ZAMETKI PRIMORSKIH MEST ELICA BOLTIN-TOME Pom orski m u zej »Sergej Mašera«, Piran S tem sestavkom želim nakazati problem atiko nastanka prim orskih m est K opra, Izole in P iran a, za k atera ni arheoloških podatkov, k i bi spričevali njihov obstoj v rim skem času. S kušala sem zb rati razm erom a redke vire in m nenja proučevalcev, k i so se s tem problem om že u k v a r­ jali, P. K andlerja, Th. M ommsena, B. B enussija, A. D egrassija in C. De Franceschija. V 2. stoletju pred n. š. okupirana Istra je ekonom sko zaživela n a za­ četku principata, tedaj ko je A vgust prenesel m ejo Italije z rečice F or- m io-Rižana na reko Rašo. P rik lju čen a je bila Italiji, pričel se je proces intenzivne rom anizacije. V Istro so začeli p rih a ja ti italsk i kolonisti, rasle so nove naselbine, oporišča, k u ltu rn a in v ersk a središča in središča rim ske uprave. P retežn i del srednje in južne Istre je prip ad al v tem obdobju rim ske zgodovine poreškem u m unicipiju in puljski koloniji. Se­ v ern a Istra do reke N m gus-M irna pa je bila v k lju čen a v terito rij m esta Tergeste. Čeprav so arheološke najdbe v severnem delu Istre bolj skrom ne, kažejo — pa tu d i izsledki topografskih raziskovanj to p o trjujejo — da je bilo tud i tu področje obsežnih posestev. Plinij starejši (n. h. III 129) om enja antično m esto Agido ali Egido kot oppidum civium Rom anorum , ki naj bi po njegovem opisu stalo ne­ kje m ed rečico Form io in rim skim m unicipijem P arentium .1 K ljub p ri­ zadevanju pa še danes ni ugotovljeno, kje je to m esto stalo. N ekateri, a redki, m enijo, da n a m ajhnem otoku, k je r stoji današnji Koper. Malo pa je verjetno, da bi se n a skalnem otočku razvilo kako prazgodovinsko ali rim sko naselje. Po m nenju A. D egrassija je stala Egida nekje blizu K opra in je bila kot P aren tiu m razm erom a zgodaj povzdignjena na stop­ njo m unicipija. Ko pa je A ugustus dodelil terito rij severne Istre do reke N ingus koloniji Tergeste, je prišla Egida v terito rij tržaške kolonije in m u bila podrejena.2 0 obstoju kakega drugega večjega naselja v zgodnji in cvetoči a n ti­ ki zaradi pom anjkanja arheoloških najdb v severni Istri ne m orem o go- 1 A. Degrassi, Abitati preistorici e Romani nell'agro di Capodistria e il sito del antica Egida. Scritti vari di antichità 2 (1962) 785. - A. Degrassi, Il confine nord-orientale dell’Italia romana (1954) 72 ss. voriti. Šele v 7. in 8. stoletju se pojavijo im ena Capris-K oper, Piranon- P iran in še kasneje Izola. Prvotno ljudsko im e K opra je Capris. N aselje izvira najbrž iz časov, ko ga ne m oremo še označiti za mesto. P red stav ljal je m orda, ko t om enja C. De Franceschi v delu »Delle origini di C apòdistria e del suo vesco­ vato«, konglom erat preprostih hiš. Ime C apris ali Insula de Capris izvaja iz »Stabulum C aprorum «, k ar pom eni kozje staje ali prostor za rejo koz, ki so jih im eli na otoku blizu kopnega.3 Tako razlagajo tud i precejšnje število im en otokov blizu italijanske obale, k jer so pozneje p ostala zna­ na naselja kot C apri, C aprera in druga. K er se ime pojavlja prvič v se­ znam ih ravenskih geografov A nonym u in G uidonu iz 7. in 11. stoletja, vzbuja misel, da je njegov nastanek m orda povezan z nastopom nem ir­ nega obdobja v 6. stoletju, z vpadi b arb arsk ih plemen, k i so silila skozi Iliro-italska v rata v oslabljeno Italijo, saj je v tem času začel naraščati pom en otokov ob m orski obali in v m orje pom aknjenih predelov celine.4 To m nenje izrecno navaja D andulus v kroniki, d a se je istrsko ljudstvo nam reč zarad i barb arsk ih napadov napotilo na otok te r si tu postavilo svoja stanovališča. Na čast ted an jem u v lad arju so Istra n i im e­ novali novo m esto Justinopolis. On m eni, da je to bilo za oglejskega pa­ tria rh a Š tefana II., ko je v C arigradu v lad al Ju stin ijan I. (518—527).5 Tej dom nevi so nasprotovali Th. M ommsen, B. B enussi,6 F. K os7 in C. De Franceschi8 z utem eljitvijo, da je v tem času gospodoval v Is tri Teo- dorik, k ralj vzhodnih Gotov, zato bi bilo neverjetno, da bi koprski p re­ bivalci im enovali m esto po tu jem v lad arju n e pa po domačem. O m enje­ n i napadi so bili za časa bizantinskega cesarja Ju stin a IL, ki je vladal m ed leti 565 do 578, ko je bila Istra pod bizantinsko oblastjo. R azen tega pa v letih 518 do 527 niso znani napadi, ki bi utegnili prisiliti p reb iv al­ stvo, da bi se preselilo iz n o tranjosti n a obalo. V čas Ju stin a II. spada tud i odhod L angobardov v Italijo 568. leta, k ar je povezano z napadi L angobardov in n jim sledečih Slovanov v Istro, ki je trp ela zlasti konec 6. in na začetku 7. stoletja. Tedaj so m nogi Istran i zapustili svoja prebi­ vališča in se zatekli m ed drugim tudi n a otok Capris, kot so se zatekli prebivalci O gleja n a G radež iz strah u p red L angobardi, ki so tedaj za­ sedli F urlanijo in gornjo Italijo. Od kod izvira im e Justinopolis in kdaj je bilo v rabi, ni znano. To vprašanje je skušal pojasniti tu d i koprski pedagog P ie r Paulo V ergerio 50 le t za D andulom .9 K er pisanih virov ali spom enikov tistega časa ni 3 C. De Franceschi, Delle origini di Capodistria e del suo vescovato. Archivio Veneto 80, 1951, 3. 4 Anonymus Ravennas v Cosmographiji (IV. C. 31, ed. Pinder ed Parthey, 255—257) našteva primorska mesta Italije od reke Raše, kjer je bila meja med Liburnijo in Istro, do galskega zaliva. Med njimi omenja tudi Capris, današ­ nji Koper in Piranon — Piran. Glej tudi F. Kos, Gradivo 1 (1902) 182. 5 Danduli Chronicon lib. V. c. 8 pars I (Muratori Script, rer. Ital. XII, 84 cit. po F. Kos, Gradivo 1 [1902] 75). 6 B. Benussi, Nel medio Evo. Atti e mem. 9 (1844) 386, 387. 7 F. Kos, Gradivo 1 (1902) 75. 8 C. De Franceschi, Archivio Veneto 80, 1951, 6. 9 P. Paulo Vergerio, De urbe Iustinopolis (Rer. It. ser. XVII, 240) cit. po C. De Franceschi, 1 . c. 6. im el, pravi, da izvor im en a Justinopolis ni dovolj utem eljen. P rvič se po jav lja to im e v listini iz 24. ap rila 908. leta, ko je kralj Italije B erengar vzel v varstvo A ldegido — opatico sam ostana v m estu Justinopolisu. L eto kasneje pa je dokum entirano v povezavi z im enom civitas Capris ali Capras, k ar bi dopuščalo dom nevo, da so v 10. stoletju uporabljali obe imeni. S pomočjo zbranih viro v je prišel C. De F ranceschi do zaključka, da je bil K oper do karolinške dobe nepom em bno naselje brez p rav ih ku l­ tu rn ih spom enikov. N jegov razvoj se je v erjetn o form iral šele v 9. in 10. stoletju z begunci, ki so se rešili n a otoček in se posvetili pom orski trgo­ vini.1 0 1 1 D anašnji K oper z Rižansko dolino obdaja v rsta staroželeznodob- n ih gradišč, kot so Pom jan, Sv. M arko, Sv. A nton, Tinjan, S erm in in druga, ki so bila naseljena tu d i v rim ski dobi. Če tem u dodamo še teda- njedobne sledove poselitve ob m orskem obrežju in v sami R ižanski doli­ n i (Valdoltra, A nkaran, Č entur, Cerej), se lahko pridružim o m nenju A. Degrassi j a, da otok sam n iti v železni dobi n iti v antiki ni bil naseljen. V železni dobi so naseljevali v rh o v e hribov, k je r so bili lju d je varnejši in im eli h k ra ti nadzor nad kopnim in m orjem . Ne smemo pa seveda trd iti, da je b il otok povsem nenaseljen, saj so bili n ajdeni ostanki rim skega m ozaika za hotelom T riglav, rim ska opeka in dve oljenki. N ajdišče je ostalo žal neraziskano in o nam enu stavbe ne mo­ rem o govoriti. P recejšn je število nagrobnikov, k i so bili nekdaj h ran jen i v K opru, je bilo po m n en ju M om m sena in A. D egrassija prinesenih od drugod.1 1 Z am etki srednjeveškega ozirom a d anašnjega m esta so po vsej verjetn o sti res povezani z zgodovinskim i dogodki kasnejšega antičnega časa, to je s p reseljevanjem narodov. V Izoli sam i — nek d an jem otoku —■ arheološke najdbe niso znane. N ajdena sta bila edino dva napisna kam na, v en d ar v sekundarnem po­ ložaju.1 2 K andier in tu d i dru g i n av ajajo im e A lieto - H aliaetum kot p rv o t­ no im e za Izolo, ki n aj bi obstajalo že pred vpad i Hunov v Italijo.1 3 K er arheološki v iri m anjkajo, je težko reči, kje in kdaj bi naselje H alietum res stalo, ne glede n a to, da je im e sam o b rez dokum entacije. P rvi podatek o Izoli sem zasledila v listin i iz leta 972, ki jo je objavil tu d i F. Kos v G radivu 2, k je r navaja, da jo je leta 972 cesar O ton po­ delil B enečanu V italu C andianu, ki jo je k asn eje podaril oglejskem u pa­ tria rh u Rodaldu; 977. leta m u je O ton II. potrd il lastninsko pravico do nje.1 4 N aselbinski ostanki z antičnim pristaniščem , na katere sta opozorila že K andier in A. D egrassi, leže v Sim onovem zalivu v neposredni bližini današnje Izole.1 5 T em eljni zidovi, m ozaična tla, opeka in druge najdbe 1 0 C. De Franceschi, Archivio Veneto 80, 1951,7. 1 1 Inscriptiones Italiae X/3, št. 1—30. A. Degrassi, Scritti vari di antichità 2 (1962) 794 ss. 1 2 L. Morteani, Isola ed i suoi statuti. Atti e mem. 3, 1887, 356. 1 3 LTstria 3, 1848, 46. 1 4 P. Kandier, Cod. dipi. Istr. ad a. 973, 976, cit. po F. Kosu, Gradivo 2 (1906) 440, 457. 1 5 A. Degrassi, Scritti vari di antichità 2 (1962) 833. Archeog. Triestino 3, 1923, 325. kažejo na obstoj obsežnejšega objekta, m orda vile rustike ali celo n a­ selja v rim skem času. O stanki pristanišča, ki predstavljajo edinstven to­ vrsten objekt v Sloveniji, te r obsežnost najdišča ob obali dopuščajo do­ mnevo, da je bilo tu gospodarsko središče vsega Golanskega okoliša. Žal so še neraziskana najdišča bližnje okolice, kot K aštelir pri D vorih nad Izolo, M alija in dru g a na vrhovih, ki so bila naseljena tudi v antičnem času in bila nedvom no povezana z naseljem ob obali.1 6 V Sim onovem zalivu lahko pričakujem o tudi podatke o antičnem naselju, ki je živelo v poznem antičnem času in se m orda nadaljevalo v zgodnji srednjeveški Izoli. V erjetno je, da izolanski otok ko t koprski zaradi svoje m ale površi­ ne in hribovitega zaledja v prazgodovini in tudi v zgodnji an tik i za n a­ selitev ni bil zanim iv. Podatki o n astan k u P iran a so enako skrom ni. A rheoloških najdb v m estu in bližnji okolici ni. D osedanje etim ološke raziskave, ki kažejo na keltski ali grški izvor besede P iran , niso dovolj utem eljene.1 7 K ot dokaz, ki govori o obstoju naselja že v rim skem času, sm atra P. K andier ime M arciana (M arzana), ki je rim skega izvora in po k aterem je še pred nedavnim nosil ime m estni predel v P iran u .1 8 1 9 Področja od P iran a do cerkve sv. M artina v sečoveljski dolini naj bi po njegovem m n en ju p ri­ padalo posestvu v lasti gens M arcije. Dokazov, k i bi govorili v prid K an d ier j evi domnevi, žal nim am o in pom em bnejših n ajd b v tako strn jen em naselju, kot je Piran, tu d i v bodo­ če ne m orem o pričakovati. Na pomoč bi utegnile priskočiti n ajd b e bliž­ nje okolice. T em elji rim ske stavbe in m ozaična tla so bili najd en i na dvorišču nekdanje tovarne Salvetti, k je r je danes o b rat M ehanotehnike Izola, približno en kilom eter pred m estom .2 0 Nedaleč od tod, ob cesti med Piranom in Portorožem leže pod m orsko gladino tem elji stavbe.2 0 N ekje v Portorožu sta bila najdena dva n apisna kam na, ki sta izgubljena; A. D egrassi misli, da sta bila v Portorož prenesena kasneje.2 1 P rv ič om enja Piranon — P iran m ed prim orskim i m esti Ita lije ano­ nim ni geograf iz R avene v svoji K ozm ografiji.2 2 V zgodnjem srednjem veku, ko je b ila Istra pod bizantinsko upravo, je bil P iran po m islih C. De F ranceschija in B. B enussija že castrum .2 3 Tu je bil v erjetn o doma oglejski p a tria rh M arcian, ki naj bi v lad al od leta 619 do 628, m eni F. Kos na osnovi D andulove kronike.2 4 N ekaj več podatkov o P ira n u imamo iz 10. stoletja. Iz listine iz leta 974, s katero je cesar O ton II. potrdil listino svojega očeta O tona I. iz le ta 968, je razvidno, kot piše F. Kos, 1 6 Številni ostanki keramičnih posod in rezultati raziskav v prečnem na­ sipu Kaštelirja kažejo, da je bil naseljen že v prazgodovini in tudi kasneje v rimskem času (Arh. vestnik 18, 1967, 163). Na hribu Malija pa so zaenkrat znane najdbe rimskih grobov in nekaj rimskih naselbinskih ostankov. 1 7 L. Morteani, Notizie storiche della città di Pirano (1886) 1, 2. 1 0 P. Kandier, Pirano. Monografia storiella (1879) 78. 1 9 L. Morteani, 1. c. 4. Nekaj najdenih predmetov hrani Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu. 2 0 Zaščitna dela je vodil Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu. 2 1 Inscriptiones Italiae X/3, št. 21. 2 2 F. Kos, Gradivo 1 (1902) št. 182. 2 3 C. De Franceschi, Origine e svilupo del comune di Pirano. Atti e mem. d. Soc. istr. di arch, e štor. pat. 36, 1924, 5. 2 4 F. Kos, Gradivo 1 (1902) 142, 152. Severozahodna Istra. Rimska mesta in večji rimski ruševinski sklopi — L’Istria, parte nord-occidentale. Città romane e località colle rovine dell’epoca romana più cospicue da je im el P iran ta k ra t že svojo faro, ki je bila podrejena oglejskem u p atriarh u .2 5 Po pregledu najpom em bnejših podatkov, ki jih lahko uporabljam o pri iskanju zam etkov prim orskih m est, m oram o ugotoviti, da so vsa v p ra­ 2 5 F. Kos, Gradivo 2 (1906) str. 31. šanja še vedno odprta. Arheološki viri, ki bi bili v največjo pomoč, m anj­ kajo tako v K opru kot Izoli in Piranu. Vsa tri m esta so se razvila ob m orski obali, na krajih, ki jih že ne v prazgodovini in ne v antičnem času ne m oremo sm atrati za strateško pom em bne. Pom en so dobila z nastopom nem irnih časov v 5., zlasti pa v 6. in 7. stoletju. V Istro, ki je bila tedaj razm erom a gosto naseljena, so se kot kažejo arheološke najdbe, p rav tako kot v sosednjo Italijo že v 5. stoletju zatekali begunci iz Panonije in N orika. Nov val doseljencev prav tako iz N orika in P anonije je prišel v drugi polovici 6. in v začetku 7. stoletja ob vdoru L angobardov v Italijo. Iskali so si zatočišče zlasti na otokih in naravno zavarovanih predelih ob m orski obali in ko t piše B. M arušič so nekaj m est na novo ustanovili.2 6 RIASSUNTO Origini delle città del Littorale Il primo a menzionare Capris — Capodistria e Piranon - — Pirano è l’ Anonimo Ravennate nella sua Cosmographia; i dati, verosimilmente, riguar­ dano la situazione nell’epoca romana, avendo egli attinto, per il materiale, agli scritti anteriori. Se teniamo conto anche dei dati che riporta Dandolo e del fatto che le due città costiere, e così anche Isola, sono sorte sui luoghi che erano non solo senza una importanza strategica, ma addirittura inadatti per stabilirvisi, possiamo condividere l’opinione di C. De Franceschi, B. Benussi, A. Degrassi, F. Kos ed altri secondo i quali le origini delle tre città costiere siano da collegare con l’avvento dei tempi turbolenti rispettivamente con spo­ stamenti delle stirpi barbariche nei secoli 6 e 7. Si rifugiarono in Istria i profughi di Norico e di Pannonia. Con gli attacchi dei Làngobardi, degli Slavi e degli Avari che scossero l’Istria stessa, anche gli abitanti dell’interno della Penisola, ce ne informa Dandolo nella sua cronaca, per essere al riparo, cer­ carono rifugio su piccole isole e su lingue di terra. Mancano ancora sempre fonti archeologiche che ci fossero in aiuto nel formulare delle ipotesi. Sembra poco probabile, inoltre, anche per l’avvenire, che negli abitati così densi di popolazione quali Capodistria, Isola e Pirano possano venir fuori scoperte archeologiche che su questo punto risultassero preziose. E’ però possibile che, scavando nei dintorni più vicini, si trovino risposte a più d’un quesito riguardante i problemi della genesi delle città litto- ranee. 2 8 Branko Marušič, Istra u ranom srednjem vijeku (1960).