Velika umrljivost naših otrok Po »Hrvatskem učiteljskem domu« posnemamo ta, tudi za slovensko učiteljstvo zanimiv članek dr. Lj. V. Splošna umrljivost naroda je odvisna od umrljivosti dojenčkov. In od tega, ali sc ta umrljivost veča ali manjša, je odvisno tudi številčno stanje naroda. Po statističnih podatkih je znašalo število smrtnih primerov pri dojenčkih na 100 novorojenčkov v letu 1924. sledeče: Francija 8,5 Danska 8,5 Anglija 7,5 Srbija 11,9 Vojvodina 26,7 Bosna in Hercegovina 13,2 Slovenija (leta 1923.) 13.5 Hrvatska in Slavonija (leta 1922.) . . . 12,2 Ta visoka umrljivost dojenčkov v drugih državah in še znatno večja med našim narodom ima različne vzroke, predvsem prihajajo tu v poštev socialno ekonomski življenjski pogoji. Eden od razlogov je tudi nepravilen in nezadosten način prehrane dojenčka, zaradi česar se pojavljajo pri dojenčkih težka obolenja želodca in črev. Ponovno je treba naglasiti, da zaradi prehrane redkeje trpijo dojenčki, ki so prirodno hranjeni. nego oni, ki se umetno hranijo. Delovni pogoji matere-delavke v mestu in na deželi so često taki, da ona zaradi delcvnega časa, ki traja v mestu približno 8 ur, a na deželi tudi mnogo dalje, ne morc posvečati nikake pažnje svojemu otroku. zato ta že v prvih mesecih življenja trpi zaradi nerednega prehranjevanja. Veliko vlogo v prehrani imajo socialno ekonomski pogoji življenja. Pri nas je mnogo krajev, v katerih kmetje skoro stalno stradajo, kjer družina 10 do 12 članov živi na kornaj enem jutru zemlje, kjer žito niti v prvih mesecih po žetvi ne krije potrebe, kjer se mlečni proizvodi edine krave prodajo v prvo bližnje večje mesto, da bi se za prejeti denar nakupile ciruge hišne potrebščine, brez katerih se ne more biti. Mati in oče hodita na dnino, a starejši otroci sc brigajo za mlajše in najmlajše. Tu se dojenčki ne hranijo z mlekom, nego s tem, kar se pač ima. Taki otroci so povsem nezadostno prehranjeni in umirajo radi najmanjšega obolenja, ker pač nimajo nikake odporne sile. Zclo nepovoljno vpliva na otroško zdravjc tudi pomanjkanje hišnega reda in čistoče. Tudi nega samega dojenčka je neprecenIjive važnosti za njegovo zdravje in razvoj. Med našim narodom obstoja navada povijanja dojenčka. To se večkrat dela na tak način, da se temu otroku preprečuje pravilen razvoj telesa in svobodno dihanje. Tudi jc navada, da je novorojenčki držijo v prostorih, ki se zelo poredkoma prezračijo, poscbno pozimi in to z izgovorom, da bi se otrok ne prehladil. Ako je otrok dobro pokrit mu je nad vse potreben svež zrak, zato je treba otroka tudi pozimi nositi na prosto. So pri nas kraji, kjer ima kmeeka hiša več prostorov, toda kljub temu stanuje in spi vsa družina, staro in mlado, bolno in zdravo. v eni sobi, a ostali prostori so pripravljeni. da se držijo v redu ter čakajo na goste! Pri tem največ trpijo najmlajši, ker so najobčutljivejši. Drugačne so razmere tam, kjer vsa družina zaradi pomanjkanja živi v enem samem prostoru, v katerem se tudi kuha in tudi nima nikake možndsti, da svoje stanovanje poveča. Ta tesna stanovanja so navadno mračna in vlažna, brez sonca in svetlosti ter je v njih pravo prezračevanje tudi nemogoče. Vse to zelo nepovoljno vpliva na slab organizem dojenčka, ki sam ne morc vzdrževati toplote kot cdrasli. Zato tudi deluje še prav posebno kvarno na neodporni organizem dojenčka umetna prehrana in nehigiensko stanovanje v poletnih mesecih. Mnoga kožna obolenja dojenčkov in malih otrok bi se dala preprečiti z rednim kopanjem, vzdrževanjem čistoče in primernim oblačenjem. Nesnaga jc nadalje tudi razlog, da se pri malih otrocih zarcdijo razni paraziti — gliste. Šc posebe.j je treba naglasiti tudi to. zelo važno dejstvo, da v državi, kjcr nad 50.000 Ijudi letno umrje zaradi tuberkuloze, to zclo vpliva tudi na umrljivost dojenčkov. Po statistiki jc naša država z ozirom na umrljivost malih otrok med najslabšimi. Na 1000 prebivalcev letno umre: do 1 leta 0—4 1. 0—14 1. Nemčija 2,79 0,81 0,33 Danska 1,83 0,47 0,26 Ceškoslovaška . . . 3,68 0,90 0,38 Srbija 4,29 3,46 0,33 Vojvodina 6,73 2,10 1,33 Bosna in Hercegovina 5,36 4,32 0,80 Hrvatska in Slavonija 7,17 3,65 1,32 Slovenija 4,23 2,47 1.68 Po navedenih podatkih jc umrljivo^t majhnih otrok v naši državi zclo visoka in visoko prekaša štcvilo umrljivosti v drugih državah. Ako to primerjamo z umrljivostjo dojenčkov pridetno do zaključka, da pri dojenčku naravna prehrana večkrat odpravi kvame vplive socialno ekonomskega značaja, medtem ko to pri malih otrocih ne pomaga. Tu se kažejo neizbežne težke posledice slabega ckonomskega stanja, slabe nege in nczadastnc prehrane. Poleg tega pri malih otrocih znatno doprinese k velikemu adstotku umrljivosti tudi razne nalezljivc otroškc bolezni, ki se pojavljajo zlasti med šolsko dobo. Bolno dete se često prepušča raznim mazačem, namesto da bi ga peljali k zdravniku, ki bi dal staršem točna navodila za zdravljenjc in jim tudi povedal, kako je treba postopati, da ;se taka bolezen ne razširja po vasi. Dolžnost nas vsch je, da v mejah možnosti, ki nam jih dopušča današnje težko družabno stanje, naredimo vse, da se te razmerc vsaj nekoliko ublažijo.