	—	55.139	362.680
tRazno sadje . .	67.834	648	—	—	68.482
Suho sadje . . .	30.159	—	—	7.832	37.991
Namizno sadje .	131.697	558	—	—	131.755
Kostanj ....	80.746	—	3 300	9.986	94.032
Izvožena količina	1,617.314	99.403	18.564	72.957	1,808.238
Srednja cena ia q y lirah
112
100
290
120
220
134
82
Vrednost
1,170.037
68.622
1,051.772
82.178
83.580
176.551
77.106
2,709.846
Ostalo sadje se je izvozilo v Trst, v Benetke, Treviž in v Videm, ali pa porabilo v Gorici.
Omeniti moramo, da razmere niso bile posebno ugodne za sadjerejo v letu 1924. ker je prav ob času črešenj in tudi potem še toča oklestila naše sadov* njake.
* # *
S tem člankom smo zasledovali namen, predočiti gospodarsko važnost
sadjereje na Goriškem. Smatramo, da se bodo merodajni činitelji odzvali na naša izvajanja in ukrenili vse za pov* zdigo sadjereje. Upamo tudi, da bodo železniške uprave v državi, kakor tudi v inozemstvu vedele upoštevati upravičene zahteve izvozničarjev, ki stremijo za. tem, da se izvažanje sadja kolikor mo* goče poenostavi in pospeši s primerni* mi ukrepi. Brez ugodnih zvez in dobro* hotnega postopanja je izvoz le otežkočen.
00000000000000000000000000000000cxxx>0000000000000000000000000000000000cx5000000000000000000000000000000cxx)00c000000cy>
Polfedelstvo
I00000000000000000000000000000000cxxxxxxx)000000000000000000000000000cxxxx50000000000000000 ■>000000000000000(X>000000000000000000
Dr. T.:
ZA VEČJI PRIDELEK ŽITA.
Vsem bo najbrže znano, da se spreminja letni pridelek žita v Italiji med 50 do 60 milijonov stotov, kakor so pač vremenske razmere, dočim se porabi letno krog 80 milijonov stotov za prehrano in za seme. Uvoziti torej moramo vsako leto 20 do 30 milijonov stotov, ki jih moramo plačevati v tuji valuti, kar močno vpliva na poslabšanie vrednosti našega denarja. Vsled tega skuša vlada na vse načine s primernimii tehničnimi in finančnimi sredstvi doseči, da bi se domač pridelek žita taiko zvišal, da bi kril popolnoma potrebo. Za načelo velja, da ni treba obsejati v ta namen večje površine zemlje, ampak da mora* mo zemljo boljše lin umnejšc lobdelo-vati, da dosežemo večji pridelek in tudi višjo ceno, ki bi vzpodbujala kmeta za zboljšanje načina obdelovanja. Razna navodila, ki jih je vlada izdala v tem oziru, priobčamo v nasledniom.
Z gospodarskega stališča je važen ukaznii zakon z dne 24. julija 1925 št. 1229, s katerim se je obnovila carina na uvoz žita in drugih pridelkov. Vsled tega je poskočila cena žitu, ki je bila do sedaj 140 do 145 lir za stot, na 180 lir. Ta cena že omogoča, da si more polje* delec nabaviti raznih umetnih gnojil in drugih sredstev za boljše obdelovanje, ki mu prinese tudi večji dobiček.
Z ukaznim zakonom z dne 4. julija
1925 št. 1181 se je ustanovil v Rimu stalen odbor za žitno propagando, ki ima namen proučevati lin predlagati vladi sredstva in načine za pomnožitev žitnega pridelka. Z ukaznim zakonom z dne 29. julija 1925 št. 1913 so se izdali predpisi o podrobnem ustroju te propagande, in o ustanavljanju pokrajinskih odborov, ki imajo nalogo:
1.	določiti smernice za žitno propagando v pokrajini;
2.	razširjati te smernice po odobrit? vi in jih pričeti uporabi jati;
3.	opozoriti na te smernice vse javne činitelje in poljedelce.
Razen tega je vlada pripravljena ukiniti carino 53 lir na uvoz vsakega stota benzine, ki jo rabijo mnogi poljedelci prti motornih plugih in drugih strojih. Podeljevale se bodo podpore za ustanovi j anj e zadrug, ki bodo pri* delovale in priskrbovale izbrana semena. Za vsak hektar (10.000 m~) na novo pripravljenega zemljišča, lin oranega z motornimi plugi ali električnim pogo* nom so na razpolago podpore od 75 do 150 lir. Razpisan je natečaj nagrad »žitna zmaga« za pospeševanje poljedelstva, ki se smlatra za državni natečaj, za katerega so določene nagrade v znesku 2 milijonov lir. Za krajevne natečaje in tekmovanja je določen znesek 1, 500,000 lir, ki se bo izplačal za nagrade.
Vlada upa, da bo s temi zakonitimi ukrepi in s finančnimi sredstvi dvignila;
na potrebno višino pridelek žita v državi.
Poglejmo, kaj je mogoče v tem oziru storiti v naših krajih:
Pri nas se ne seje mnogo pšenice. .Nasprotno, sejemo je premalo. Turšb ce pa sejemo preveč, tudi v takih krajih, kjer ta pridelek ne uspeva dobro.
Poprečno se pridela okroglo 4 stote pšenice na njivo. Ta množina pa se mo? re z lahkoto dvigniti, oko uporabljamo umetna gnojite, izbrano seme in ako pšenico umno oskrbujemo. Poizkusi kme* tijskega urada so pokazali, da se more pridelek podvojiti, ako se izda za gno-iila in delavce krog 200 Ilir več pri njivi, kakor običajno. (Članek je prevedel naš urednik g. Gorkič France.)
A. PORAVNANJE Z OMLAČENIM ŽITOM.
Ponekod imajo navado, da spravljajo omiačeno žito v vreče aili da ga pustijo v velikih kupih na kašči. Drugod zopet spravijo žito v velike lesene pre* dale, kjer ostane žito celo leto skupaj, oziroma dokler se ne porabi. Takšno ravnanje z žitom je nap-ačno in se zlasti maščuje, če ni bilo žito popolnoma suho, ko se je mlatilo. V velikih kupih, kjer zrak ne pride Zlahka blizu, se žito rado ugreje, zgubi svojo lepo prvotno barvo ter dobi duh po trohnobi in ples« nobi, kar se opaža pozneje mnogokrat tudi pri moki in kruhu. Takšno pokvarjeno žito ni veliko vredno za domačo uporabo, pa tudi proda se težko, goto« vo pa za nižjo ceno nego dobro ohranjeno žito.
Pri slabem shranjevanju žita trpi tudi njegova kaljivost. Kdor seje takšno pokvarjeno žito, naj se nikar ne čudi, če njegove setve le slabo hali j o.
Kdor želi in hoče ohraniti svoje žito dobro in zdravo, naj uvažuje sledeče:
Spravi omiačeno in očiščenio zrnje v suh in zračen prostor, kjer ga razgrni prav v tanke, največ v 10 do 15 em visoke plasti. Premetu j in zrači ga pridno. V začetku je treba premetati razgmeno
žito vsaj vsak tretji dan, pozneje pa redkeje. Šele kol se je žito na ta način dobro posušilo, ga lahko spraviš v večje kupe.
U. J.:
»USPULUN«.
»Uspulun« je priznano najboljše sredstvo za luženje žita, predno ga vse-jemo. To sredstvo izdeluje svetovnozna-na nemška tvomica Baver.
»Uspulun« se rabi takole:	Kolikor
kilogramov žita hočemo lužiti, talko Ib trav vode Vlijemo v leseno posodo. Nato raztopimo na vsak liter vode 214 grama »Uspuluna«. To storimo lahko tako, da vsujemo odmerjeno količino tega sredstva v vodo v posodi in mešamo; bolje pa je, da raztopimo prej »Uspulun« v par litrih vroče vode. Ko se je snov raztopila, vsujemo med mešanjem žito v to tekočino, kjer ga pustimo eno uro. Lahka in plesniva zrna, ki vsled svoje lahkote poplavajo na površino tekoči« ne, posnamemo in odstranimo. Po preteku ene ure, odtočimo tekočino, ki jo lahko ponovno porabimo. Žito najto posušimo na čistih tleh in ga spravimo v vrečo, aili kako drugo posodo. Seveda ne v ono, kjer je bilo pred luženjem, ker bi jo s takim ravnanjem ponovno oku« žili!	' ■	i i ;
G F *
O ŽITNEM MOLJU.
Žitnega molja štejemo med naj« večje, škodljivce v žitnici. Iz jajčic, ki jih nanosi na žito, se izvalijo ličinke, ki se hranijo z vsebino žitnih zrn. V ta namen se zarijejo v posamezno zrno in žrejo. Ko je eno vničeno, prelezejo na drugo in tako naprej. Ko lezejo iz zrna v zrnje puščajo za sabo nitko, podobno pajčevb ni in zapredajo z njo izjedena zrnja. Ako ne pravočasno zapazimo tega uničujočega dete in ne napravimo protiukrepov, se nabere toliko te golazrti, da uniči dober del žita.
Molj zleta od aprila do avgusta, išče žito in samice znesejo nanj jajčica. Po preteku 14 dni se izvalijo Sz jajčic ličin« ke. Ob koncu avgusta aili početkom sep-
tembra dorastejo ličinke popolnoma, za* puščajo žitne kupe, iščejo lesenih pred* metov liin se na njih zabubijo. Spomladi izleti iz bub žitni molj.
V času, ko molj leta, od aprila do avgusta, Pal bodo ponoči okna v žitnici zaprta. Ako se ni v njej že molj naselil, ne more priti več vanjo, in žito ostane ne p oš kodovano. Ako ie v shrambi že mnogo moljev, je boljše da se okna odprejo, da morejo molji po dnevi zleteti na polje.
Na podu in na stenah naj se zama-
šijo vse luknjice in! razpoke, ker se v njih molj najraje zabublja. Če je mnogo moljev, naj se stene pobelijo z apnom. Ta* ko se uničijo bube, ki se nahajajo po zidovju. Priporočljivo je deti tudi na ku* po žita kose lesa ali deščice. Ličinke se zabubijo v ta les, na kar ga odnesemo in požgemo. Najbolje pa je, da se spomladi žitnica popolnoma izprazni, da ne ostane v njej niti zrna žita. Prazna naj bo žit* niča potem do nove žetve. Samice ne morejo v tem slučaiu polagati jajčic v žitnici. In tako se moramo molja otresti.
50000000 ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooocxx)ooooooooootx>ooooooooooooooooooooooooo
mi	Poročila
5 li-GASJ o
00000000000000000000000~'000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000006’
G. F.:
SODBA O NAŠIH VINIH NA RAZSTAVI V ČEDADU.
Na kmetijsko * obrtno razstavo v Čedad so poslali tudi naši vinorejci svoja vina. Komisija, ki je vina prečenje* vala, si je ustvarila o naših vinih svojo sodbo, ki jo spodaj objavljamo. Mi Pripornim jamo. da ta sodba ni ugodna. Zanimala pa bo gotovo naše vinorejce, katerim priporočamo naj jo v bodoče - upoštevajo.
1.	Razstavljena vina snadajo po večini k letini 1924. ki ni bila ravno prvovrstna. V sled tega so vina revna nh oU koholu; manjka jim tudi oni prijetni duh, ki tvori ravno bistvo dobrih vin. Teh pomanjkljivosti niso krivi vinorejci.
2.	Velik in neodpusten pogrešek pa je način, kako so se vina razstavila. Prvič: poslana vina so bila pokvarjena \n bolana; drugič: na snago pri posodi in steklenicah niso razstavljalci pazili z °no natančnostjo in skrbjo, ki je potrebna; radi tega so bila nekatera vina motna vslcd snovi, ki so se nahajale v steklenicah, kamor absolutno ne spadat jo, druga vina pa so iz tega vzroka dobila neprijeten okus.
Iz tega sledi, da je vinogradništvo v Paših krajih znatno napredovalo, da pa sc kletarstvo preveč zanemarja. Na sploh
se Vino ne zna delali, pred Vsem pa ne zna hraniti in držati v onem popolnoma zdravemu stanju, ki ga vino zahteva. Iz* vzeti so le prav redki slučaji.
Naši poljedelci, ki so pokazali na drugih poljih svojega udejstvovanja, da so na višku časa, naj obrnejo pozornost na boljše obdelovanje svojih pridelkov,, ki jih sedaj prodajajo po ugodnih cenah in ki bi ravno radi tega zaslužili večjo in boljšo pozornost.
POGOJI ZA PODELJEVANJE NA* GRAD ZA PLANŠARSKE IZBOLJŠAVE.
Zadnjič smo poročali o nagrad ah r ki so razpisane za izboljšavanje planinskih pašnikov. Da bo poročilo popolno, naj danes navedemo še pogoje, pod ka* terimi se bodo te nagrade nakazale. Pogoji se glasijo:	1. Prošnje za na-
grade se sprejemajo od 1. junija do 31. decembra 1925. Upoštevale se bodo le take izboljšave, ki so bile ali ki se izvršijo v letih 1924. 1925. 1926. — 2. Na posebnem vzorcu sestavljene prošnje je predložiti oddelku pokrajinskega kmetijskega urada v Tolminu (Sezione dclla Cattedra Ambulante di Agricol-tura di Tolmino) do 31. decembra 1925. Vzorci se dobijo pri tem oddelku in pri podravnateljstvu v Gorici. — 3. Za na* grade morejo tekmovati lastniki, zaseb-
niki ali pravne osebnosti, zakupniki, udruženja lastnikov živine, uživalci planinskih pašnikov. Nagrade se bodo nas kazale le za skupnost izvršenih zemlji; ških izboljšav, katerih vrednost bo morala znašati vsaj dvakratni znesek nagrade. Za izboljšave v obdelovanju se bodo podeljevale nagrade le tedaj, ako bo z njih izvršitvijo zagotovljena trajna izboljšava planine. — 4. Razun nagrad v skupnem znesku 30.000 lir so določene še zlate, pozlačene, srebrne in brončene svetinje. Temu znesku se pridružijo še prispevki države in drugih činiteljev. Posamezne nagrade v denarju ne bodo presegale zneska 4000 lir. — 5. Vsaka prošnja naj vsebuje:	a) Ime. priimek,
očetovstvo in bivališče prosilca; b) ime planine in občine, v kateri se nahaja; c) vrsto izbolj Sevalne naprave, za katero želi dobiti prosilec nagrado; d) sedanje
stanje planine z ozirom na vrsto izbolj; šave, za katero namerava tekmovati prosilec; e) čim popolnejši in podrobnejši načrt izboljševalnih naprav, ki jih namerava izvršiti prosilec; f) pojasnila, podatke in listine, ki jih smatra prosilec za koristne. — 6. Od kr. pokrajinske komisije furlanske imenovana komisija bo pregledovala in ugotovila začetno stanje planin, za katerih izboljšavo so se zapro; sile razpisane nagrade. Ista komisija ugotovi zasluge s posebnim ogledom te; kom izvrševanja izboljševalnih naprav in po njih dogotovitvi. — 7. Pri nakaza-vanju nagrad bo upoštevala komisija za vsako vrsto izboljšave važnost izvršene izboljševalne naprave. — 8. Potrebna pojasnila o sestavi načrtov in o izvršbi izboljševalnih naprav daje vsem kmetovalcem brezplačno oddelek pokrajinske# ga kmetijskega urada v Tolminu.
O00000000000000000000<x30cx'000000000000000cxxxxxx)cxx)0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cx)000000<x>00000!
Gospodarski koledar
'OooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooGooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooodoooooooooo
OKTOBER.
Poljedelstvo: V tem mesecu se na; daljuje in navadno tudi konča s setvijo ozimin, ki jih sej v dobro pripravljeno in dovolj pognojeno zemljo. Imej pred •očmi pregovor, ki pravi: »Kakoršna setev, takšna žetev«. Da zamoriš snet in druge škodjive glivice je želo priporočljivo namakati žitno seme v uspulun-ovi raztopini. — Iz njiv se spravlja krompir, kolikor se to ni zgodilo že septembra, dalje turšica, ajda, repa, pesa, korenje, njivska koleraba lin kapus. Kako je spravljati in shraniti krompir, je bilo povedano v septembrski številki. Pri shra; njevanju pese, repe, korenja in kolerabe je upoštevati približno isto kakor za krompir. — Ob priliki spravljanja pridelkov ne pozabi na semensko odbi= ranje. Odberi za seme najlepše in naj# bolj polne turšične klase, jih -poveži in posuši skrbno na posebnem mestu. Za pridelovanje pesnega, repnega, korenjevega in kolerabnega semena odberi najbolje že na njivi srednje debele in pra-
vilno vzrastle rastline ali korenine, ki jim obreži listje tako, da ne raniš srca. Vse, za pridelovanje semena odbrane korenine ohrani črez zimo na suhem mestu v kleti, kjer jih potakni v pesek. Tudi za pridelovanje kapusovega semena odberi pravilno razvite rastline s srednje debelimi glavami. Vse odbrane kapusove rastline izruj s koreninami vred, jih shra; n! v kleti na suhem in zračnem kraju, da ne začnejo gniti. Da se kapusovim rastlinam ne posušijo v kleti korenine črez zimo. je najbolje, da jih posadiš v zemljo. ki si jo v ta namen nanesel v klet. — Prazna turšična stebla poreži v suhem vremenu, spravi jih v snope, ki jih razstavi in posuši izven njive. — Ob letošnjem zelo neugodnem pomladanskem obdelovanju je lahko vsakdo uvidel, ka; ko pride prav za pomladansko setev, če je bila njiva že jeseni zorana. Zato naj letos niikdo ne pusti niti pičice nezorane njivske zemlje črez zimo. Vsakdo naj preorje že zdaj v jeseni vse njive, četudi jih poseje šele spomladi. Kjer je le mo-
goče, ie orati globoko. Kmetovalci! Upo* rahljajte za oranje la železne pluge. Tehnično dovršeni in najbolj trpežni so Sa-ckovi plugi, kakoršne si lahko nabavite pri kmetijskem društvu v Gorici in pri kmeti j ski družbi v Trstu, O priliki jesenskega oranja spraviš lahko v zemljo tu* di hlevski gnoj že zdaj mesto spomladi.
Živinoreja:	Jesensko pasenje traja
navadno toliko časa, dokler dobi živina dovolj paše. Ko začne ponoči zmrzovati in se pojavi slana, nehaj goniti živino na pašo da se izogneš napenjanju in pri brejih živalih tudi zvrženju. Kakor paša, tako pojemljejo jeseni tudi zelena krmila za hlevsko krmljenje. Kako je izvršiti prehod k suhemu krmljenju, čitaj spredaj tozadevni članek.
Truvništvo: S travnikov se spravlja še zadnja otava in otavič. Gnoji travni* kc le z dobro razkrojenim hlevskim gnojem. Mesto s hlevskim gnojem, ki ga lahko bolje izkoristiš za njivsko gnojen# je se priporoča gnojiti travnike bolj z gnojnico. V tej je pred vsem dušik, manj pa je v njej kalila in skoraj nič fosforove kisline. Da ne bo gnojenje z gnojnico enostransko in pomanjkljivo, popolni to gnojenje tudi z umetnimi gnojili: s Tho-masovo žlindro ali s superfosfatom in s kalijevo soljo. Z mahom poraščene travnike pobranaj najprej in pognoji jih šele po brananju in odstranitvi mahu.
Vinogradništvo: Trgatev konča. Vinograd ostane prazen. Dobro je, ako se trte okopajo po trgatvi, ker se s tem uniči v zemlji mnogo škodljivcev, ki drugače pričnejo spomladi svoje uničevalno delo. Tudi se z okopavanjem razkroji hrana v zemlji, kar pospešuje rast. Koncem oktobra naj se v suho cep* Ijcne trte zagrnejo prek cepljenega mesta: tako naj ostaneio do spomladi. Stari vinogradi se pričnejo gnojiti. Z obrezo* Vanjem počaka, da listje odpade. Pričneš lahko rigolanje za nove vinograde. No* vih trt ne sadi takoj na prostor, kjer si izkopal opešane, slabe trte.
Kletarstvo: Ko sii grozdje potrgal in zmastil, ga spravil v sode. skrbno osna-žj vso posodo in opravo, ki si jo rabil
pri trgatvi, posuši in jo lepo shrani. Če treba, tudi požveplaj jo. Ako nisi še kleti osnažil in uredil vse v njej, stori to takoj. Glavno vretje mošta se izvrši. Čim je to končano, napolni sode, da ne bo v njih zraka, ki bi Vinu lahko škodil. Mošt mora jeseni dobro povreti, da bo vino spomladi dobro in čisto. Klet naj bo v to svrho zadostno topla. — V ostalem pa čitaj in ravnaj se po člankih, ki smo jih priobčili, v zadnji in današnji številki o tem predmetu.
Sadjarstvo: V početku oktobra se pobira zimsko sadje. Spravi naj se za zimo le dober sad, ker tak se ohrani, drugo sadje posuši. — V drugi polovici oktobra lahko pričneš s presajanjem. Ovij sadno drevje s papirnatimi pasovi, in namaži jih s kakšnim lepilom. Z dreves odstrani vse nepotrebne veje. Za* biti ne smeš tudi, da drevo potrebuje hrane. Če nimaš drugega gnojila, zalij ga vsaj z gnojnico, kateri dodaj na 100 litrov 2 do 3 kg superfosfata in 2 do 3 kg 40%ne kalijeve soli.
Čebelarstvo: Zaključi se letošnje skrajno neugodno čebelarsko loto. Preglej svoje panje, ali imajo dovolj zaloge, ali so dovolj močni. Če so zaloge pičle, jih izpopolni, najboljše z medom; če so panji slabiči, združi jih, četudi ti pri tem srce poka, ko vidiš, da se število tvo* jih ljubljencev zniža. Boljše 10 zadostno zaleženih panjev, kakor 30 slabičev. Če imaš odvišnega medu ne prodaj vsega. Kaj bo, ako ti zmanjka spomladi, če bo vreme neugodno? Letos so nekateri če* bolarji bridko okusili pomanjkanje medu še maja meseca. Naj bo ta izkušnja v poduk vsem. Ne žabi na dobro vzim-Ijcnje, ki je tudi eden pogojev za uspeh spomladi.
Vrtnarstvo: Pripravi lehe za zimsko solato tako, da bodo visele proti jugu. Proti koncu meseca posadi v pripravlje* ne lehe solatne sadike. — Najbolje je, da presadiš tudi zgodnji kapus že ta mesec na stalno mesto. Preorji ali prekoplji in pognoji obenem v ta namen zemljo. V poravnani zemlji napravi za posamezne vrste okrog 10 cm globoke razorje, ki so
približno 75 cm narazen. V te nasadi ka* sejati že ta mesec. — V zimske gredice pusove sadike v razdalji 25 do 30 cm. V posej navadno solato za 'uporabo poraze r j ih preziirui kapus bolje nego v gre- zimi. Čim bolj raste in se razvilja, tem benih. — Tudi zgodnji grah se priporoča bolj jo redči.
I0000000000000<xx)000000cx30000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000l
Vprašanja in odgovori
'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiJOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Št. 69. — Ž. F. B. 40. -— Vi pišete: Imam travnik, ki je večinoma poraščen le s škodljivimi rastlinami (n. pr. razni mlečki, babji zob, travniški sil j, sv. Janeza roža, pokalica, klinčki, steznik, strašmica, gladež, materna dušica, lakota, špajka itd.) Tako je, dla kadar kostim, je kup še precej velik, a kadar pokla-dam, žiivinia od tega sena niti tretjine ne poje. Mislim, da je temu največ kriv mleček. Prosim, da mi poveste, kako naj sii pomagam?
Odgovor: Večino travniških plevelov zatrete najlažje na ta način, da travnik zgodaj pokosite. Z zgodnjo košnjo pokosite plevele še prej, kakor dozori njih seme in s tem preprečite razmnožitev plevelov potom semena. Zelo ugodno vpliva takim travnikom tudi gnojenje z Thomasovo žlindro.
Št. 70. — F. J. S. — Vi prašate: Kako se zdravi popek pri teletu, ki se po ločitvi od matere noče posušiti, ali pa ki se je že osušil, a začne zopet otekati in se gnojiti?	’	( i '
Odgovor: Predvsem morate skrbeti, da otekanje in gnojenje popka zabranu te. To dosežete najuspešnejše na ta način, da pazite na kar največjo snago pri porodu. Imejte snažne roke, ne rabite zamazanih Škarij, popek pa rajši odtrgajte za dlan široko proč od trebu« ha in ne režite ga. Takoj po porodu operite popek z 2% kreolinovo raztopino. — Ako pa je popek otekel in gnije, ga morate zdraviti. V ta namen izpirajte ga dnevno s svinčeno vodb in mažite ga s čistim terpentinovim oljem.
Št. 71. — B. I. Istri ja. — Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo, da je rok za izmenjavo pet- in desetstotinskih bakrenih novcev starega kova podaljšan
do 31, oktobra 1925. Eno* in dvolirski papirnati bankovci so že davno iz ve* Mave.
Št. 72. — M. 1. D. — Vi pišete: Le* tos sem bil primoran radi raznlih vzro* kov kasno škropiti trte. Kaj naj napravim, ker je grozdje še sedialj pokrito z galično raztopino? Alli ne bo baker vplival kvarno na vino? Kako naj ravnam, da ne pridejo v vino škodljive snovi?
Odgovor: V takih slučajih je težko preprečiti, da ne pride v vino z galično raztopino baker. Vendar le v tako malih množinah, da n! govora o kvarnem vplivanju. Več bakra ostane v tropinah. .Če primerjamo druga živila, lahko ugotovimo, da je v vinu le malo bakra. Tudi uživanje poškropljenega grozdja ni ro* dilo za zdravje kvarnih posledic. Živina, ki so ji pokladali dalj časa poškropijo* no trtno listje, ni kazala nikoli znakov obolelosti ali kakšnih drugih slabih posledic. Tudi tropinčica, ki je napravljena iz takih tropin, ne vsebuje nikdar velikih množin bakra. Ni treba se vznemirjati.
Št. 73. — J. R. V. — Vaše vprašanje se gotovo nanaša na žitnega molja. Prečitajte članek »O žitnem molju« v današnji številki in pa odgovor št. 53 na strani 159. v 7. številki letošnjega Gospo* d-arsfcega vestnika in dobite takoj izčrpen odgovor na svoje vprašanje.
Št. 74. — P. A. Boljunec. — Vi pišete: Tukajšnji vinorcjci se zanimajo za na* pravo kisa iz vinskih tropin. Ker pa nismo o tem strokovnjaki, prosim, da nam daste v listu primernih navodil.
Odgovor: Prečitajte članek na str. 210 današnje številke »Pridelovanje kisa iz vinskih tropin«..
Št. 75. — B. B. Robojez. — Na vpra* sanje o žablici pri konju imate odgovor v članku »Šola ali žabica pri konju« na str. 204 pričujoče številke, kjer je Vaše pismo dobesedno priobčeno.
Št. 76. — P. V. S. — Vi prašate: Kako dolgo je samica domačega zajca in kako dolgo samec dober za pleme?
Odgovor: Samica naj ne bo nad tri leta, samec pa ne! nad pet let star.
Št. 77. — P. H. D. — Vi prašate: Ka, ko naj zatiram neko mrčes (najbrže šči-laste uši), ki so se v veliki množini! po* javile v mojem vrtu n,a raznem sadnem drevju?
Odgovor: Priporoča sc da škropite večkrat drevje s sledečim sredstvom: 1 Vz kg mazavega mila raztopite v 10 / vrele vode. Ko se je milo z miešanjem do dobra raztopilo, dolijte še toliko vor de, da bo vsega skupaj 100 l in dodajte potem tej razstopimi 1 kg tobačnega iz* vlečka.
Odgovore na mnoga vprašanja smo morali odložiti vsled pomanjkanja prostora za prihodnjo številko. Gre po vrsti. Prosimo potrpljenja.
Poravnajte naročnino in širite »Gospodarski vestnik !"
•oooooooo
FS
OOOOOOOO OOOOOOOO30000000oooooooo oooooooc oooooooooooooooo xxxx>oooooooooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO i
Tržno cene
OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO x>000000OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^
XV >00000
ml
Tomaževa žlindra. — Na trgu vlada velika nejasnost. Cena se vrvi okrog 60 Ur na debelo. Pri tem pa je treba paziti, da ni to blago takoime-novano »nova Tomaževa, žlindra«, ki ii sicer sliči, a vendar po svoji kakovosti mnogo slabša od prave Tomaževe žlindre. Upati je. da se položaj v decembru spremeni, kajti trg z žlindro je več ali manj podvržen špekulaciji.
Superfosfat. — Povpraševanje po njem za zgodnjo spomladansko gnojitev ie veliko, kar je v zvezi s pomanjkanjem žlindre. Danes se računa 1.75 lir za enoto in sicer franko Benetke. Pri nas bi stal stot krog 35 do 38 lir na debelo. Cenai se razume za 17% superfosfat.
Orehove tropine. — Tropine zmlete v vrečah stanejo 165 lir na drobno, na debelo po dogovoru. Tropine orehove, temnejše vrste, v vrečah zajamčene s 58% proteina in masti se dobijo pri Slov. kmet. društvu v Gorici. Te samo na debelo. Cena 140 lir za 100 kg pri najmanjši naročitvii 50 stotov. Radi velikega povpraševanja po trgovinah ^se zaloge vedno bolj krčijo. Razlika med belimi tropinami in temnejšimi je samo po barvi. V resnici pa so temnejše boljše od svetlih in tudi okusnejše.
Kmetijsko orodje. — Cena stiskalnicam od 1030 lir do 1730 lir po velikost J in obsegu. — Grozdni mlini, katere je jako težko dobiti, stanejo 320 lir, boljše vrste 350 lir.
Vino. — Letos obeta boli slaba letina. Vre* me in trtna bolezen sta povzročila da bo letošnji vinski pridelek v nekaterih pokrajinah mnogo manjši od lanskega leta. To velja tudi za naše kraje. Stare zaloge vina’so pri nas .popolnoma izčrpane. Le tu pa tam je šo kaj starine. Cena novemu vinu pač ne more še biti določena, posebno še ako pomislimo, da bo na splošno vino letos vsebovalo manj sladkorja. Pri nas se prodaja vino po ceni od 200 do 250. za kraški teran pa 300 do 400 lir za hi. Nasplošna cena vinu v Italiji se izpreminja med 150 do 260 lir po kakovosti.
Krma. — Draginja na celi črti. V Italiji se ponuja 60 do 70 lir za 100 kg. Pri nas je največja cena navadnemu senu z hleva 20 do 25 lir za 100 kg. Radi slabega vremena te cena krmi sploh visoka, radi tega se izplača polagati živini orehove tropine, ki so danes najcenejša krma in obenem najboljša. Značilno je, da nakupuje letos Švica mnogo sena v Italiji in ga izvaža domov.
Otrobi. — Današnji otrobi debeli in drobni so približno 130 do 150 lir za 100 kg. Njih redilna vrednost pa nikakor ne odgovarja ceni. Ako pre-mislimo* da so orehove tropine- po 165 lir na drobno in vsebujejo 53% proteina in masti, poleg tega pa otrobi le 6 do 10%, vlada v ceni velika razlika. Radi tega tudi posegajo naši živinorejci jako močno po tropinah.
Mlečni izdelki, — Cena maslu iz rolekaren se drži še vedno na višini 15 do 20 lir za kg. Pri siru se opaža nestanovitnost cene. Naš sir iz gor stane danes 8.50 do 9.50 lir za kg. stane danes krog 10 lir za kg.
Med. — Jesenska paša je! popolnoma odrekla. Treba bo pitati čebele s pomladanskim medom. Vsled tega je že manj medu na razpolago. Razum* Ijivo je torej, da cena raste. Danes stane 1 kg spomladanskega medu že 10 do 12 lir na debelo, na drobno je cena še višja. Za zimo in spomlad se bo cena še zvišala.
Vosek. — Blaga, pristnega, je še malo na trgu. Slovenska čebelarska zadruga v Gorici plačuje vosek po kakovosti do 12 lir za kg.
Prašiči. — Mnogo blaga na trgu. Vsled slabe letine bo manj koruze in krompirja, torej pomanjkanje krme. Cena mladim pujskom 40 do 70 lir, starejšim živa teža krog 6 lir kg, mrtva teža 7 do 8 lir.
Goveja živina. — Cene neizpremenjene. Srednja cena v Italiji se izpreminja pri volili 500 do 600 L za stot žive teže. za krave 350 d* 500 lir, za teleta 700 do 800 lir.
OOOOOOOOOOOOOOO J0000000x)00000000000000 3<»00000000000000000000000000000000cx)00000000000000000000000000000000000000c»
tel
Gospodarski drobiž
xx>oooootooooooo <x>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo8
Pobijanje rdečice pri prašičih. — Letos je oblastvo izdalo nekiatere preid-pise, ki so skoro onemogočili zabranje-valno pomladansko cepljenje prašičev proti rdečici. Prva posledica tega: izbruh te bolezni v velikem obsegu, s smrtnim izidom v stotinah slučaj v, druga posledica: velika gospodarska škoda za prašič j erejce v prvi vrsti in potem za pokrajino in tretja posledica: preklic nes oielmilšljleinega ukaza lin povrnitev k prejšnjemu preprečevalnemu cepljenju. Nastala škoda pa s tein ni še poravnana. Ali je res potreba takih poskusov?
Poskusno gnojenje travnikov z umetnimi gnojili se je izvršilo letos v gorenjli Vipavski dolini s prav dobrim uspehom. Pognojeni deli travnikov so se imenitno obnesli. Vaditelj kmetijskega urada v Ajdovščini g. inž. Velicogna, si je stekel pri tem lepih zaslug.
Kmetijsko - obrtna razstava v Čedadu od 5. do 13. septembra 1925. je na. sploh dobro izpadla. Odlikovani so bili sledeči naši ljudje: V sadjarski stroki:	Štemberser Ciril s sre-
brno svetinjo; • Vodopivec Ivan. Ferjančič Rudolf, Kragelj Ivah (Zatolmin). Klemenčič Anton (Slap ob Idriji), Palljk Andrej (Velike Zabije) in Vrčon Franc (Dobravlje) z bronasto svetinjo. — Za suho sadie le dobil srebrno svetinjo Kristančič Ivan (Medana). — Za grozdje: Marc Alojzij (Šturje) in Zucchiatti Anton (Medana) s srebrno svetinio; Kmečka - delavska zadruga v Dobravljah, Kristančič Ivan (Kojsko), Škrbec Just (Rihenberk) in Vouk Avgust (Gradišče) s pohvalnim priznanjem, —.V vrtnarstvu: PičU;: lin Andrej (Vrtojba) s pohvalnim priznanjem. — Za drevesnice: Forčič Ivan (Preserje pri Komnu) s srebrno svetinjo. — Za kmetijsko gospodarstvo: Trčelj Rudolf (Ajdovščina) z zaslužno diplomo.
—	V sirarski stroki: Mlekarna na Livku (za maslo) z zlato svetinjo. — V čebelarstvu: Slovenska čebelarska zadruga v Gorici z zlato svetinjo.
—	Za žito: Inž. Majer Evgen (Lože) s srebrno
svetinjo. — V vinogradništvu in kletarstvu:	so
dobili vsi razstavljale! iz Brd in Vipavske doline vzpodbujevajno diplomo.
Žrebanje benečanskih obveznic se je izvršilo meseca avgusta. Dobitki od dveh nulijonov niso bili izžrebani Pač pa cela vrsta drugih dobitkov, in pa številke
onih obveznic (bonov), ki jih država izplača v nominalni vrednosti, to je, lastnik izžrebanih obveznic dobi toliko denarja v gotovini, kolikor je zapisano na obveznici, Idi jo ima v rokah. Po možnosti objavimo v prihodnji številki vse izžrebane številke. Izžrebane obveznice se pričnejo splačevati 1. januarja 1926.
Kmetijsko . nadaljevalna šola Bilje.-: Gradišče je priredila dne 27. septembra 1925 poučen izlet na kolesih po Vipavski dolinii. Udeležba 30 kmečkih gospo# d ar jev lin fantov. Izletniki so si ogledali razne gospodarske ustanove, kjer so bili povsod prijazno sprejeti. Uspeh izleta dosežen. Izražamo svoje priznanje na tej pobudi in priporočamo prirejanje taklih izletov, ki morejo le koristiti.
Soška postrv je jako poznana in cenjena riba vsled izbornega okusa njenega mesa in tudi vsled tega, ker se primeroma hitro razvija. Na splošno se sodi, da doseže v 1. letu 8 do 10 cm dolgosti; 'in 20 do 30 g teže; v 2. letu 15 do 18 cm in 80 do 120 g, v 3 letu 25 do 26 cm in 200 do 220 g. — Po treh letih se torej soška postrv lahko lovi in spravlja na trg. Tekom časa pa se jako razvije. G. Frandolič v Kobaridu pravi, da je pred leti vlovil postrv, ki je tehtala 18 kg, in da se pogostoma dobijo postrvi, ki tehta# jo 3 do 4 kg. — V mesecu novembru in decembru polaga soška postrv povprečno 2000 do 2500 jajčic.
Razstava goveje živine in žrebet v Kobaridu. — Dne 16. novembra 1925. se bo vršila v Kobaridu razstava goveje živine belanske pasme. Istočasno bo tu# d;i razstava žrebet kobariške pasme. O tem več v prihodnji številki.
Listnica urave: Zamudnim naročnikom iz tržaške in istrske pokrajine smo poslali položnice. Vpčina je napravila svojo dolžnost. Ostali naj store to čimprej. Na morebitne pogreške v naslovih naj se nas pravočasno opozori, drugače morajo nastati zmede. Tudi ostali zamudniki naj store svojo dolžnost.
Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (2.—X.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem-