primorski dnevnik 13 m6 'zhaia,i v Trstu ciKiisTodTrr;na Golcu n "Doberdob,. v ši 0(j P/' Gorenji Trebu-do 1.28-. sePtembra 1944 »Slovenn!f 1945 V ,iskarni pri idrii 1 a" š°d Vojskim ^a^eedinS^: TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 168 (13.106) Trst, četrtek, 4. avgusta 1988 Prevladala je konservativna struja, ki zagovarja preiskovalnega sodnika Melija Razdvojitev v Višjem sodnem svetu ob koncu razprave o boju proti mafiji V dokumentu, ki je bil odobren z večino glasov, tudi kritika sodnika Borsellina, ki je sprožil poseg predsednika republike - Danes razprava v senatu ^»nist er Gava je bil odločno na Melijevl strani RIM Zmagali so torej konservativci. S preiskavami o mafiji je vse v najlepšem redu, preiskovalni urad v Palermu dobro deluje, ni nobenega zastoja v preiskavah. Tako bi lahko sintetizirali dokument, ki ga je z večino glasov včeraj zjutraj, po vso noč trajajočem zasedanju, z večino glasov sprejel protimafijski odbor Višjega sodnega sveta. Za ta dokument so glasovali konservativci, sedem predstavnikov KD, reakcionarne struje sodnikov Magistratura indipendente in sredinske struje sodnikov Unita per la Costituzione, proti pa so glasovali štirje predstavniki KPI, PSI, Zelenih in levičarske struje sodnikov Magistratura democratica. Po dolgotrajnih pogajanjih za dosego enotnega besedila stališča Višjega sodnega sveta je prišlo torej do razbitja v tem najvišjem organu italijanskega sodstva. Nato pa je odbor soglasno odobril resolucijo solidarnosti s preiskovalnim sodnikom Falconejem, katerega poziva, naj nadaljuje s svojim delom in ga vabi, naj ne vztraja pri prošnji za premestitev na drugo delovno mesto. S tem glasovanjem so bili poraženi zagovorniki sodnikov Falconeja in Borsellina prav slednji je z intervjujem, ki je privabil pozornost predsednika republike Cossige, dejansko izzval vse sedanje polemike. Teh dveh imen dokument sicer ne omenja, sklicuje pa se na dejstva, ki jih je Borsellino navedel v svojem intervjuju. Sprva je sicer komisija Višjega sodnega sveta skušala poiskati enotno stališče. Zasedanje so nekajkret prekinili vendar brezuspešno: v trenutku glasovanja je prišlo na dan razbitje, ki se bo verjetno odražalo tudi tedaj, ko bo ta dokument moral odobriti Višji sodni svet na plenarnem zasedanju. Glede na dejstvo," da predseduje temu organu predsednik republike, vlada že sedaj veliko zanimanje, kakšno bo Cossigovo zadržanje na tej seji, seveda če se bo Cossiga z udeležbo na seji hotel izpostaviti. V dokumentu, ki so ga včeraj odobrili z večino glasov, je rečeno, da ni res, da so uradu sodnika Falconeja odvzeli nekatere pomembne preiskave o mafiji, ki jih je Falconeju naložil bivši šef preiskovalnega urada v Palermu, sodnik Rocco Chinnici, preden ga je mafija umorila. Prav o tem vprašanju ni bilo soglasja med člani Višjega sodnega sveta. Dokument pa se ne omejuje na to ugotovitev. V njem je tudi rečeno, da alarm, ki je bil sprožen v prejšnjih dneh in ki je izzval poseg državnega poglavarja, opozarja na nekatere pomembne aspekte, po drugi strani pa skupini sodnikov, ki se v Palermu ukvarja z bojem proti mafiji, ni mogoče ničesar očitati. Obstajajo nekatera nesoglasja v zvezi z opravljanjem dela, ki pa NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes vrh vladne večine RIM — Danes zjutraj ob 10. uri bo ministrski predsednik De Mita sprejel v palači Chigi zastopnike vladne večine Craxija, La Malfo, Altissima in Cariglio, ki se bodo ponovno sestali (zadnjič so se pred tremi meseci), da bi izdelali prvi obračun vladnega delovanja ter pripravili program bodočega parlamentarnega dela. V prvih mesecih delovanja De Mitove vlade je prišlo do nekaterih pomembnih novosti, med katerimi naj omenimo reformo ministrskega predsedstva, za katero so se dolgo potegovali socialisti. Poleg obračuna že opravljenega dela pa bodo predstavniki vladne večine osredotočili svojo pozornost na programe, ki bi jih morala vlada uresničiti po letnem premoru. Mafija, predvsem usklajevanje protimafijske-ga boja, bo nedvomno ena izmed žgočih točk razprave, prav tako pereča pa so tudi nerešena gospodarska in davčna vprašanja, še posebno glede tega, da je zaradi izredne seje v senatu odpadel včerajšnji vrh med gospodarskimi in finančnimi ministri. Največji razkol med večinskimi strankami sloni trenutno na razhajanjih o morebitni uvedbi (v sklopu reforme pavšalnega sistema) davčnega odpusta. Predsednik ministrskega sveta in vladna večina o »aferi Cirillo« Minister Gava ne bo odstopil Zavrnili zahteve opozicije Požari na Sardiniji včb^SSARI — Hudi požari so okni- 2aieH Sardinijo, zlasti kih ir° Sassarija, kjer gori ka-rpri 150 hektarov pašnikov. Iz-širit vr°č*na in južni veter pa tin ? Plamene z veliko hitros- hraStOV0gozdSO 235611 tUdi bliŽnji ni5>?eni Pa je terjal tudi življe-skn* imal iO-letnega fanta, ki je ao«» zhežati na varno. Zaradi texTe9a dima se ni zavedal, da jp , Pr°ii prepadu, v katerega st;i Rrmel- Požar in gost dim pa met R.°vzročila tudi nekaj pro-Cevn,‘1 nesreč z desetino ranjence ' 0(1 kaferih so morali tri tuj-z let'iIiat*i izredno hudih opeklin rania,om prepeljati v specializi-(jr ..center v Milan. Kakih sto Sari- '• ki živi na podeželju Sas- nja Je služba za clvilno zašči_ z Previdnosti izselila. RIM — V palači Madama se je debata o vprašanjih, ki so jih vse stranke zastavile glede »afere Cirillo«, zaključila tako, da sta vlada in vladna večina zavrnili zahtevo KPI in drugih sil opozicije: notranji minister Gava ne bo odstopil. Ministrski predsednik De Mita je v svojem odgovoru obtožil sodnika Alemija, da ni spoštoval postopkov in da je svoj položaj uporabil kot »prednostno pot - tako se je izrazil De Mita - za svoja osebna sumničenja«. Proti Gavi ni bilo izrečenih jasnih obtožb, pač pa ravno obratno, izražena je bila namreč »nemoč tožilstva«. Če bi torej sprejeli nasvet opozicij in bi notranji minister odstopil, bi »državne institucije utrpele nepopravljivo škodo« (De Mita je uporabil latinski izraz vulnus). Prav zaradi tega je vlada zavrnila zahteve brez slehernega oklevanja. De Miti pa ni uspelo prepričati sil v opoziciji, ki vztrajajo na svojih stališčih. »Bilo bi primerno, ko bi Gava zapustil vodstvo Viminala,« je v svojem odgovoru De Miti preciziral komunist Maffi-oletti. »Ne gre tu za zakonsko nepravilnost, za postopek, po katerem je sodnik Alemi sprožil novo sodno razpravo, pač pa gre za politično izjemnost,« je zaključil Maffioletti. Dvomi glede kalnih povezav med kamoro, RB, tajnimi službami in predstavniki KD ostajajo torej popolnoma nerešeni. Odbor za tajne službe je že pred tremi leti dokazal, da je prav KD sodelovala pri pogajanjih s kamoro in RB. »Ne vemo ali je bil med njimi tudi Gava,« je izjavil zastopnik neodvisne levice Onorato »sodna pričevanja, ki jih zbral sodnik Alemi, pa tudi Scottijevo pričevanje, dokazujejo, da je bil Gava vpleten v pogajanja. Vprašanje, ki si ga moramo torej zastaviti je: ali se laže Gava, ko zanika svojo vpletenost v "afero Cirillo" ali so se lagale priče v sodni dvorani.« Zaključki, do katerih je prišel senator Onorato so skupni vsem zastopnikom opozicije: Gava mora odstopiti. Povsem nasprotnega mnenja pa je večina, ki se je strnila v obrambo notranjega ministra in je izjavila, da se z De Mito popolnoma strinja. Svoje zadovoljstvo je izrazil tudi liberalec Malagodi: »Ni lepo, da se razpravlja o ministru,« je dejal Malagodi, »še hujše pa bi bilo, ko bi moral minister odstopiti samo zaradi tega, ker je neki sodnik napisal, kar ne bi bil smel napisati.« G. R. Eksplozija plina 5 ranjenih v Trstu NA 5. STRANI V SZ izpustili Mathiasa Rusta Kredit Ljubljanske banke za gradnjo osimskih cest baniUBLJANA — Liu Združena banka a,.. 1 za ceste Slovenije qr^°r0Čni kredit za »n zul u)e cest P° 0simsl< redmn,h- Gre za dinarsk ednost 20 milijonov te vrl^' ki j* bo skuPn’ ^nnia v 26 --,i ‘ •« Žan Ie kredi?93, leta ‘2006* ^ ka v 1 9a.je Ljublji čun sv°]em imenu in ; Citv naiela leta 1983 TaCOrp- Začetnfenar Pravzapra cen *mPulz za tri ofc avtor„Vt,ocest v Razdrt hega *te (L9 kilomet Novi rpreh°da 1 Gorici do v ceste jekte na območju akumulacijskega jezera Vogršček. Sprejetje zakona, ki bi uredil financiranje transjugoslovanske avtoceste in cest, pomembnih za vso državo, med katere sodijo tudi osimske se zaradi nesoglasij med federalnimi enotami bolj odmika kot približuje, zato je posluh Ljubljanske banke, čeprav gre samo za začetna dela, samo dobrodošel. Kot so povedali na Skupnosti za ceste Slovenije, so glavni projekti že pripravljeni, potekajo pa še nekateri postopki za pridobitev lokacijske dokumentacije, vsa potrebna zemljišča pa še niso odkupljena. Nato bo treba zbrati ponudbe za izvajalce ter potrebna dovoljenja in delo se bo lahko začelo. (dd) Furlani se pripravljajo Predsednik FIFA Havelange je te dni obiskal Trst in Videm, kjer so ga seznanili s potekom priprav na svetovno nogometno prvenstvo NA 2. STRANI MOSKVA — Mathias Rust je spet na prostosti. Vrhovni sovjet je namreč včeraj zjutraj sporočil, da ga bodo izpustili in izgnali iz SZ, v večernih urah pa je mladenič že odpotoval proti Zahodni Nemčiji. Mathias Rust je 28. marca 1987 vzletel s Finskega z majhnim letalom cessna in se podal proti Moskvi, kjer je pristal na Rdečem trgu, ne da bi kdorkoli prestregel njegovega poleta. Komaj je izstopil iz letala je dejal, da se je podviga lotil »za šalo«, nemudoma pa so ga zaprli v zapor KGB Lefortovo. Kmalu se je izkazalo, da ni šlo za mednarodno provoka-torsko akcijo, ampak da je Rust govoril resnico. V teku 48 ur so vsekakor odstavili ministra za obrambo Sergeja Sokolova in šefa protiletalske obrambe. Na procesu je fant povedal, da je to storil kot »znak miru«, obsodili pa so ga na 4 leta zapora. Pretekli konec tedna se je nemški minister za zunanje zadeve Genscher mudil v Moskvi, da bi pripravil oktobrski obisk kanclerja Kohla. Genscher se je osebno zavzel za Rustovo osvoboditev, odločitev Vrhovnega sovjeta pa je pozitiven znak za nadaljnje pogovore med SZ in ZRN. Na sliki: Mathias Rust takoj po osvoboditvi. Malega Marca Floro je v Turinu pričakala prava množica Policija in karabinjerji nadaljujejo s preiskavami, ki so že na dobri poti TURIN — Marco Flora je po 17 mesecih jet-ništva končno doma. Njegovo vrnitev je v torek zvečer dodatno zavleklo tudi slabo vreme, zaradi česar so morali letalo, namenjeno na turinsko letališče, preusmeriti v Genovo. Odisejade je sedaj konec, Marcove starše in otroka pa čakajo novi napori, saj bo pot do vključitve v vsakdanje življenje dolga in nelahka. Vse, kar si deček sedaj želi je malo miru. Zdravniki, ki so ga včeraj pregledali, so se precej optimistično izrazili o njegovem zdravstvenem stanju, čeprav ima Marco precejšnje motorične in govorne težave. Ves čas ugrabitve je bil namreč vklenjen v verigo in ni imel priložnosti za pogovore. Otrok je družinskemu odvetniku med drugim povedal tudi, da je bil skoraj vedno z enim samim članom tolpe in da je le-ta bil precej nasilen. Presenetljivo podrobno pa je znal Marco opisati orožje, ki so ga imeli ugrabitelji, čeprav si drugih podrobnosti ni zapomnil. Poleg številnih voščil ob srečni vrnitvi domov, je dogodek pozdravil tudi papež, ki je govoril številni množici zbrani v Vatikanu. Papež je navzoče spomnil tudi na vse tiste, ki so še vedno v rokah ugrabiteljev in katerih usoda je neznana. Policija in karabinjerji pa so spet začeli s preiskavami, ki so jih sicer prekinili le nekaj ur takoj po Marcovi osvoboditvi. V turinskem zaporu so že od maja zaprte štiri osebe, vendar preiskovalci menijo, da je samo Agazio Garzaniti neposredno vpleten v Marcovo ugrabitev. Garzaniti je družino Fiora dobro poznal, vedel je za njene navade in finančno zmogljivost. Preiskave potekajo vzporedno z delom karabinjerjev in policije iz Kalabrije. Kljub temu, da so Marca skoraj ves čas skrivali na Aspromdnteju, preiskovalci menijo, da so ugrabiteljske skupine iz Kalabrije dobro organizirane tudi na severu. Kar zadeva Garzanitija pa je policija potrdila, da je prav on vzdrževal telefonske stike med družino Fiora in ugrabitelji. Obstaja tudi utemeljen sum, da je bil Garzaniti med organizatorji ugrabitve turinskega trgovca Castagne, o katerem ni več vesti že od leta 1984. Tehnika, ki so jo ugrabitelji tedaj izbrali namreč močno spominja na zasedo, ki so jo marca lani pripravili družini Fiora. Na sliki (telefoto AP): Marco Fiora s starši V Furlaniji se mrzlično pripravljajo na svetovno nogometno prvenstvo Hdvelange obiskal Trst in Videm VIDEM — Furlani so se s polno paro vrgli v priprave za svetovno nogometno prvenstvo. Italija bo namreč leta 1990 gostila najboljše nogometne ekipe iz vsega sveta. Tekme bodo v raznih krajih države. Vlada je že odobrila precejšnje vsote denarja, s katerim bodo posodobili in povečali nogometne stadione ter vrsto drugih infrastruktur. Krožilo bo veliko denarja. Istočasno pa bodo kraji, v katerih bodo tekme, prišli v središče svetovne pozornosti, saj računajo, da bo televizijske prenose tekem gledalo nad milijardo tristo milijonov ljudi. V Vidmu ter v Veroni, kjer bodo tekme 5. skupine, so na vse to že pripravljeni. Načrti za posodobitev videmskega stadiona so že gotovi. Nekatera dela so že v teku. V akciji so v Vidmu angažirani vsi: občina, športniki, gospodarstveniki, politiki. Država bo Vidmu namenila 75 milijard lir. Brez dvoma bo precej denarja prišlo tudi od deželne uprave. Posodobili bodo tudi nekatere naprave na letališču v Ronkah. Zgrajen bo tudi avtocestni priključek med letališčem in avtocesto. V teh dneh smo v naši deželi imeli visokega gosta. Prišel je Jean Marie Faustin Havelange, predsednik Svetovne nogometne zveze. Rodil se je v Braziliji v družini belgijskih priseljencev. Kot plavalec je sodeloval na olimpijskih igrah leta 1932, zatem tudi na tistih v Helsinkih in v Melbournu. Leta 1958 je postal predsednik brazilske športne konfederacije, sedaj je predsednik Svetovne nogometne zveze. Vodstvo FIFA ga je predlagalo kot nosilca Nobelove nagrade za mir. Havelange je prišel v naše kraje že v torek zvečer. Sprejet je bil na Devinskem gradu. Včeraj zjutraj mu je v Trstu predsednik deželnega sveta Bia-sutti izročil priznanje Dežele FJK. Kasneje pa je bila v veliki dvorani na gradu v Vidmu uradna predstavi- tev svetovnega nogometnega prvenstva. Govorili so videmski župan Ca-detto, minister za šport Carraro, predsednik deželne vlade Biasutti in sam Havelange. Italijanski govorniki so poudarili zelo važno dejstvo, da je med vsemi kraji v Italiji, kjer bodo prvenstvene tekme, Havelange najprej obiskal našo deželo in Videm še posebej. To si štejejo v veliko čast. Minister Carraro je namreč povedal, da bodo druge kraje obiskali prihodnje leto, ko bodo dela že v teku. Na tiskovni konferenci, ki je sledila uradni svečanosti, na kateri je poleg Havelangeja in Biasuttija govoril še predsednik prireditvenega odbora Montezemolo, je bilo ugotovljeno, da bo ta dogodek zelo pozitivno reklamno odmeval za vso deželo, še zlasti za Videm. Stotinam novinarjev, ki bodo za to priložnost prišli v Videm, bodo pokazali turistične zanimivosti dežele. MARKO VVALTRITSCH Mafija NADALJEVANJE S 1. STRANI jih bo mogoče z dobro voljo PreI'l0^a ti. Dokument tudi kritizira sodn Borsellina— čeprav ga irnens^? tva omenja — češ da problemov s0^s. v ni mogoče reševati preko sreds množičnega obveščanja. Skratka, Višji sodni svet v celoti stopa stališča načelnika PreIs^0.vahj]0 ga urada v Palermu Melija. To je D sicer treba pričakovati, kajti MehJa J na mesto Rocca Chinnicija, čepf . zveliko zamudo, imenoval Višji so svet v veliko presenečenje vseh, ki pričakovali, da bo to mesto pripaa sodniku Falconeju. Meli je bil imen" van uradno zato, ker je starejši P°. s(ja žu, vendar je sedaj mogoče trditi, je imelo to imenovanje tudi drugaC ozadje. Tudi notranji minister Gaval Meliju od vsega začetka izrazil P° poro. Sam Meli je bil seveda z včerajšnN odločitvijo zadovoljen. Takoj ko je * vedel za vsebino dokumenta je pou ril, da slednja odraža dejansko stanI in da ni nikoli omejeval dela gakoli od sodnikov. Sicer pa so se koj po objavi besedila zbrali vr“°n. palermskega sodišča. Po koncu sesta . ka so bili vsi zelo redkobesedni, sanj predsednik sodišča Conti je dejal, je stališče Višjega sodnega sveta pt hodnega značaja. Baje je na sestanf tj Falcone potrdil, da namerava zapust. to mesto in torej vztrajati pri P^^jj za premestitev. Zgovornejši pa so bi nekateri sodniki, ki ne sodijo v vr^?. palermskega sodstva. Tako je pr6^",, valni sodnik Ignazio De FranclSk(J eden Falconejevih sodelavcev, reZj^_ dejal: »Dovolj je vsega, odhajam, ^e.g mo v enakih pogojih, v kakršnih ) delal general Dalla Chiesa, ko je z hteval popolna pooblastila od držav a.njegove prošnje niso uslišali.« Včerajšnji dokument je izzval va reakcij tudi v političnih krogih. Ne*^ teri predstavniki levice že trdijo, da] tudi tokrat »zmagala mafija«. Poglb Ijena politična razprava o tem vpras nju pa bo stekla šele danes, ko bo ® nister za pravosodje Vassalli poročal boju proti mafiji pristojni senatni k misiji. Proti Zavrlu samo na republiški ravni LJUBLJANA — Nameravan poseg zveznega javnega tožilca Miloša Bakiča v kazenski postopek na ljubljanskem temeljnem sodišču zaradi objave uvodnika v letošnji 6. številki Mladine in s tem prevzem pregona zoper Francija Zavrla, odgovornega urednika Mladine, je pred kratkim dokončno preprečilo ljubljansko višje sodišče. Pritožbo Miloša Bakiča na enak sklep temeljnega sodišča v Ljubljani je zavrnilo kot neutemeljeno, s tem pa zveznemu tožilcu za vselej zaprlo vrata v postopek, ki ostane v republiški pristojnosti. To je že drugi neuspeh Miloša Bakiča na tem sodišču, saj so pred časom zavrnili tudi kot neutemeljena njegova prizadevanja, da bi znova sprožil postopek proti novinarju in publicistu Andreju Novaku zaradi članka »Generali in generacije«. Zadeva z uvodnikom »Mamula go home« sicer za Francija Zavrla še ni končana, saj ga čaka nadaljevanje sojenja na ljubljanskem sodišču kot odgovornemu uredniku, ljubljanski temeljni tožilec pa mu očita razlastitev takratnega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Branka Mamule. Vendar pa je kvalifikacija bistveno blažja od tiste, po kateri je postopek zahteval zvezni tožilec. Po ustavi iz leta 1974 med zveznim, republiškim in pokrajinskimi javnimi tožilci ni več hierarhične povezanosti. Zvezni tožilec ni več v odnosu nadrejenosti nad republiškimi in pokrajinskimi tožilci, ampak so vsa javna tožilstva samostojni državni organi s svojimi pooblastili in pristojnostmi. Sicer zvezni tožilec lahko pod določenimi pogoji prevzame kazenski pregon, vendar pa to pomeni izjemo v odnosih in hkrati odstop od načela samostojno5 javnotožilskih organizacij. »Zato je treba v praksi pooblastilo zveznega javnega tožilca upoštevati v skrajnih primerih in sicer tedaj, ko so za to izPr g njeni vsi formalni zakonski pogoji in ko je to naP:^ za zagotovitev zakonitosti ter varstvo človekov pravic in svoboščin«, je med drugim zapisano v o razložitvi drugostopenjske odločbe. Tu pa {orrnaf:ni zakonski pogoji niso bili izpolnjeni, saj je temeil tožilec ravnal kot samostojni državni organ in uPr‘j,j vičeni tožilec z vsemi pravicami in dolžnostmi jih ima kot stranka v kazenskem postopku. _ Kaj zdaj? Zvezni tožilec se lahko obrne le se n vrhovno sodišče Slovenije z zahtevo za varstvo z ^ konitosti. Kakršnakoli odločitev tega sodišča pomenila le usmeritev za ravnanje v bodoč podobnih primerih, (dd) Arafatovim pristašem v Libanonu trda prede BEJRUT — Več kot 200 palestinskih borcev, ki nasprotujejo vodstvu Jaser-ja Arafata, je včeraj zasedlo položaje v begunskih taboriščih Šalila in Burž-el-Baražne v južnem Bejrutu. Njihov namen je, kot pravijo, »odstraniti tako vojaško kot politično prisotnost« voditelja PLO. Skupino 230 palestinskih borcev sestavljajo vidni predstavniki različnih skupin, ki nasprotujejo Jaserju Arafatu, in so združene v »Fronti za narodno rešitev Palestine« (PNSF), ki ima 'svoj štab v Damasku in ji poveljuje Fajez Abu Firas. Poveljstvo tega priznava tudi »Al Fatah — revolucionarni svet«, ki stoji za akcijo v taboriščih. Prva skupina 155 borcev je zasedla svoje položaje v večjem taborišču Burž-el-Baražne, ostalih 75 pa jih je šlo v Šalilo. Kot je mogoče razbrati iz sporočila organizacije, je naloga obeh skupin borcev odstraniti s cest prisotnost vojaških objektov ali nepooblaščenih oboroženih ljudi in »prepovedati kakršnokoli vojaško ali politično dejav-nodst« Arafatu zvestih skupin. Istočasno z okupacijo obeh begunskih taborišč od Arafatu nasprotujočih palestinskih borcev, je začelo sirsko časopisje z ostrimi napadi na voditelja PLO. Hudo neurje razsajalo na Južnem Tirolskem BOČEN Hudo neurje je pred-sinoči povzročilo ogromno škodo v različnih predelih Južne Tirolske in Grodentala. V slednjem je dež spremljal močan veter, ki je odpihnil streho hotela »La Corte«. Enajst gostov hotela so morali preseliti sredi trde noči. Odkrite so ostale tudi mnoge zasebne hiše in podrta mnoga drevesa. Ponekod je zmanjkalo električnega toka. Neurje je prestrašilo tako domačine kot turiste, a na srečo žrtev ni bilo. Na Južnem Tirolskem je neurje spremljala toča, ki je v desetih minutah zasula zemljo in oklestila sadno drevje iq trto. Domačini ne pomnijo podobne nesreče. V Grddentalu se je takoj zjutraj sestal občinski svet, strokovnjaki pa so ocenjevali škodo. Zračni vrtinec je zajel območje široko tristo metrov in dolgo štiri kilometre ter odkril enajst hiš in uničil 3000 hektarov gozda. Že v prvih jutranjih urah so na opustošeno območje prišli gasilci, alpinci in karabinjerji. Neurje je poleg Južne Tirolske prizadelo tudi Lombardijo. V Dolini Camonica je veter odkril 200 hiš. Dva udarca vetra sta vse opravila v ne več kot desetih minutah. Sedem ljudi se je poškodovalo, ko so bežali na cesto. Tako je že drugič v zadnjem tednu veter pustošil po teh krajih. Podobno je bilo prejšnji petek, le da je bila škoda takrat manjša. Sofri odločno zanikal sodelovanje pri umoru komisarja Calabresija MILAN Preiskovalni sodnik Lombardi in namestn' državnega pravdnika Pomarici sta včeraj dolgih šest ur z. sliševala Adriana Sofrija, nekdanjega voditelja skrajno leVe čarskega gibanja Lotta continua, na podlagi izjav, ki jH11 dal skesanec Leonardo Marino. Marino je sodnikom Pr • znal, da je osebno ubil komisarja Calabresija, umor pa 11 j bi bil naročil prav Sofri. Med zasliševanjem pa je So večkrat odločno zanikal to dejstvo in zlasti podrobnosti, jih je naštel Marino. .. Sodniki so Sofriju ponovili te podrobnosti in sicer, da > Marinu naročil umor 13. maja 1972. leta takoj po političn® shodu v Piši. Shod je bil posvečen umrlemu anarhistu S v rantiniju. Čez teden dni, ko je bil na vrsti drugi sP0va pripeljala nazaj domov.« Deset minut je že minilo, odkar so se odpeljali mladoporočenca in njuni gostje, in takrat se je pripeljala Mary Hortonova. Bila je jezna sama nase, ker se je izgubila v labirintu majhnih uličic okrog Darling Pointa. Zmotno je namreč mislila, da je cerkev sv. Marka neka druga cerkev, bliže cesti New South Head. Tim je še vedno sedel na prizidku zraven glavnih vrat. Jesensko sonce je presevalo skozi listje dreves in njegovi žarki so kot mehke zlate palice poplesavali v prahu. Videti je bil tako izgubljen, sam in osamljen. Nemočno je strmel na cesto in se očitno spraševal, kaj se je zgodilo z njo. Nova obleka se mu je čudovito prilegala, vendar je bil v njej videti kot tujec, zelo lep in poduhovljen. Le drža je bila Timova, ubogljiva in mirna, podobna drži lepo vzgojenega majhnega dečka. Ali pa psa, si je mislila; tako kot pes bi sedel tam, dokler ne bi od lakote umrl. Ne bi se ganil, da bi preživel, ker so mu tisti, ki jih je ljubil, naročili, naj sedi tam in se nikamor ne gane. Ronove besede, ki jih je izrekel po telefonu o tem, da bi Tim umrl zaradi strtega srca, so jo še vedno preganjale. Ron je bil očitno prepričan, da je stara približno toliko kot on, da se bliža sedemdesetim, vendar mu ni povedala, da to ni res, ker začuda ni hotela razkriti svoje prave starosti. Le čemu sem to storila? se je spraševala. Bilo je nepotrebno in neumno. Kaj res lahko kdo umre zaradi strtega srca? To se je dogajalo ženskam, v tistih starih, romantičnih romanih, ki so zdaj tako iz mode. Vedno je bila prepričana, da je smrt glavne junakinje prav tako plod pisateljeve domišljije, kot vsa ostala zgodba. Morda pa je res tako. Kaj bi bilo z njo, če bi Tim za vedno odšel iz njenega življenja, če bi ga odpeljali jezni starši, ali pa - ne daj bog - če bi umrl? Kako sivo in prazno bi bilo življenje brez Tima, kako jalovo in nesmiselno bi bilo živeti naprej v svetu brez Tima. Postal je jedro celotnega njenega bitja, to je bilo dejstvo, ki ga je opazilo le malo ljudi. Pred kratkim se je k njej sama povabila Emily Parker in rekla: »Zadnje čase pa vas ob koncu tedna sploh ne vidim več.« Mary je zamrmrala nekaj o tem, kako je zaposlena. »Ha, ha, ha!« se je zasmejala gospa Parkerjeva. »Zaposleni, to pa to!« Pomežiknila je Mary in jo dobrodušno dregnila. »Reči moram, da vas je mladi Tim zelo prevzel, gospodična Hortonova. Stare radovednice na naši ulici prav škandalozno opletajo z jeziki.« »Mladi Tim mi je res všeč,« ji je mirno odgovorila Mary, ki je začutila, da se ji spet vrača ravnotežje. »Tako prijeten fant je, tako rad ustreže in tako osamljen je. Najprej sem mu zaupala vrtnarjenje, ker sem mislila, da potrebuje nekaj dodatnega zaslužka, ko pa sem ga bolje spoznala, sem ga pričela imeti rada zaradi njega samega, pa čeprav ni čisto pri pravi, kot pravijo. Iskren je, topel in prevare sploh ne pozna. Tako osvežujoče je spoznati nekoga, ki nima vedno nekaj za bregom, mar ne?« Z blagim pogledom je strmela v gospo Parkerjevo. Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Medtem ko pada promet masovnega blaga Tudi v našem pristanišču čedalje več kontejnerjev Pogovor z miljskim odbornikom Jurijem Vodopivcem »Lista Frausin si prizadeva za izvolitev večinske uprave« Tržaško pristanišče v prvem letošnjem polletju ni zabeležilo izrednih rezultatov, ne v pozitivnem ne v negativnem smislu, čeprav so bili dosežki po posameznih področjih dokaj različni. Blagovni tranzitni promet po luki se je namreč ohranil na prejšnji višini, povečalo se je število pretovorjenih konterjnerjev, medtem ko se je nekoliko zmanjšal promet masovnega blaga, zlasti surovin. Število kosovnih pošiljk se ni bistveno spremenilo v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta. Edina vidnejša novost je ta, da se je nekoliko povečalo število izkrcanih pošiljk in se nekoliko zmanjšalo število vkrcanih pošiljk. Skupno vzeto, je blagovni tranzitni promet v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašal 2,7 milijona ton, kar predstavlja padec za približno 200 ton v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. To je po podatkih Avtonomne tržaške pristaniške ustanove treba pripisati skoraj izključno zmanjšanju količine premoga za električne termocentra-Ie. Upoštevati namreč velja, da se je povečalo tako vkrcavanje kot izkrcavanje žit, rudnin, umetnih gnojil (od 5 na 27 tisoč ton), papirja in kar- tona, celuloze (od 13 na 44 tisoč ton), medtem ko ni zabeležil bistvenih sprememb promet kave in agrumov in je nekoliko padel edinole promet bombaža, lesa in starega železa. Kar zadeva specializirane prevoze, velja predvsem podčrtati, da stalno narašča število manipuliranih kontejnerjev. V prvem semestru 1988 so jih našteli skoraj 53 tisoč, to pomeni 1.600 več kot v istem obdobju lanskega leta. K temu bi bilo treba prišteti še kakih 3 tisoč pretovorjenih kontejnerjev. Nazadovanje pa je zabeležil trajektni promet ro-ro, in sicer zaradi trimesečne prekinitne službe grških trajektov na progi Trst — Patras. Promet po tržaškem pristanišču, vključno v industrijskih conah in po naftnem terminalu, je v prvem letošnjem polletju skupno znašal 10,7 milijona ton, medtem ko je v istem obdobju v letu 1987 znašal 12,1 milijona ton. To je treba pripisati predvsem zmanjšanju količine petroleja za prekoalpski naftovod (minus 1,2 milijona ton v primerjavi z letom 1987) in omenjenemu padcu prometa s premogom (minus 200 tisoč ton). Milje so že dalj časa brez stabilne večinske uprave. Občino vodi trenutno enobarvni odbor Liste Frausin (KPI in neodvisna levica), ki lahko računa le na politično podporo polovice občinskih svetovalcev, kar pomeni, da v teh pogojih ne more odobriti finančnega proračuna. Če do septembra ne bo prišlo do političnega razčiščenja in do razširitve odbora, tvega Občina izredno komisarsko upravo in torej predčasne upravne volitve. O nejasnem političnem in upravnem položaju v Miljah smo se pogovarjali z Jurijem Vodopivcem, občinskim svetovalcem od leta 1980 in dolgoletnim odbornikom za proračunska in finančna vprašanja. Vodopivec, ki je član Liste Frausin, je trenutno odbornik za javna dela in urbanistiko. V okviru tega občinskega resorja se od blizu ukvarja tudi s turističnim razvojem krajevne obale in s turističnim projektom »Marina Muja«. Najprej, kakšne so perspektive za konkretno premostitev sedanjega negotovega upravnega in političnega položaja? Jurij Vodopivec Politika "zida proti zidu" ne koristi nikomur, ne odboru in tudi ne opoziciji, še najmanj pa občanom. Položaj je še zelo nejasen, po mojem mnenju pa Pogovor s člani tehnične ekipe SSG o pripravah na gledališko predstavo O krizi KPI na festivalu Unita in Dela Danes ob 20. uri bo na Pokrajinskem prazniku Unita in Dela na Tržaškem velesejmu (vhod s Trga De Gasperi) razprava z naslovom »Programi in načrti žensk, izvoljenih v tržaški občinski svet«. Sodelovale bodo Adelaide Aglietta za Mestno laično in zeleno listo, Gianna Gallico za Zelene z znakom marjetice, Romanita Molinari za Krščansko demokracijo, Ester Pacor za KPI in Ariella Pittoni za PSI. Ob 21. uri bosta nastopila Fulvio Bozzetta s predstavo »Metabolismo lento« in kantavtor Alfredo Lacosegli-az z »Est, est, est«. V otroškem kotičku bo ob 20. uri začetek risarskega večera, ki nosi naslov »Coloratissimo«. Na festivalu Unita in Dela se medtem vrstijo tudi debate o političnih vprašanjih, posebno o krizi, s katero se soočajo italijanski komunisti. O predkongresni razpravi v KPI je govoril član partijskega centralnega komiteja in bivši tajnik rimske federacije KPI Goffredo Bettini. Gost iz Rima je podčrtal, da plačujejo komunisti davek za zamude pri analizi družbenega in gospodarskega položaja v državi. Po njegovem mnenju pa so odnosi s socialisti bistvenega pomena za preporod italijanske levice. KPI je doslej posvečala premalo pozornosti odnosom s Craxi-jevo stranko — je pristavil Goffredo Bettini — kar ne pomeni, da se bo treba v prihodnje za vsako ceno prilagoditi politiki in programskim smernicam socialistične stranke. Pretekli torek zvečer smo bili med tistimi, ki so si na dvorišču barkov-Ijanskega društva ogledali že 19. ponovitev Molierove komedije »George Dandin ali Kaznovani soprog«. Toda namesto da bi takoj sedli na svoje mesto, smo se — nekoliko stran od odra — pogovorili z dvema od tistih, ki se začno s predstavo ukvarjati pred njenim začetkom in so z njo zaposleni še potem, ko so gledalci že doma in morda celo že počivajo. Naša sogovornika sta bila Marjan Kravos-Panči, tehnični vodja predstave in Jože Sedmak, odrski mojster. Kaj menite o teh predstavah? »Misliva, da so uspele in da so bili gledalci s komedijo zadovoljni. Naj poveva, da smo odigrali 19 predstav; Časnikarski krožek in uradi novinarskih stanovskih organizacij (deželnega sindikata novinarjev, Novinarske zbornice, zavoda INPGI in CASAGIT) bodo zaradi dopustov zaprti od vključno sobote, 6. avgusta, do vključno sobote, 20. avgusta. Ponovno jih bodo odprli v ponedeljek, 22. avgusta. od tega 14 na Tržaškem, tri na Goriškem, dve v Benečiji oziroma v Kanalski dolini.« Vreme vam je bilo naklonjeno, občinstva pa tudi ni manjkalo? »Res je, z vremenom smo imeli srečo. V Zabrežcu nam je sicer ponagajal močan veter, vse ostale predstave pa smo odigrali ob lepem vremenu in tudi ob lepi udeležbi občinstva. Tehnična ekipa odhaja na pot v kraj, kjer bo predstava, veliko prej, kot igralci? »Tako je. Kadar smo imeli predstavo nekje v bližini, smo se odpeljali s kulisami J.n vsem potrebnim iz Trsta ob 15. uri. Če pa smo šli dlje, smo morali na pot že v dopoldanskih urah. Samo vožnja namreč vzame približno dve uri časa; za postavitev odra in tribune s sedeži za občinstvo, pa imamo dela kake štiri ure.« Enajst ljudi sestavlja tehnično ekipo: tu je pet delavcev, dva elektrikarja, dve garderoberki, frizerka in tonski delavec. Prišteti jim moramo še šepe-talko, pa tudi prodajalko vstopnic. Res je, da se imena nekaterih iz tehnične ekipe pojavljajo tudi na lepakih, vendar ne vsa. Pa jih navedimo: odrskega mojstra Sedmaka smo že omenili, kot tudi tehničnega vodjo Kravosa. Sledijo še Dante Pribac, Zvonimir Kalc, Mitja Cej, Miro Kalc, Rafael Cavarra, Marija Vidau in Edi Sedmak, Lučka Schillani, Dušan Jazbec, Silva Raztresen in Magda Zlobec. Je bilo postavljanje kulis težko in zamudno delo? »Za to predstavo gotovo ne. Z reši-serjem Mlakarjem smo si ogledali kraje, kjer smo potem načrtovali predsta- ve. Marsikje smo dobili že primerno hišo, prav tako primerno dvorišče in še ostale rekvizite za potek predstave. Kjer pa tega ni bilo, smo postavili kulise. Povsod pa smo seveda morali postaviti tribuno s sedeži.« Slivno in Repentabor sta bila po mnenju naših sogovornikov prav idealna kraja, čeprav so bili zanimivi in posrečeni tudi ambienti na Goriškem, predvsem pa v Klodiču v Benečiji in v Zabnicah v Kanalski dolini. »Pri pripravi predstave ima vsakdo svoje delo, ki se konča šele potem ko so kulise ponovno naložene in jih pripeljemo "domov", to je v Kulturni dom. In če že govorimo o delu, potem naj povemo, da štirje naši delavci v tej predstavi tudi statirajo. In to delajo z veseljem.« To večno nakladanje in razkladanje je prav gotovo utrudljivo. Ste kaj utrujeni? Vam ni žal, da so se s temi predstavami skrajšale vaše počitnice? »Veseli smo samo, da smo jih dobro izpeljali, da nam je bilo vreme naklonjeno in da so bili ljudje zadovoljni. Menimo, da so takšne predstave koristne, saj privabijo tudi gledalce, ki bi sicer v gledališče ne prišli.« Ko smo sami že odhajali s predstave, zadovoljni, da smo preživeli lep večer, se je začelo za člane tehnične ekipe delo, ki pa so ga že vajeni. To je pač njihov prispevek k uspehu pred-stave- NEVA LUKEŠ obstajajo pogoji, da se bo sePte® e nekaj premaknilo na bolje. Morebl predčasne volitve bi na podlagi iz*0 ....... *■ ' ■' ’ cižu1 ,! deželnih volitev okrepile le so< ubil' ibli" komunisti in demokristjani bi izg’ glasove, socialdemokrati in repal kanci pa bi celo izginili iz občinskeg sveta. Vzdušje na občinskih seJ® kaže, da si nihče ne želi komisarja ^ predčasnega razpusta občinskega sv ta. Lista Frausin je pripravljena na s očanje z vsemi demokratičnimi sila in si bo zato prizadevala za oblikov nje večinskega odbora. KD je dosi J izkazala konstruktivna stališča za 1 vajanje nekaterih pomembnih Pr°v gramskih obvez. Osebno upam izboljšanje odnosov med socialisti > komunisti, ki so toliko let skupno v dili upravo. O turističnem projektu »Marin® Muja« se govori že precej let. K°n ' kretno pa je bilo storjeno zelo ma ali nič. Kako gleda občinska upra na izvajanje tega načrta? Zaradi tehničnih in drugih težav se je zamudilo preveč časa. Za zafliu1^ pa ni odgovorna Občina. Ministrst za javna dela je šele pred kratki odobrilo varianto tržaške pristanisk ustanove o gradnji pristaniških i navtičnih objektov na območju biv ladjedelnice Sv. Roka. Nastale so nov težave pri gradnji valobranov, Pov*e.i1 odprto pa je še vprašanje finančni^ sredstev, ki jih bo deželna vlada Prl spevala za projekt »Marina Muja«, z katerega uresničenje bo poskrbela i toimenska finančna družba. Pordeno ski podjetnik Azzano, nekdanji l3®1® Sesljanskega zaliva, vodi tudi druz »Muja turistica«, ki bo skrbela z gradnjo hotelskih in podobnih 0^le.^ tov. Občinska uprava bo nadzoroval ■ da bodo načrtovalci spoštovali ^ ur“,n nistični načrt ter da ne bo prišlo o špekulacij. Kateri so še načrti odborništva za urbanistiko in javna dela? V kratkem bomo pričeli izvajati projekt za urbanistično sanacijo zg° devinskega jedra Milj. V naselju b0® uredili mestni park in vsestransk ovrednotili tamkajšnje zanimive arh ološke izkopanine. Miljska občinska uprava je bi*3 vedno zelo občutljiva za vprašanj ^ sožitja in za reševanje odprtih vpra šanj krajevne slovenske skupnost^ Kakšne odnose vzdržujete z Dru " tvom Slovencev miljske občine? Enakopravno in ustvarjalno 50 ^ med tukaj živečima skupnostima ost ja ena izmed prioritetnih nalog n®* uprave. Sodelovanje s slovenski društvom poteka zelo dobro. Drust spoštuje upravno vlogo Občine, h1? P, cenimo nestrankarsko opredelit6 društvene dejavnosti. Kulturni delav se trenutno sestajajo v šolskih pro®1 rih, kar pomeni, da je društvo še br svojega stalnega sedeža. Občinska W rava si bo po svojih močeh in Pr'sth0 nostih vsekakor prizadevala, da tudi to vprašanje čimprej rešeno. Obisk v penzionih za pse in mačke Kam s štirinožci med počitnicami? Poletje pomeni za večino od nas počitnice, dopust, težko pričakovano razvedrilo po šolskem ali delovnem letu. Pred odhodom z doma je seveda potrebno marsikaj urediti: prositi sosede, da bi zalivali rože, pustiti babici naslov in telefon kraja, v katerem bo-moletovali, zapreti varovalke za plin in vodo in še polno podobnih malenkosti. Nekateri pa, kljub vsej pozornosti pozabijo poskrbeti za svoje »najboljše prijatelje«, pse ali tudi mačke. Vlačiti jih s sabo po svetu zna biti nerodno, sorodniki in znanci nimajo prostora ali časa, da bi zanje poskrbeli. Marsikomu se tako zazdi najpametneje, če žival zapustijo na dvorišču ali na cesti, misleč, da si bo že znala sama pomagati. V resnici pa ni tako: živali, ki so navajene dobivati hrano iz rok gospodarja in spijo na domačih foteljih, se v »divjini« ne znajdejo in v kratkem shirajo. Nekatere, srečnejše, kak do-brosrčnež prijavi pristojnim ustanovam (npr. ENPA — Vsedržavni ustanovi za zaščito živali), ki psa, kdaj pa kdaj tudi mačko, odpeljejo v občinski pesjak v Ul. Orsera 8. Pesjak je odprt vsak dan od 7. do 13. ure. V desetih razpoložljivih kletkah čakajo živali na gospodarje, ki so jih zaradi njihove starosti, bolezni ali lastnih počitnic »pozabili« na cesti. Če se po določenem času lastnik ne oglasi, morajo pse zaradi prostorne stiske poslati na Opčine, v zatočišče za živali ASTAD (Združenje za zaščito domačih živali). Le mlajšim živalim uspejo že v pesjaku dobiti novega gospodarja. In vendar obstajajo tudi drugačne rešitve za-take stiske. V Trstu in oko- lici je več zoofilov, ki ima penzijon za pse, nekateri nudijo tudi oskrbo za mačke. Z nekaterimi izmed njih smo se tudi pogovorili in jih povprašali za kako informacijo o njihovih »gostiščih«. Pri 12.500. kilometru državne ceste 202, v bližini Opčin, nudi svojo pomoč lastnikom psov, ki odhajajo na počitnice in tudi takim, ki bodo zdoma iz drugih razlogov (npr. zaradi bolezni), gospod Petrini. V penzionu ima 25 mest, ki so trenutno vsa zasedena. Vsak pes ima na razpolago kletko, ki mu je podeljena glede na velikost; manjši psi so v kletkah, ki imajo 6 kvadratnih metrov, največji pa v takih, ki imajo kar 18 kvadratnih metrov. Poleg tega imajo psi na razpolago tudi dva ograjena prostora po 500 kvadratnih metrov, v katerih se lahko dvakrat dnevno igrajo in razgibajo. Cena penziona gre od 8 tisoč lir na dan za manjše pse do 12 tisoč lir za večje, npr. buldoge. Edini nujni pogoj za sprejem v oskrbo je potrdilo o cepljenju proti steklini in drugim pogostejšim pasjim boleznim. Petrini je poleg tega pripomnil, da ima raje v penzionu pse, ki so že od malega navajeni preživljati nekaj tednov ali mesecev brez gospodarja. Starejši pes, ki se mora prvič ločiti od gospodarja, ima namreč v prvih dneh nemalo težav s privajanjem na novo okolje. Pri Pantalejmunu, v Ul. Rossi 53, ima »gostišče« za pse in mačke družina Moratto. Tukaj imajo 20 kletk po 9 kvadratnih metrov za pse in 4 kletke po 4 kvadratne metre za mačke, poleg velikega dvorišča, na katero enkrat dnevno spustijo pse. Cena oskrbe gre za mačke od 5 do 7 tisoč Up dnevno, za pse pa od 8 do 10 tisoč lir dnevno. Oboji morajo imeti potrdilo o cepljenju proti hujšim boleznim. Gospa Moratto nam je povedala, da se pri njih živali kmalu privadijo na nov ambi-ent, predvsem psi. Z mačkami je nekoliko težje, saj so te navezane predvsem na stanovanje ali prostor v katerem navadno živijo. Zato je dobro, ko imajo pri sebi v penzionu kako priljubljeno igračko ali lastno ležišče. Tudi hrana, ki skuša biti čimbolj podobna domači, pripomore k dobremu počutju živali. Na Proseku (hišna številka 293), vzdržuje družina Zuccoli penzion, ki je namenjen le psom. 25 razpoložljivih kletk po 8 kvadratnih metrov oddajajo najraje mirnejšim psom, ki jih dvakrat dnevno tudi peljejo na sprehod, keržal nimajo lastnega dvorišča. Živali hranijo samo s svežo kuhano hrano, rižem, korenjem in mesom. Tudi za ta penzion je obvezno potrdilo o cepljenju. V zgoraj omenjenem zatočišču ASTAD pa le v najnujnejših primerih sprejmejo kako žival v začasno oskrbo, in to brez plačila. Drugače pa ASTAD opravlja vlogo zasebnega pesjaka. Združenje že 28 let deluje s pomočjo podpor in prispevkov članov ter z delom prostovoljcev, ki jih vedno primanjkuje. Vendar finančna sredstva, s katerimi razpolaga, dovoljujejo le najnujnejši obseg dela. Trenutno je na Opčinah 190 psov in 350 mačk, kar je najvišje možno število, če naj se živali dobro počutijo. To so živali, ki so jih našli na cesti ali take, ki jih lastniki iz raznih razlogov niso mogli več držati pri sebi. Kdor pripelje na ASTAD žival, ki jo ne more več vzdrževati, mora ob predaji podpisati odpoved, s katero se obveže, da je nikakor ne bo zahteval nazaj. Tudi za naslov morebitnega novega gospodarja ne bo mogel nikoli izvedeti. Najbolj se velike kletke in ogromni vrt s travnikom in gozdičkom, ki krijejo skupno 10 tisoč kvadratnih metrov, napolnijo prav v juliju in avgustu. Jeseni pa večina varovancev zatočišče zapusti na vrvici novega gospodarja, ki pa žival dobi v oskrbo le, če lahko konkretno zagotovi, da bo deležna potrebne nege. Zelo pomembno je namreč, da se bodoči gospodarji psov zavedajo, kaj sploh pomeni živeti z živaljo. Pes potrebuje najprej dovolj prostora, da se lahko po mili volji premika, ali pa vsaj vsakodnevne dolge sprehode v gospodarjevi družbi. Da se žival dobro počuti, mora ču- gospodarjevo pozornost, mora veliko časa preživeti s pso*-z njim igrati in pogovarjati. ,o0 Na žalost dobijo tudi tukaj n0^. )e le mladiči. Starejše pse in maChnjjjo, redkokdo vzame, ker se ljudje t da bi z njimi imeli prevelike te , Vendar je to prepričanje, ki n‘^ iega lage. Če je za prilagoditev 0“r. Ppp0 psa, ki prvič pride na dom, P01, je veliko potrpljenja za prevzgoj '. z prav toliko potrpljenja potrebno mladim psičkom, ki vse pogrize lula. . js0 le Psi in živali nasploh torej n ku. n n nri ni ih a. cunjaste igračke. Če od njih P v jtU%-jemo prisrčnost, prijateljstvo 1 . uski bo, bodimo tudi mi do njih P"10 'edi-in ljubeznivi. Tudi njim lahko mo prijetne počitnice ali star hiranja po mestnih ulicah. ŽIVA PAtf°P Na prefekturi o večji skrbi za osamljene ostarele občane rs7iIi^Se^stvo v*ade je opozorilo osam m>nistrstva na problem do^C Ih .ostarelih oseb v tem stvn rein ®asu- Notranje ministr-nref Se le tak°i obrnilo na vse sehif i’ *^a poskrbeli za po-Taw, koor‘linaciiske sestanke. Pod vna f6 Že Včerai P0P0ldne onn dstvom podprefekta Ver-zhra?Ia na tržaški prefekturi jn 1 Predstavniki raznih javnih ki *Sebnih ustanov in združenj, ta pro^jIStoln* alt se zanimajo za sPrejetimi konkretnimi den!P‘ie bila — Poleg že predvi-113 uP°rat>e telefonske številke nct_ ^a. uujne posege za pomoč retlm — postavljena tudi za-morf P0 okrepitvi občinske pokom, ln oskrt>et s katero naj bi rotno sodelovali tudi člani prostoyoljnih 2druženj. fonsL-Clna ^rst le zagotovila tele-šn- Ko sPrejemno službo za pro-8. Jrir>Zon,0,nod'-kt b° delovala od volir, » ' ure' Že sedaj pa sta na lef t° telefonski številki 6751 (te-63liii 3 centrala Občine Trst) in rpri . (radijski center mestnih bori rtev)- N naslednjih dneh no PK^e^a^°r objavili še poseb-2a , 1Tc,nsko telefonsko številko fan llce za pomoč ostarelim ob- ^rošnje za nove ^fužinske doklade Ministrstvo za dodelitev novih družin- za šolstvo je izdalo Sh0^0 13 P° zakonu št. 153 z dne ne im''3 1988. Obrazce in vse podrob-sindil,0,11130!!6 iahko dobite na sedežu sicer k SNALS (ul- u- Polonio 5), in 17.30 “P Ponedeljkih in sredah med žiti Prošnje je treba predlo- 0 -tl. avgusta. Za kemijo, visoko tehnologijo, znanosti o materialih in o Zemlji Na Tržaškem snujejo tri nove znanstvene centre po vzorcu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Prvega julija letos je uradno stekla študija o možnostih uresničitve treh novih pomembnih znanstvenih središč na Tržaškem. Po vzorcu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Mira-maru naj bi ustanovili Mednarodni center za visoko tehnologijo in znanost o materialih, Mednarodni center za kemijske vede in Mednarodni center za znanosti o Zemlji in okolju. Študijo bo vodil svetovalec ministra za znanstvene raziskave Giorgio Rosso Cicogna, ki je po rodu Tržačan, za njeno izvedbo v teku dveh let pa je italijanska vlada že nakazala poldrugi milijon dolarjev, se pravi več kot dve milijardi lir. Pravi pobudnik tega velikopoteznega načrta je ustanovitelj in ravnatelj miramarskega fizikalnega centra, nobelovec Abdus Salam. On je namreč načrt predstavil italijanski vladi, in sicer kot predsednik Akademije znanosti tretjega sveta, ki ima svoj sedež v Trstu. Njemu gre tudi zasluga, da je za načrt pridobil zlasti zunanjega ministra Giulia Andreottija, saj denar za študijo o uresničitvi treh novih centrov prihaja iz blagajne Glavne direkcije za mednarodno sodelovanje in razvoj, ki spada pod ministrstvo za zunanje zadeve. Pakistanski nobelovec je dosegel tudi podporo raznih mednarodnih organizacij in agencij, posebno Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), ki je že ponudila svoje pokroviteljstvo. S pomočjo svojih tržaških sodelavcev in še zlasti svoje "desne roke" prof. Luciana Bertocchija pa je Abdus Salam tudi že osnoval delovne skupine, ki bodo preučevale, kakšni naj bodo cilji in značilnosti novih znanstvenih centrov. »Za vsakega od treh centrov smo že ustanovili po tri pripravljalne odbore,« nam je povedal prof. Bertocchi, »in sicer odbor znanstvenikov iz tretjega sveta, odbor znanstvenikov iz Italije in odbor znanstvenikov mednarodnega ugleda. Te odbore trenutno iz praktičnih razlogov koordiniramo Tržačani. Tako sem jaz prevzel skrb za snujoči Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru se center za visoko tehnologijo in znanost o materialih, profesorja Denardo in Rahman koordinirata delo za kemijski center, medtem ko prof. Furlan vodi pripravljalne odbore za center znanosti o Zemlji in okolju. Nekateri od teh odborov so se prvič že sestali, drugi pa se bodo zbrali najpozneje septembra.« Kot nam je povedal prof. Bertocchi, so tudi že okvirno določena glavna znanstvena področja, na katerih naj bi bodoči centri delovali. Tako naj bi se kemijski center ukvarjal predvsem s študijem polimerov, kemičnih reakcij in katalize; center za visoko tehnolo- Zaradi hudih opeklin dve osebi v smrtni nevarnosti Pet ranjenih v eksploziji plina v Rojanu Robini!1113 .tr90vina La Gastronomia v di sr,r Se je včeraj dopoldne v sekun-1° je v PekeL v eksploziji, ki Prizorišče nesreče na Trgu Petazzi Notranjost trgovine La Gastronomia na'izV?9etno povzročilo uhajanje pli- ovit no teliaVthntasj° in 28-letnega upravi-Ll 90vine Maurizia Maselliia iz Silovit , enk' se je ranilo pet oseb. *etno tu an?en j® najhuje opekel 16-Dla9ajničarko Deboro Pertot iz -ia j asj° in 28-letnega upra' Ul. Fne u°vin.e Maurizia Masellija ttien;t cMalti 7, ki sta se v hipu spre-danstn,V zA,i bakli. V zgodnjih popol-bolnisi1- urab 80 ju iz tržaške glavne hude nevnik - tri minute... 14 Portomatto (2. del) Film: Cappello a cilindro (kom., 2-DA 1935, r. Mark Sandrich, i. 16 on ?/red Astaire- Ginger Rogers) 17 00 Xanete: Tanti varieta di ricordi l j ^ dokumentarec: Gran paradiso a Risanki: Ldspettore Gadget, Iftnn Grisu il draghetto 18 05 ?- IT ALI A -T________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph superma- xieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta 18.00 Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 ChipS 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nan.: Supercopter 21.30 Film: L uccello dalle piume di cristallo (srh., It.-ZRN 1970, r. Dario Argento, i. Tony Mu-sante, Enrico Maria Salerno) •23.30 Nanizanke: Star Trek, 0.20 Ai confini della realta, 0.40 Taxi, 1.20 Giudice di notte hiibM telepadova 14.50 Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Un ufficiale non si arrende mai, nem- meno di fronte alLevi-denza, firmato colon-nello Buttiglione (kom., It. 1973, r. Mino Guerrini, i. Aldo Mac-cione, J. Dufilho) 22.30 Film: In Italia si chia-ma amore (dok., It. 1963, r. Virgilio Sabelj 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: La časa vuota dopo il funerale (dram., i. P. Duffy) ^ TELEFRIULI 13.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Dov e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Nadaljevanka: Atelier 22.00 Dok.: Darovi narave 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert : klavirski kvartet RTV Ljubljana; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna ktonika; 14.10 Popoldanski zbornik: Festival v Števerjanu, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Atija Sos-sa;18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.30 Glasbene prireditve; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja Radia Koper; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Oddaja za otroke; 8.40 Glasba; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Ca-sadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Počitnice; 18.00 Arenaturist; 19.00 Obzorja. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Malomarnost in neodgovorno početje Sežiganje gum in drugega materiala na javnem odlagališču se nadaljuje Poletne težave občinskega odbora Variante k regulacijskemu načrtu je treba sprejeti v občinskem svetu Poziv komunistov, liberalcev in zelenih Je občinsko odlagališče v Ulici Brigata Sassari, v strugi Soče, odlagališče samo za odpadni gradbeni material, ali pa se, kljub protestom, spreminja.v odlagališče v najširšem pomenu besede. Po številnih posegih gasilcev v zadnjem času zadnji je bil v torek zvečer — bi bilo mogoče trditi, da se na tem prostoru nabirajo tudi taki odpadki, za katerih uničenje ali predelavo bi morali poskrbeti občani, oziroma podjetniki sami. Iz ogromnega stebra dima, ki se je nekaj ur valil nad Štandrežem, Sovod-njami in Gorico, bi lahko sklepali, da so gorele stare avtomobilske gume ali morda večja količina plastičnih mas. Steber dima je bilo opaziti že okrog 20. ure, gasilci pa so bili na delu, kakor smo izvedeli, do 2. ure zjutraj. Doslej je bilo o vprašanju že veliko govora, tudi v goriškem občinskem svetu, saj gre za občinsko odlagališče in je Občina sklenila pogodbo z zasebnikom, ki upravlja odlagališče in tudi nadzira dovoz materiala. Vse pa, kot kaže ostaja po starem, kajti onesnaževanje okolja s sežiganjem starih pnevmatikov in drugega materiala se nadaljuje, kljub protestom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kolikokrat so doslej posegli goriški gasilci (najpogosteje ob praznikih ali v večernih urah) in če so bili proti odgovor- nim za tako početje sprejete sankcije. Zgleda, po torkovem dogodku, da je prebivalce, ki so poleg snovi, ki jih spušča v zrak upepeljevalnik na robu industrijske cone, primorani prenašati še umazanijo, ki jo v ozračje spuščajo občasno, s sežiganjem odpadnega materiala na desnem bregu Soče, minilo potrpljenje in da nameravajo zelo ostro protestirati. Ustrezne korake pripravljajo tudi upravitelji sovodenjske občine. Načelniki svetovalskih skupin KPI, PLI in zelenih v goriškem občinskem svetu so občinskemu odboru — v vednost tudi pokrajinskemu nadzornemu odboru in goriškemu prefektu — naslovili poziv, naj se ne posluži možnosti, ki jih nudi člen št. 140 zakona o delovanju občin in pokrajin ter, pod pretvezo nujnosti, odobri sklepe, ki so že bili vneseni v dnevni red dveh sej \ občinskega sveta in sicer 25. in 26. julija. Gre za sklepe, ki se nanašajo na prilagoditev urbanističnega načrta. Podpisniki poziva (Busolini, Fornasir in Fiorelli) ugotavljajo, da je bilo na zadnjih dveh sejah dovolj časa in možnosti za razpravo in odobravanje omenjenih točk in, če bi bilo potrebno, bi lahko sklicali še dodatno sejo, 1. avgusta, kakor je bilo s strani župana sicer omenjeno. V bistvu torej načelniki skupin zahtevajo, da o vprašanjih razpravlja občinski svet, ne pa ožji odbor, kajti zadeva ni tako nujna, da bi morali uporabiti možnost člena 140. Bralce naj opozorimo, da so prav ta vprašanja bila razlog za protest ob koncu zadnje občinske seje. V istem pismu občinskemu odboru načelniki skupin opozarjajo, da je sklep o lotizaciji zemljišča na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori, sprejet 19. julija, pomanjkljiv ker ne obsega izvršilnih norm. Dograjen most čez avtocesto ki je od danes spet odprta Avtocestni odcep med Vilešem in Gradiščem je bil še včeraj zaprt prometu zaradi zadnjih del pri postavljanju novega železniškega mostu. Objekt je sedaj postavljen in predvidoma ne bo drugih težav zaradi zapore štiripasovnice, ki povezuje avtocesto A4 z mednarodnim mejnim prehodom pri Štandrežu. Most, ki so ga postavili čez avtocestni odcep, naj bi bil sestavni del železniške proge med Foljanom in Krminom, tako da bi se predvsem blagovni železniški promet izognil ovinku skozi Gorico. Ta odsek železnice so pričeli graditi že pred kakimi dvajsetimi leti. Ko so bili nasip ter nekaj mostov in nadvozov že dokončani, so dela obstala in dolgo časa ni bilo znano, kaj namerava uprava železnic z načrtovano progo. Iz Rima ni bilo odgovora, tako da se je po številnih pritiskih in posegih Pokrajina celo odločila, da razpiše natečaj za določitev morebitne drugačne uporabe že postavljenih objektov. O mostu čez Sočo se je svojčas govorilo kot o alternativi Zagrajskemu mostu za avtomobiliski promet. S postavitvijo novega mostu sedaj kaže, da namerava železniška uprava zaključiti z deli na novi progi. Do kdaj in kako naj bi jo dogradili pa je še odprto vprašanje. Sokoli naj bi odganjali ptice na ronskem letališču V preteklih dneh se je sestal pokrajinski odbor za lov. Na seji, ki jo je vodil predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta, je bil govor predvsem o dveh perečih problemih in sicer o lovu na lisico v zimskem zasneženem okolju v zvezi z nevarnostjo ponovnega pojava gozdne stekline in o predlogu glede uporabe sokolov na mednarodnem letališču v Ronkah. Predsednik pokrajinskega odbora Cumpeta, ki je nasledil Renatu Cisili-nu, ki mu je medtem potekel mandat je vzel v pretres najprej lov na lisico. Obstaja namreč, kakor smo že poročali pred nedavnim, precejšnja nevarnost ponovnega širjenja gozdne stekline. Na seji odbora so sprejeli sklep o odstrelu nekaj primerkov živali z namenom ugotavljanja morebitne prisotnosti nevarne bolezni. V sosednji Sloveniji so namreč, in to na območjih, ki niso niti veliko oddaljena od Goriške, pred kratkim ponovno zabeležili precej primerov gozdne stekline med lisicami in tudi drugimi živalmi. Kar se tiče možnosti uporabe sokolov na ronškem mednarodnem letališču je odbor sklenil, da bo ponovno preveril učinkovitost uvedbe teh ptic ujed. Sokoli bi morali namreč skrbeti za nemoten letalski promet, s tem, da bi odganjali jate raznih ptic, ki se v vseh letnih časih zadržujejo na in nad letališčem. Ponekod v svetu se je tak način boja proti prisotnosti ptic v okolici letališč, kar nedvomno predstavlja stalno grožnjo za varno pristajanje, oziroma vzletanje letal, izkazal kot zelo učinkovit. Odbor namerava preveriti dejansko učinkovitost teh ptic, tucn ob upoštevanju izkušenj iz drugih dežel. Zeli se nadalje seznaniti z načinom dresiranja sokolov in s tem, kako se bo morebitna naselitev teh ujed poznala v širšem okolju. Skratka, vprašanje še ni zrelo. Krdelo merjascev na avtocesti Mreža vzdolž avtocest naj bi preprečila živalim, posebej divjadi, dostop na cestišče. Ne predstavlja pa nepremostljive ovire. To dokazuje tudi dogodek, ki se je pripetil te dni pri Fari, kjer je avtomobilist sredi noči zadel v čredo kakih dvajsetih merjascev, kljub temu da se je skušal trčenju ogniti. Osem živali je obležalo na cestišču, druge pa so se razbežale. Na vozilu je seveda nastala velika gmotna škoda, saj so bili merjasci težki med dvajset in trideset kilogrami. Domnevajo, da so bile živali z območja Brd namenjene proti strugi Soče. Množično prisotnost merjascev so ugotovili pred kakšnim mesecem na območju Prevale, to je med Krminom, Mošenj in Števerjanom ter državno mejo. Živali so povzročile znatno škodo zlasti na s koruzo posejanimi njivami. Nedavno se je nekaj podobnega pripetilo pri Proseku na Tržaškem, kjer je prav tako čreda merjascev zašla na avtocesto. Na državni cesti skozi Dol (Gorica-Trst) predstavljajo resno nevarnost srne in kar precej avtomobilistov je bilo doslej deležnih takega neposrednega (in trdega) srečanja. Iščejo avtomobilista ki je v Ul. Roma lažje ranil pešca Predsinočnjim se je v Ul. Roma v Gorici pripetila prometna nesreča, ki na srečo ni imela posebno težkih posledic, povzroča pa nemalo preglavic karabinjerjem v prizadevanjih, da bi izsledili voznika, ki je povozil pešca in po nesreči zbežal. Nesreča se je pripetila nekaj pred 20. uro sredi Ul. Roma. 58-letni Antonio Jannone iz VVinthertura pri Ziiric-hu v Švici je šel čez cesto, ko je mimo privozil neki fiat 127 in ga povozil. Na srečo ga je samo čez stopalo. Ranjenca so pospremili v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom prsta, rane in druge poškodbe na stopalu. Omenili smo, da je voznik po nesreči zbežal. Jannone si je sicer zapomnil evidenčno tablico: GO 88571. Ko so karabinjerji skušali včeraj izslediti lastnika pa jih je čakalo presenečenje. Avtomobil je namreč lastnik že pred šestimi leti prodal nekomu v Bari, kjer je dobil novo evidenčno tablico BA 716129. Obstaja torej več hipotez. Prva, na videz verjetnejša, da se je ponesrečenec zmotil glede številk na evidenčni tablici. Če pa se Jannone ni uštel, bi lahko bil to avtomobil, ki je nekoč imel goriško tablico (a bi sedaj moral praviloma biti v Bariju, z drugačno tablico). Tablica GO 88571 je namreč pripadala fiatu 127, torej enakemu avtomobilu, kakršen je povozil pešca. Odgovor bo najbrž že v kratkem prišel od karabinjerjev v Bariju. Pomoč osamljenim ostarelim občanom odslej koordinirana in učinkovitejša Poletni meseci so za ostarele osebe v mestu morda najtežji. To velja predvsem za stare občane, ki živijo sami, v času dopustov pa tudi za take, ki sicer živijo pri družini ali sorodnikih, ki se v tem času odpravijo na dopust. O tem vprašanju je govor vsako leto, ko zdravstvene oblasti ugotavljajo, da se naenkrat bolnišnice napolnijo s starejšimi bolniki, ki niso toliko potrebni specifične zdravniške oskrbe zaradi kakega akutnega obolenja, pač pa je njihova bolezen edinole starost in potreba po neki splošni oskrbi. Bolnišnico bi v takih primerih lahko nadomestile gotovo tudi druge socialne storitve, ki pa zaenkrat pri nas š.e niso bile kos potrebam. Letos kaže, da so oblasti namenile temu vprašanju nekaj več pozornosti. Tako je prišlo te dni do sestanka na Prefekturi, ki so se ga udeležili predstavniki javnih varnostnih organov, vojaškega poveljstva, Krajevne zdravstvene enote, gasilcev, Goriške občine, Rdečega in Zelenega križa, sindikatov ter raznih združenj prostovoljcev na socialnem področju. Do sestanka je prišlo na pobudo Prefekture, potem ko je notranje ministrstvo priporočilo vsem javnim upravam, naj se zavzamejo za koordinirane pobude v korist ostarelih zlasti v sedanjem počitniškem obdobju. Na sestanku so se tako domenili, da bi pozivne številke za primere nujne potrebe 113 (policija) in 112 (karabinjerji) odslej bile na razpolago tudi ostarelim za njihove specifične potrebe po posegih za prvo pomoč. Kdor bo torej potreboval zdravniško oskrbo ali kakršnokoli drugo nujno pomoč, bo lahko kar zavrtel eno od teh dveh številk. Policijska in karabinjerska centrala bosta nato zaprosili za poseg eno od sledečih služb, pač glede na konkretno potrebo v posameznih primerih. Za vsakovrstne posege v pomoč ostarelim je na razpolago Zeleni križ (tel. 31111), ki je povezan z vsemi prostovoljnimi združenji za socialno pomoč v goriški pokrajini. V primeru zdravstvenih problemov bo tako neposredno posegel Zeleni križ, za druge potrebe pa bodo zainteresirali posamezna prostovoljna združenja. Za primere nujne in specifično zdravstvene potrebe je poleg rednih zdravstvenih struktur ob praznikih in v nočnih urah na razpolago zdravniška straža v bolnišnici, ki bo odslej tudi delovala v neposredni povezavi s štev. 113 in Za goriško mestno območje je ostarelim na razpolago tudi Socialno večnamensko središče v Ul. Baiamonti (tel. 81843). V primerih, ko pomoč ni skrajno nujna se lahko zainteresirani obrnejo kar na navedene ustanove ter na Rdeči križ, kjer bodo dobili materialno in po možnosti tudi moralno podporo. Na sestanku so se tudi domenili o tem, da bodo s posredovanjem županov skušali zagotoviti redno delovanje centrov za socialno oskrbo po posameznih občinah tudi v dopustniškem obdobju. Občine bodo s tem v zvezi priporočile občanom, naj sporočijo tem centrom primere ostarelih oseb, ki so same in potrebujejo oskrbo ali kakršnokoli pomoč. Tudi same občine bodo na osnovi spiskov občanov v anag-rafskih uradih morale evidentirati - kolikor je mogoče -primere občanov, ki niso med oskrbovanimi v socialnih centrih bi pa utegnili zaradi življenjskih okoliščin potrebovati poseg javne pomoči. To je torej nekaj storitev, ki naj bi ostarelim nekoliko omilile občutek osamljenosti v tem poletnem obdobju. Verjetno s tem še ni bila izdelana optimalna rešitev za probleme oseb, ki živijo prepuščene same sebi, saj bi v ta namen bile najbrž potrebne povsem nove specifične strukture za oskrbo. Vsekakor pa je v danih pogojih pozitivno, da so se javni organi zavzeli za problem ostarelih in jim če že ne specifične posege nudili vsaj nekaj naslovov, kjer bodo v primeru potrebe našli pomoč. O zadevi bo verjetno govor šele čez kakšen teden, saj je, kot kaže, na Občini že nastopilo pravo počitniško vzdušje. Pred koncem meseca najbrž ne bo nove seje občinskega sveta. Slišati je, da je razlog, zakaj se o vprašanjih ni razpravljalo v občinskem svetu, v različnih stališčih v vrstah odbora. Na pregledu Amidei italijanski prvenec Četrti film iz pregleda za nagrado Sergio Amidei, ki ga bodo nocoj ob 21. uri predvajali na gradu, je »Notte italiana«, prvenec 31-letnega Carla Mazzacuratija. Po dolgoletnih izkušnjah v kinoklubih in 16-milimetrskih poskusih je mladi talent v okviru Morettijeve produkcije Sacher film uresničil prizadevanja, da bi končno posnel celovečerni film. Sodeč po sprejemu kritike mu je to uspelo dokaj dobro z groteskno detektivko, ki je nekoliko osvežila ne prav brljantno italijansko filmsko produkcijo zadnjih let. V njegovem filmu (režiser je s Francom Berninijem tudi avtor scenarija) se v vlogi detektiva znajde mali od-vetniček, ki se potika po Padski nižini in sproti odkriva preštevilne 'skrivnosti" neke skrite Italije. Dober ritem, številni karakterni liki in rezek humor pozitivno učinkujejo na prijetno gledanje filma. Ranjenki gre bolje Dekletu, ki se je predsinočnjim težje ponesrečila v Tržiču, gre na bolje' Iz bolnišnice na Katinari smo včeraj izvedeli, da se 29-letna Anna Rita Anastasio, ki je padla z motornim kolesom v Ul. Valentinis v Tržiču, še vedno zdravi s pridržano prognozo, vendar je njeno stanje nekoliko boljše. V nesreči je imela srečo, da je takoj po njenem padcu naključno privozil mimo rešilec Rdečega križa in jo -spričo poškodb na glavi - nemudoma odpeljal v Trst. Večerne slabosti Zeleni križ je predsinočnjim okrog 23. ure v kratkem časovnem presledku nudil pomoč dvema osebama. Pred karabinjersko vojašnico v Tržaški ulici je padel 82-letni Jožef Ursic, kake četrt ure kasneje pa so poklicali rešilni avto še pred poveljstvo karabinjerjev v Ul. Sauro, kjer je slabost obšla 38-letnega Maria Albo iz Ul. Lunga 15-Zdravniki so ugotovili, da se obema ni pripetilo nič hudega, da pa jima bo bolje, ko se bosta naspala in odpočila- včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 24. do 31. julija: OKLICI: podčastnik vojske Rodolfo Coceancig in uslužbenka Maria Sorren-tino, funkcionar na Prefekturi Natalino Benedetti in profesorica Stefania Carella. finančni stražnik Giovanni Piscitelli in uslužbenka Annamaria Vouk, uslužbenec Giovanni Petronio in uslužbenka Maria-luisa Furlani, inženir Massimo Marini in uslužbenka Luigina Leonarduzzi, trgovec Angelo Musto in trgovka Daniela Caval-lari, karabinjer Mauro Donati in prodajalka Monica Rossetto, podčastnik pri finančni straži Luigi Di Cerbo in gospodinja Giuseppina Norelli, bolničarski tehnik Maurizio Cristiani in bolničarka Laura Famea, uslužbenec Paolo Bravo in uslužbenka Rita Pozzar. POROČILA STA SE: uslužbenec Marko Komel in uslužbenka Sara Hoban. kino Gorica VERDI 19.00-22.00 »I morti viventi son° tornati«. Prepovedan mladini pod Izletom. VITTORIA 17.30-22.00 »I pornovizi dj Merilyn«. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Upornik iz moje šole«-DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bašsi — Raštel 52 — tel-83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — Ul. E. Toti 52 lel 72701. __________pogrebi___________| Danes v Gorici, ob 8. uri, Bruno Član' sig, iz mrliške veže glavnega pokopan5' ča v cerkev sv. Justa in na glavno pok1?' pališče, ob 9.30 Frančiška Devetak 1 splošne bolnišnice v stolnico in na pokopališče v Štandrežu, ob 11. uri Gabriel*^ Carbone Marini iz splošne bolnišnice cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pok0/ pališče, ob 12.30 Štefanija Cvetrežn^ Selva iz splošne bolnišnice na glavn pokopališče. Delo avstrijskega pisatelja je izšlo pri Založništvu tržaškega tiska Ljubezen, krivda, dobrota in sočutje v Zweigovem romanu Nestrpnost srca Skupno bodo predvajali 34 filmov Mednarodni festival mladinskih filmov la StsfnJski pisatelj židovskega porek-bem1?n spada v tisto bogato jali v m°jstrov' ki so ustvar- avstr clullovnem prostoru ob zatonu skeo Kgrske monarhije. Za sloven- dohri falca ^ torel stefan Zwei9 že vib h i znanec- Prvi prevodi njego-obrlr,k- so začeli izhajati v medvojnem Čenr in se nadaijevali v '50 letih. ^^ a7 se Zweig nikoli ni umeščal hvali 15 . največje pisatelje, ki so, zastavila3^ SV°iemu slo9u Pisanja, pred-romana iv n modernega evropskega veHr, a ^adia, Musil, Joyce), pa je ja v0 odveijal za kvalitetnega avtor-zatrri1 ga Prbetno brati. To lahko fnantl^ Še danes' Megova novoro-tična Cna •ln sentimentalno simbolis-motivika daje literaturi poseben ton, s katerim je prežet tudi roman Nestrpnost srca. Zgodba je pravzaprav preprosta. Mlad vojaški poročnik, Anton Hofmil-ler se nekega večera po čudnem naključju spozna s hromim dekletom. Ne da bi vedel, da je dekle, po imenu Edith, hromo, jo je na slavnostnem večeru povabil na ples. Spričo te nerodne poteze so gostje obstali začudeni, mlad poročnik pa je, osramočen, pobegnil domov. Da bi se dekletu opravičil, jo naslednji dan obišče na domu. Plavolasa Edith, ki najbrž ne bo mogla nikoli normalno hoditi, se na poročnika Antona močno naveže. Vsakodnevni obiski, v katere je Anton skoraj prisiljen, se sprevržejo v čudno obveznost. Razvajena in na stol priklenjena Edith, se v poročnika zaljubi, v njem Karlo Košuta in Marjana Lipovšček »Samson in Dalila« v Bregenzu čic0 Člval v Bregenzu je ponudil letos občinstvu izvirno, posodobljeno razli-Steven p>,~,Saensove °Pere Samson in Dalila (1877). Mladi angleški režiser ternento0tt si ie izbraI drzno, s simboliko in značilnim angleškim understa-in kotfi nabi.to postavitev, pri tem pa sta mu pomagala scenograf Tom Cairns vlogi ^03rarinja Aletta Collins. V mednarodno zastavljeni uprizoritvi sta glavni lurng,, Marjani Lipovšek in Karlu Košuti (na sliki). Že njuna »curricu- že na ž:0kazujeta, da umetnost ne pozna meja. Marjana Lipovšek je nastopala maček Unaiu' v Hamburgu, Miinchnu itd., sloviti tenorist iz Križa pa je tak star ^ svetovnih odrov, da bi lahko naštevali v nedogled. l2- stol9P?an’e se z9jeduie P° razvpiti legendi stare zaveze in je postavljeno v Pdločnn ■ pred nc|šjm štetjem. Poudarek je na Dalili, ki je prikazana kot čvrsta, čarni žo k- uP°rna ženska. Že prvi prizor je nabit z zgodovinskimi reminiscen-c"e- kot h- PolPreteklosti se skozi špranje vtihotapljajo na starodavno prizoriš-drugačpl nam sedanjost hotela dokazati, da zgodovine ne moremo dojemati flikt ki sboz' perspektivo našega stoletja. V ospredje sili poglavitni kon-hebrejcfP0 -300? .,et zgodovine ni moglo spremeniti — konflikt dveh ljudstev, Mračno 'V ^ Blistejcev (namigi na Hitlerjeve pogrome so prikriti, a vidni). Piti vtie^-^kopotezria scenografija skuša z barvno in svetlobno igro še okre-S- ki ga dajeta gib in zvok. vidi svojo edino srečo in možnost ozdravitve. Toda Anton ji tega čustva ne more vrčati, k njej hodi le zato, da bi ji pomagal, iz nekakšne dobrote in sočutja. Ko spozna, kako močno se je dekle zaljubilo, bi se rad umaknil in povrnil v svoj mir, toda tega ne zmore več storiti. Vsi, Edithin oče, prijateljica, družinski zdravnik pritiskajo nanj, češ da edino on ji lahko pomaga. Tu je prvi višek v romanu. Kadar nekdo, ki je s strani druge osebe močno ljubljen, te ljubezni ne sprejme, »zmerom obtiči v krivdi, ne da bi bil kriv« (str. 202). ,Zweig ima neverjetno izostren občutek za neslišno prepletanje želje, ljubezni in krivde. Anton vztraja pri svoji želji. Vsi nanj pritiskajo, toda resnično vzljubiti hromo dekle, ne, tega ne zmore. Lahko ji le pomaga. Toda prav s svojo sentimentalno dobroto je, nevidno kdaj in zakaj, zabredel v krivdo. Rešitev je lahko le tragična, saj Edithina ljubezen ne pojenja. Anton hoče narediti samomor, toda, tu je spet Zweigov pretanjen posluh za človeško duševnost, tega ne stori, ker mu to z besedo prepreči nadrejeni polkovnik. Moški je podrejen svojemu nadjazu, klicu notranje vesti in se je pripravljen pokoriti zunanjemu ukazu. Zato pa je ženska pri svojih odločitvah, svobodnejša: Edith se vrže z balkona. V navidez preprosti zgodbi se pisatelj dotika osnovnih človeških problemov, ljubezni in krivde, dobrote in sočutja. Kot vsak dober umetnik pa tega ne počenja tako, da bi o njih neposredno govoril, ampak pusti zgodbi, da sama teče skozi situacije s svojo notranjo logiko. Zaradi doslednega vztrajanja pri dveh različnih željah, med katerima ne more priti do sprave, in pa zaključnega tragičnega razpleta, je Zweigovo delo tudi globoko etično. S švedskim filmom »Nove prigode otrok iz Bullerby Villagea« Lassa Hall-stroema se je konec preteklega tedna v mestecu Giffoni pri Salernu pričel 18. mednarodni festival otroških in mladinskih filmov. Trajal bo devet dni (do 7. avgusta), v tem času pa se bo za nagrado Srebrni grifon potegovalo 14 filmov iz 11 dežel. Poleg teh pa bodo prikazali še 6 »adolescentnih« filmov, 13 filmov v sklopu, posvečenem Španiji in pa »Bernadette« Jeana Dellanoya. Italijo bo zastopal »Zoo« Cristine Comencini. Žirijo sestavlja 154 otrok iz dvanajstih italijanskih in dveh tujih mest (Barbezieuxa in Dunaja), med njimi pa je tudi 11 otrok iz mladostniškega zapora na Nisidi (otočku blizu Neaplja, o katerem je svojčas prepeval Edoardo Bennato). Festival povezujeta napovedovalca Rai 1 Elisabetta Gardini in Gianfranco Cancarello, na srečanjih s filmskimi umetniki pa bi morali nastopiti Federico Fellini, Ornella Muti, brata Taviani, Nikita Mihalkov, John Boorman, Max von Sydow in Klaus Maria Brandauer. Prireditelji so se — verjetno naveličani japonske hiperprodukcije risank, ki nas vsak dan bombardira z malih zaslonov — to pot odločili, da v spored ne uvrstijo animiranih filmov. Umetniški vodja Claudio Gubitosi pravi: »Okus otrok se je spremenil. Danes mora film bodisi povedati resnično zgodbo bodisi spodbuditi takšno domišljijo, ki bo dala otrokom krila.« Spolno življenje v Mongoliji Kitajski arheologi so v centralni Mongoliji odkrili prek sto zidnih slikarij, starih kakih 3000 let, ki upodabljajo spolno življenje nekdanjih tamkajšnjih prebivalcev. Na freskah so razsežnosti spolovif odločno pretirane, število partnerjev pa je ponekod večje kot dva. Slike pričajo o zelo sproščenem spolnem doživljanju starih naseljencev centralne Mongolije ali celo o pravem »kultu spolnosti«, ki nekoliko spominja na Indijo, obenem pa kar silijo v primerjanje s podobnimi umetninami na Japonskem, v Rusiji in v drugih predelih Mongolije. Še en dokaz več, da seksualne revolucije ni izumilo dvajseto stoletje? Najbolje prodajano v Tržaški knjigarni 1. Marjuča Offizia: I PEŠCI DELL’ADRIATICO (Založništvo tržaškega tiska) 2. Marjuča Offizia: IZ MORJA V PONEV (Založništvo tržaškega tiska) 3. Razni avtorji: TURISTIČNE IN PLANINSKE KARTE (Planinska zveza Slovenije) 4. Stane Kavčič: DNEVNIK IN SPOMINI (Časopis za kritiko znanosti) 5. Igor Torkar: UMIRANJE NA OBROKE (Cankarjeva založba) revije - revije - revije Sodobnost 6-7 Novo številko Sodobnosti uvaja gradivo z zborovanja slovenskih kulturnih delavcev 2. junija letos. Gre za zapise, ki se večinoma ukvarjajo s Slovenijo, Slovenci, Jugoslavijo in vlogo Slovencev v njej. V tej številki so objavljena razmišljanja Cirila Zlobca, Vladimirja Kavčiča, Marka Kosa, Ivana Kristana, Toneta Pavčka, Dimitrija Rupla in Boštjana M. Zupančiča. V oddelku umetniške besede se s pesmimi oglašajo Lojze Krakar, Tone Kuntner, Alenka Glazer in Marko Veber, s prozo pa Lojze Kovačič in Franjo Frančič. Tu sta tudi zanimiva teoretična zapisa Jožeta Pogačnika Slovenski srednji vek in vprašanje »literarnosti« in Janka Kosa Konec modernizma (četrti, zaključni del razprave). V rubriki Avtorji in knjige so objavljeni trije prispevki: Andrijana Laha Vugov Krtov kralj ali blesteča beseda slovenske proze, Tomaža Brejca Assunta, Izidor Cankar in moderna umetnostna zgodovina ter Milčka Komelja Asociacije o umetnosti in resnici. Zdenko Roter pa problematizira vprašanje o revitalizaciji religije in desekularizaciji družbe na Slovenskem. Revija se kot običajno končuje z marginalijami, glosami in sprehodom po jugoslovanskih oz. tujih revijah, seveda pa ni mogla manjkati tudi solidarnostna izjava uredništva revije ob razvpitih političnih aretacijah, ki so se prav te dni zaključile z obsodbo Borštnerja, Janše, Zavrla in Tasiča. Slovenski etnograf Letos je že 31. leto, kar izhaja letno glasilo Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane Slovenski etnograf. V najnovejši številki najprej Marija Makarovič obravnava zdravstveno kulturo ob zgledu dolenjske vasi, njeno razpravo pa lepo dopolnjuje Milan Dolenc z bibliografijo rokopisnih ljudsko-medicinskih bukev in zapisov s slovenskega etničnega območja. Nato Gorazd Makarovič piše o rekonstrukciji mlina v Rušnjaku ob Mirni (severna Istra, tik ob hrvaški meji s Slovenijo) iz leta 1524. Tine Kurent piše o gradbenih prefabrikatih Daljnega vzhoda, ki jih hrani grad-muzej Goričane, Alenka Simikič pa nas seznanja z delom gradiva v arhivu ljubljanskega etnografskega muzeja. Inja Smerdel piše o petih saneh, ki jih je etnografski muzej pred štirimi leti odkupil od potomcev Franca Dolenca, lastnika lesnega podjetja na Trati pri Škofji Loki. Anka Novak objavlja gradivo o Orehenkovi hiši v Mojstrani, France Golob pa piše o konservatorski dokumentaciji orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita. Na koncu revije sta še oceni knjig Katice Benc-Boškovič Konavlje, tekstilno rukotvorstvo i narodna nošnja in Jerama Rothen-berga Shaking the Pumpkin, zaključuje pa jo zapis o Dr. Borisu Kuharju, ki je lani prenehal voditi Slovenski etnografski muzej in pričujočo revijo. Pogovor s podpredsednico dolinskega kulturnega društva Damjano Ota Kočljiva vprašanja ob 110-letnici KD Valentin Vodnik letos bo kulturno društ\ 110 lptIr\y°dn*k Doline praznova hici «r,0bSt°Ia' 0b tej častitljivi oble Damia^° s Podpredsednico drušh očanii ° Ata Pogovorili o njenem si jetn0J Z društveno problematiko, ve maršiw bi njene besede veljale ; v 0m . rega mladega človeka ne drun unjenem' Pač pa tudi v mnogi tvih^s, Pr?svetnih in kulturnih dru rimi s?me.lske9a Pasu. Težave, s kab irirer nPuove pobude otepajo, so n! rastPirvs°d več ali manj enake, s Preteklosti1Stega okolia in iz skuPr ^a;en>n??/VJteY dolinskega drušb na « ,n v°dnik je najtesneje povez 1878 Jn fom' ki ie M 27. oktob žtaslr, , Inb H tedanjih smernic nje rir c?/otno’ tudi današnje delov 3?0 1^V?-J° dejstvo pa danes, \ badirii • kko. Podstavlja ne san tudi ’n Poz‘tivno podlago, marv s°dobn lr° svoievrstno težavo, s 9ačne 1 SiVet Pestavlja povsem dr Posfavhn /°ge-in Probleme, kot jih 0sabne -1 nasim prababicam. Kako »S m zasebno gledaš na to?« uPatn an0r°?1 v Dolini se je vse začel bradici' da se ne bo tudi končal k°t npb°i sama globoko občuti aek nar' Stl° 90rulo- Vendar sem i daredii-jln razdvojena med voljo nek °virami ln. vraz°čaranjem nad zaple društvn' Pjdlim odzivom. Smo edii Prnc^ dolinski občini, ki nima sv tr'0ramn orov' .Za vsako prireditev Pr°storp sPos°jati prostore, v glavne ibbcu. f ° damskega gledališča v B ^ovanip6 i?01?0 let se usmerjamo 1 ' ki bi po eni strani zadov Damjana Ota Ijevalo tradicionalne narodnobudilne trenutke, vendar bi bilo po drugi strani sodobno, drugačno. V okviru našega društva že od vsega začetka deluje moški pevski zbor, ki prav zdaj doživlja nekakšno prenovo, saj je po dolgoletnem zborovodji Ignaciju Oti dobil novega, mlajšega zborovodjo Bogdana Kralja. Zbor si zavestno postavlja dokaj visoke cilje, ne le petje kot rekreacijo, ampak petje, ki človeka kulturno bogati. Te zamisli odsevajo tudi na društvo v celoti. Vseskozi si je zbor prizadeval navezovati stike in prekoračevati meje. Prišel je v stik s fran- coskimi, nemškimi, jugoslovanskimi in drugimi zbori, kar je dajalo nov premik naši dejavnosti, nekakšno tekmovalnost ali prizadevnost v dobrem pomenu besede. Društvo se sicer nujno obrača na vaško skupnost, a stremi tudi k bogatenju in kakovosti. Težava je v odzivu, ki je premajhen, da bi dal človeku zadoščenje. Eni se zato predajo mrtvilu, a jaz prav tega nočem in zato vztrajam. Stvari je treba razgibati. Pri tem pa nas ovira to, da so vsa društva in druge skupine brez ustreznega podmladka, premalo je novih sil, ki bi izročilo sprejele in ga predvsem dalje razvile. V našem društvenem odboru sva denimo samo dva mlajša človeka. Redka društva sicer imajo nekaj vitalnih sil, večina pa se jih še vedno otepa s konservativnostjo. Precejšen del prebivalstva je zakoreninjen v preteklosti, v polpretekli dobi, ti zaostanki pa se žal prenašajo tudi naprej in pogojujejo celotno bivanje in delovanje skupnosti. Uradna opravičila za take razmere so seveda upad prebivalstva, drugačne, bolj individualne oblike zbiranja, zahteve sodobnega časa in podobno. Sama pa slutim za tem nekaj globljega.« »Omenila si stike z društvi oz. zbori od drugod. Katere ovire morate pri tovrstnem sodelovanju premagovati?« »Najmanj, kar lahko rečem, je to, da je kočljivo in vprašljivo vzpostavljati oddaljene in daljnosežne stike, ko se še z neposrednim sosedom nisi sposoben dogovoriti in spodobno zmeniti. Vedno skušamo s sosednimi vasmi vzpostaviti nekakšen koledar prireditev, ki naj bi dejavnosti usklajeval in preprečil, da se istočasno nekaj dogaja v dveh vaseh kak kilometer narazen, potem pa zavlada v obeh vaseh šestmesečno mrtvilo. Ti poskusi pa so se marsikdaj izjalovili. Taki zapleti pa spravljajo človeka skoraj v obup, dosti bolj kot sodelovanje s tujino.« »S kakšnimi dejavnostmi se vaše društvo ukvarja?« »V okviru društva deluje moški pevski zbor Valentin Vodnik, nato otroški pevski zbor, vsako leto prirejamo srečanje z borci, aktivisti in interniranci, prejšnja leta smo prirejali tudi jesenski koncert (raznih godb iz občine in zunaj nje, tudi z onstran meje), prirejamo Junijske večere, to so kulturne prireditve, ki so razporejene skozi cel junij, zadnji dve leti pa obsegajo poleg glasbenih in likovnih tudi literarne večere. Odziv na te prireditve je zelo velik, skušamo tudi držati čim višjo raven (na literarnih srečanjih so sodelovali pesniki in pisatelji kot Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart, Ervin Fritz, Miroslav Košuta, Milan Jesih in Tone Partljič).« »Ukvarjate se z zelo različnimi prireditvami in pobudami. Na kakšno občinstvo se vaše dejavnosti obračajo?« »Na vsako starostno skupino se obračamo z drugačnimi prireditvami, skušamo se prilagajati. Organiziramo revije otroških pevskih zborov, namenjene v prvi vrsti otrokom in staršem. Najtežje je takšno tradicionalno stvar postaviti v nov okvir, ki ga morebiti še sam ne poznaš, ampak komaj slutiš. Te reči seveda niso kratkoročne, ampak terjajo dolgoletno in vztrajno delo. Žal smo opazili pri otroškem zboru osip, zato smo se vprašali, kakšni načini druženja so poleg petja še ustrezni. Letos smo na to vprašanje skušali odgovoriti z animatorkami, ki so se ukvarjale z otroki. Pomembno ni le to, da so otroci (in odrasli) skupaj, marveč, da nekaj skupaj naredijo, dosežejo, ustvarijo. Srečanje z borci, aktivisti in interniranci, ki ga prirejamo vsako leto v novembru, je tudi namenjeno povsem določeni strukturi obiskovalcev. Lep primer množičnega odziva je majenca — tradicionalen dolinski praznik, ki izhaja še iz poganskih časov. Odziv na to praznovanje je milo rečeno ogromen; čeprav naj bi to bil praznik neporočenih, pride na prireditve praktično vsa vas in veliko ljudi iz sosednih vasi.« »Naš čas je čas specializacije in profesionalizacije. Kako te težnje usklajujete z množičnostjo, ki je gotovo eden vaših pomembnejših ciljev?« »Idealno bi bilo, da bi začeli pri otrocih, saj vse kaže, da je le na ta način moč zgraditi trden mladinski in nato odrasli zbor. Vasi bi morale biti nekakšen poligon za nabor dobrih pevcev, katere bi nato zajel nek osrednji, visoko selekcioniran zbor. Zahteva današnjega časa je izbor. Žal pa tista prava volja preprosto manjka. Nekateri se zadovoljijo z malim, nimajo moči, da bi se poglabljali. Vlada neka splošna otopelost, zapiranje vase. Tudi pri občinstvu. Za to so krivi celo tako trivialni razlogi, kot so televizija, lenoba in težnja po udobnosti.« Razgovor zapisal ALEKSA ŠUŠULIČ Atletika: v Viareggiu Neupravičena pričakovanja VIAREGGIO — V Viareggiu je bil sinoči dokaj pričakovani atletski miting, ki pa z rezultati teh pričakovanj ni posebno upravičil. MOŠKI - 110 m ovire: 1. Braccini (It.) 14"48; 2. Todeschini (It.) 14"50; 3. Morlacchi (It.) 14"51; 100 m: 1. Mills (Gana) 10"55; 2. Ullo (It.) 10''56; 3. Lon-go (It.) 10"62; 5.000 m: l. Santanatoglia (It.) 14'27"39; 2. Lorenzetti (It.) 14'33"03; 3. Adamo (It.) 14'52"40; 400 m: 1. Mc Kay (ZDA) 45"08; 2. Rowe (ZDA) 45"39; 3. Franks (ZDA) 45"83; 400 m ovire: 1. Patrik (ZDA) 50'70; 2. Kolayannis (Gr.) 50 '93; 3. Silanos (It.) 51"72; 1.000 m: 1. Cruz (Bra.) 2'17"85; 2. Lambruschini (It.) 2'18 '12; 3. Clark (ZDA) 2'18' 08; višina: 1. Benvenuti (It.) 2,27 m; 2. Caval-lini (It.j 2,15 m; 3. Liverani (It.) 2,13 m; daljina: 1. Kiyai (Ken.) 7,53 m; 2. Rado (It.) 7,33 m; 3. Bonvicini (7,18 m). ZENSKE - višina: 1. Fiammengo (It.) 1,79 m; 2. Ghedin (It.) 1,75 m; 3. Dini (It.) 1,73 m; 100 m: 1. Ashford (ZDA) 1123; 2. Williams (ZDA) 11"56; 3. Ma-sullo (It.) 11'78; 800 m: 1. Gourdet (Fr.) 2'02"04; 2. Hanon (Fr.) 2'02"98; 3. Tozzi (It.) 2'04"14; 3000 m: 1. Possamai (It.) 9'20"65; 2. Faccio (It.) 9'28"81; 3. Colom-bo (It.) 9'34"88; daljina: 1. Lazzaroni (It.) 5,79 m; 2. Maggiani (It.) 5,59 m; Myricks v formi MONTECARLO — Na mednarodnem atletskem mitingu v Montecarlu so dosegli nekaj solidnih rezultatov, tako v moški kot v ženski konkurenci. MOŠKI - 400 m ovire: 1. Harris (ZDA) 48"57; 2. Graham (Jam.) 49"37; 3. Hehderson (ZDA) 49"74; 100 m: 1. Imoh (Nig.) 10"17; 2. Stewart (Jam.) 10"25; 3. Mitchell (ZDA) 10"34; 400 m: 1. Valmon (ZDA) 45" 18; 2. Rowe (ZDA) 45"32; 3. Daniel (ZDA) 45"44; disk: 1. Schmidt (ZRN) 66,20 m; 2. VVagner (NDR) 62,38 m; 200 m: 1. Butler (ZDA) 20"42; 2. Ouanaherva (Fr.) 20"44; 3. Jefferson (ZDA) 20"52; 4. C. Smith (ZDA) 20"53; daljina: 1. Myricks (ZDA) 8,50 m; 2. Lestage (Fr.) 7,89 m; palica: 1. Tarpenning (ZDA) 5,60 m; 2. Ferreira (Fr.) 5,60 m; 3. Collet (Fr.) 5,60 m; 800 m: 1. Gray (ZDA) 1'44"91; 110 m ovire: Blake (ZDA) 13"51; 2, Nehemiah (ZDA) 13'j58; 3.000 m: 1. Maree (ZDA) 7'42"94. ŽENSKE - 100 m: 1. Cuthbert (Jam.) 1112; 2. Echols (ZDA) 11"30; 3. Onyali (Nig.) 11"33; višina: Kostadinova (Bol.) 1,95 m; 2. Ewanye-Epee (Fr.) 1,85 m; 3. Scaron (Fr.) 1,85 m; 1.500 m: 1. Con-stantin (Rom.) 4'03”49; 2. Melinte (Rom.) 4'03"53; 3. Ghican (Rom.) 4'04"17; 100 m ovire: 1. Piguereau (Fr.) 12"94; 2. Pogacian (Rom.) 12"94; 3. Tol-bert (ZDA) 12"98. Nogomet: jugoslovanski pokal Maribor Branik izločen V pričakovanju dokončnega razpleta okrog sporne tekme med Čelikom in Prištino, zaradi katere se še vedno ne ve, kdo bo igral v 1. zvezni jugoslovanski nogometni ligi (prvenstvo pa se prične že v nedeljo!), so včeraj odigrali vrsto srečanj šestnajstine finala jugoslovanskega pokala. Zal je Slovenija izgubila svojega edinega predstavnika, saj je Maribor Branik na domačem igrišču z 1:0 (0:0) izgubil proti prvoligašu, Slobodi iz Tuzle, ki je v vsej tekmi imela eno samo priložnost, a to je znala izkoristiti. Strelec zadetka je bil Mihič v 65. min., ki je z efektnim strelom premagal vratarja Veseliča, gotovo najmanj zaposlenega nogometaša na igrišču. Na drugi strani pa je Maribor pred in po golu imel nekaj res lepih priložnosti, vendar domači napadalci niso, bili posebno razpoloženi ali pa so žoge postale plen odličnega vratarja Slobode Peštaliča. Še najlepšo priložnost za izenačenje je imel Kovačevič tri minute pred krajem tekme. Ostali razultati: Šibenik - Rad 3:1; Lovčen - Partizan 0:1 (0:1); Napredak - Rijeka_ 3:1 (2:1); Osijek - Mačva 2:3 (2:2); Željezničar - Priština 2:0 (0:0); Mladost - Crvena zvezda 3:5 (2:2, 2:2); Sileks - Velež 0:3 (0:3); Borac - Sarajevo 1:3 (0:0); Mladost (Lučani) - Vojvodina 0:2 (0:0); Kabel - Budučnost 0:4 (0:1); Radnički - Spartak 1:0 (0:0); Ilirija - Hajduk 5:4 (po 11-metrovkah, v regularnem delu 0:0). Tekmo Rudar (Ljubija) - Vardar igrajo 10. t.m., a srečanji Sutjeska - Dinamo Zagreb ter Dinamo (Vinkovci) - Čelik sta odloženi. Brazilija boljša od Avstrije DUNAJ — V prijateljskem nogometnem srečanju je Brazilija z 2:0 (0:0) premagala Avstrijo. Strelca sta bila Edmar v 59. min. in Andrade v 87. min. Cancellotti in Narducci izločena KITZBUHEL — V 2. kolu teniškega turnirja za Nabisco Grand Prix je Carlsson (Šve.) s 6:1, 6:1 premagal Nar-duccija (It.), Sanchez (Šp.) pa je s 6:4, 6:2 izločil Čancellottija (It.). Vidni: Za Italijo sem optimist 5 « S 5 £“ S £ 'x' " **' n s ? Avtomobilizem: rally po Argentini Premoč vozil lancia CORDOBA (Argentina) — Začetek avtomobilskega ral-lyja po Argentini, ki je veljaven kot osma preizkušnja svetovnega prvenstva, se je začel v znamenju Lancie, ki ima kar tri svoja vozila na prvih treh mestih. Od petih posebnih voženj sta po dve dobila Recalde in Biasion, po eno pa Wittman. Lestvica po prvi etapi je naslednja: 1. Recalde - Del Buono (Arg.) lancia delta 59'36"; 2. Biasion - Siviero (It.) lancia delta po 17"; 3. VVittmann - Patterman (Av.) lancia delta po 2 47"; 4. Šoto - Christie (Arg.) renault 18 po 6T3". Kolesarstvo: Rosola prevzel vodstvo ESBJERG (Danska) —■ Na drugi etapi kolesarske dirke po Danski se je uveljavil Belgijec Herman Frison. Etapa se je odločila s skupinskim sprintom, v katerem je bil Frison najhitrejši. Italijan Paolo Rosola, ki je včeraj zasedel 3. mesto, pa je prevzel vodstvo na skupni lestvici, potem ko je Švicar Urs Freuler zaradi padca odstopil. Pri padcu so bili vpleteni tudi drugi kolesarji, med katerimi je bil tudi Francoz Fignon, ki pa je* dirko lahko nadaljeval. VRSTNI RED: 1. Frison (Bel.) v 4.56'06"; 2. Soerensen (Dan.); 3. Rosola (It.); 4. Talen (Niz.); 5. Lilholt (Dan.), vsi isti čas. SKUPNA LESTVICA: 1. Rosola (It.) 9.37'07"; 2. Frison (It.) in Soerensen (Dan.) po 2"; 4. Talen (Niz.) po 13"; 5. Eriksen (Dan.) po 14". Košarka: turneja Atlanta Hawks po SZ Sovjeti naposled slavili MOSKVA — V zadnji izmed treh tekem, ki so jo ameriški profesionalni košarkarji Atlanta Hawks odigrali na svoji krajši turneji po SZ, je sovjetski reprezentanci naposled le uspelo ugnati ameriške mojstre, ki so se letos uvrstili na četrto mesto v NBA ligi. V moskovski športni hali v Lužnikih, pred 15.000 gledalci, je »zbornaja« premagala »Jastrebe« s 132:123, po štirih četrtinah igre (igrali so po ameriškem profesionalnem pravilniku). Priznati je treba, da so igralci iz Atlante bili daleč od svoje optimalne forme in to so priznali tudi številni domači strokovnjaki in časnikarji, ki so bili med gledalci. Velja pa omeniti, da so Hawks nastopili z vsemi najboljšimi igralci, zato je zmaga Sovjetov vseeno prestižna, tekme nasploh pa so bile koristna priprava na olimpiado. Najboljši v tretji tekmi so bili pri domačinih Volkov in Marčulionis, pri Američanih pa Webb in Rivers. SZ - Atlanta Hawks 132:123 (99:97; 68:61; 42:28;) SZ: Volkov 35, Sokk 7, Tarakanov 29, Marčulionis 23, Miglinieks 10, Tihonenko 6, Kurtinajtis 7, Rescov, Pankraš-kin, Homičus 4, Belostenji 3, Goborov 8, Vetra. ATLANTA: Wood, Taylor 2, Webb 25, Battle 19, Lawren-ce 2, Wilkins 15, Berry, Rivers 20, Koncak 2, Carr 4, Willis 19, Levingstone 15. Predstavili olimpijske medalje Sinoči so v New Yorku predstavili medalje olimpijskih iger v Seulu. Predstavili so jih od leve bivši olimpijski prvaki iz Los Angelesa Steve Lundgnist, Nancy Hogshead in Roudy Gaines 1111 Drugi del kajakaške sezone V primorskem športu v teh pasjih dneh seveda prevladuje zatišje. Kaj več se dogaja le v tipično poletnih disciplinah. Kajakaši in kanuisti pa letos skoraj nimajo priložnosti za pravi počitek. Po naporni turneji po ZDA in Kanadi so solkanski tekmovalci že odpotovali na preizkušnje za evropski pokal. Specialisti za spust začenjajo na Norveškem, slalomisti pa na Irskem. Potem se bodo preselili v Nottingham in turnejo skleiiili v Augsburgu. Skupina koprskih in piranskih jadralcev je odpotovala na dve veliki prireditvi - v Belgijo, kjer bo svetovno prvenstvo za razred evropa in na Blatno jezero, prizorišče evropskega prvenstva za optimiste. Medtem se Koprčana Mitja Kosmina in Boštjan Antončič pripravljata na novi jadrnici za nastop na olimpijskih igrah. Sredi tedna sta odpotovala na trening na Sardinijo. Vaterpolisti Kopra so v 9 kolih tekmovanja druge zvezne lige osvojili 7 točk. Kot kaže, bodo torej uspeli obdržati drugoligaški status. Seveda pa ni mogoče reči, da se v drugih športih prav nič ne dogaja. Moštva, ki začenjajo ligaška tekmovanja jeseni, so zdaj sredi intenzivnih priprav. Marsikje je medtem prišlo do kadrovskih sprememb. Tako je odbojkarice Nove Gorice zapustil trener Čopi in njegovo delo je prevzel mladi Vidmar. (DK) Valeruz hudo poškodovan TRENTO Toni Valeruz, ki je znan po svojih podvigih na zasneženih in navpičnih stenah, po katerih se je spuščal s smučmi, se je hudo poškodoval ob padcu z zmajem. Valeruz je vadil z zmajem v Dolomitih, kjer ga je zalotila nevihta. V bolnico so ga sprejeli s pridržano prognozo, ugotovili pa so mu zlom kolka in hude notranje poškodbe. PARMA — Tik pred prijateljsko tekmo med Parmo in Milanom je italijanska nogometna zveza sklicala tiskovno konferenco zveznega trenerja Azeglia Vicinija (na sliki AP). Govor je bil o raznovrstnih problemih italijanskega nogometa s posebnim poudarkom na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Italiji leta 1990. Italijanska državna reprezentanca bo do tega prvenstva odigrala celo vrsto težkih prijateljskih tekem (19. 10. - Norveška; 16. 11. - Nizozemska; 22. 12. -Maroko; 22. 2. 1989 - Danska; 26. 4. 1989 - Madžarska. Vicini je še poudaril, da je skupina igralcev, ki bo odigrala svetovno prvenstvo tista, ki je nastopila na nedavnem evropskem prvenstvu (z redkimi izjemami). Visoka zmaga Udineseja RAVASCLETTO — Udinese, ki bo v prihodnji sezoni igral v B ligi, je sinoči odigral prijateljsko tekmo proti domači ekipi Ravascletta ter gladko zmagal z 10:1. Za Videmčane so bili uspešni De Vitis (3), Sartore (3), Firica-no (2), Vagheggi in Minaudo. Vrsta prijateljskih tekem Italijanski prvo- in drugoligaši so včeraj odigrali celo vrsto prijateljskih tekem ter v glavnem visoko zmagali proti zelo šibkim nasprotnikom. Državni prvak Milan je spet razočaral, saj je v Parmi le remiziral proti krajevnemu drugoligašu z 1:1, Napoli je v bližini Mantove s 4:1 premagal domačo ekipo Castiglione. Zadetke so dali Renica, Maradona in Carnevale. Ju-ventus je premagal švicarskega prvoligaša Luzern s'3:1. Como je premagal Bolzano s 5:1, Roma pa Trento (C-l) z 2:0 z goloma Rizzitellija in Brazilca Renata. Fiorentina pa je odpravila Lucchese (C-l) s 4:0. Baggio je dal dva gola. Sestavili skupini C-1 lige Triestina bo nastopila v A skupin* C-l lige skupno s sledečimi ekipami* Arezzo, Carrarese, Centese, Derthona, Vicenza, Lucchese, Mantova, Modena, Montevarchi, Prato, Pro Livorno, Refl' giana, Spal, Spezia, Trento, Venezia-Mestre, Virescit. V B skupini pa bodo nastopile sledeče ekipe: Brindisi, Cagliari, Čamp0" basso, Casarano, Casertana, Catania, Foggia, Francavilla, Frosinone, Giarre, Isciria, Monopoli, Palermo, Perugi3’ Rimini, Salernitana, Torres, Vis Pesa- Snemanje pri koči Zorka Jelinčiča Zamejsko planinstvo na RTV Ljubljana V soboto in nedeljo je bilo v koči Zorka Jelinčiča na Črni prsti nad Baško grapo vse živo. RTV Ljubljana je namreč tam snamala daljšo oddajo o zamejskem planinstvu, ki bo prav gotovo argumentirana in zanimiva. Prisotnih je namreč bilo mnogo zamejskih planincev, ki so vsak s svojega zornega kota obrazložili planinsko delovanje tostran meje v zadnjem obdobju. SPD Trst so predstavljali predsednik Lojze Abram, podpredsednik Peter Suhadolc in častna predsednica Sonja Mašera, za SPD Gorica sta bila prisotna predsednik Zorko Čotar in podpredsednik Vlado Klemše, koroško slovensko planinsko društvo pa je predstavljal Albert Smrečnik iz Globasnice. Mnogo je bilo tudi drugih častnih gostov kot npr. za PZS Tone Wraber in njen predsednik Marjan Oblak. Iz Zagreba pa sta prišla predsednik zagrebškega PD in bivši olimpijec Zdravko Ceraj ter odgovorni urednik hrvaške planinske revije Naše planine dr. Poljak. Ekipa RTV Ljubljana, ki sta jo vodila režiser Staž Potočnik in tajnica Katja Breskvar, je. snemala prihod naših planincev na Črno prst, nato pa še pogovore naših predstavnikov na vrhu gore. V oddaji bo govor o problemih zamejskih planinskih društev, o publikacijah, o poteh, o načrtih in še o marsičem drugem. Zakaj pa prav na Črni prsti? Tam je pač koča, posvečena dolgoletnemu predsedniku SPDT Zorku Jelinčiču, ki so jo odprli 7. avgusta 1966. Oddaja pa, ki so jo snemali ta konec tedna, spada v okvir niza televizijskih Oddaj o slovenski planinski poti Transverzali, ki so seveda dobra »pretveza« za razgovor o problemih vseh slovenskih planincev tostran in onstran meje, o naših planinskih društvih in o njihovem delovanju. Drevi sestanek SPDT za Monviso SPDT vabi vse tiste, ki so se vpisali na dolgi pohod v okolici Monvisa, ki bo od 20. do 27. avgusta, da se udeležijo sestanka, ki bo drevi ob 20.30 na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.J. Seja odbora društva pa bo drevi ob 19.30 na sedežu SPDT. Izlet SPDT na Monte Cavallo SPDT prireja v nedeljo, 7. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Monte Cavallo. Izlet vodi Angelo Kermec, pri katerem se lahko interesenti vpišejo (tel. 44016). Vpisovanje je možno tudi na sedežu ZSSD1 (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr., tel. 767304). Izlet SPDT na Dachstein SPDT prireja za veliki šmaren v dneh 13., 14. in 15. t. m. tridnevni izlet na Dachstein z osebnimi avtomobili. Izlet vodi Lojze Abram, pri katerem lahko dobite tudi vse informacije (tel. 415534). Vpisovanje pa je možno tako pri Abramu kot tudi na sedežu ZSŠDI. V bistvu gre tu za ponovitev lanskega izleta na to 2996 m visoko goro na Salzburškem, ko planinci niso dosegli vrha zaradi slabega vremena. Izlet bo tokrat potekal z druge strani in sicer mimo Adamek Hiitte. Izlet je le za izkušene in opremljene planince (nujni so cepin in dereze). Sredi julija 1985 je bila pred kočo Zorka Jelinčiča na Črni prsti nad Baš grapo spominska svečanost ob 20. obletnici smrti prvega povojnega predse nika SPDT Jelinčiča, ki je vodil društvo ceIih-19 let. Na sliki vidimo Pri^?rj0 takratne komemoracije. Ta konec tedna pa so tu snemali televizijsko oddaj o zamejskem planinstvu Mz regati optimistov v organizaciji J K Čapa iz Sesljana Močna burja ni zaustavila najbolj izurjenih ČunSOb°t0 in nedeli° je Jadralni klub Hra i1Z ^eS?Iana Pod pokroviteljstvom Driroi ?ice in Posojilnice na Opčinah Qil dve regati v razredu optimist. naimt 0t-na re9ata 3e bila namenjena Umi la)sim tekmovalcem in sicer otro-Pod 12. letom starosti in je bila kom veljavna za prvenstvo Primavela. Za renat • ^ '-rioc v v L I Iliru v ciu. iz 1l°riSe-^e Prtjavilo 33 tekmovalcev Na • , *tev enajstega področja FIV. da h-3 °St Ie bila burja preveč močna, dov^i s°dn,iški odbor, ki mu je predse-[j, ]. bivio Argentin, lahko dovolil radi T ladrakem na odprto morje. Za-p j, ak0 velike udeležbe je ob 14. uri m. ? na društveni sedež tudi športni ektor XI. področja FIV Tullio Sain, nilT sestanku z voditelji tekmoval-nasl®kJP.odločil, da regato preložijona Tudi v nedeljo ni bilo nič bolje (burja je pihala s sunki do 14 m/s) in z regato za prvenstvo Primavela ni bilo nič. Organizatorji pa so se kljub temu odločili, da izvedejo regato za optimiste, ki je bila napovedana za ta dan. Tekmovanja so se seveda udeležili samo bolj izkušeni jadralci. Na startu pa se jih je pojavilo le 37 od skupno 58 vpisanih. Po dveh urah so izpeljali še drugo regato, burja pa se je ta čas že polegla, tako da je bilo jadranje zares zelo prijetno. Ob koncu regate je na društvo prišel tudi Tullio Sain, ki ni skrival zadoščenja ob tako številni udeležbi, skupaj s sodnikoma Guidom Di Lauro in Lukom Vugo pa je nato vodil komisijo za pritožbe in izkoristil priložnost ter mladim razložil, kako potekajo protestni postopki za ugotav- ljanje prekrškov regatnega pravilnika. Nato je sledilo nagrajevanje. S tema prireditvama je delovanje pri slovenskem jadralnem klubu v Sesljanu doseglo svoj višek. Športno delovanje pa se še nadaljuje z raznimi treningi: ta teden se bodo Čupinim jadralcem v razredu optimist pridružili tisti iz pomorskega kluba Sirena. Treningi bodo v Sesljanu in udeležili se jih bodo seveda najboljši tekmovalci dveh slovenskih pomorskih klubov TtflŠP Hp7Plp VRSTNI RED NEDELJSKE REGATE: 1. Andrea Verzegnassi (SVOC); 2. Piero Gherardi (SVBG); 3. Andrea Bus-sani (SNPJ); 13. Dani Toscano (Čupa); 16. Marko Mohwinkel (Čupa); 17. Ivan Zjdarič (Čupa); 18. Igor Marušič (Čupa); 28. Elisa Raia (Sirena); 32. Iztok Colja (Čupa); 35. Nevo Sabadin (Sirena); 37. Andrej Škerlj (Čupa). (K. Čibic) Na balinarskem turnirju v Nabrežini Velika kakovost in številna udeležba Uvnitl0b0t0 Ie eden izmed najbolj ak-sicer N?adnarskih odsekov pri nas, in kovn ^krežina, priredil izredno ka-nir j*.en mednarodni balinarski tur-vejk * se 9a 3e udeležilo kar 16 čet-so _ z °keh strani meje, a štiri ekipe Istre DPovabilo organizatorja prišle iz k0ln'. 0 nevihti, ki je v noči med pet-zqieri“} sob°to zajela naše kraje, je že bodo ■ da Nabrežinci tudi letos ne leitiu imeli sreče z vremenom. Kljub bilo n ProtI jutru šlo na bolje, je igrati nekaterih stezah precej težko ločilnih^0 da Je Pri dopoldanskih iz-terik 13 sreeanjih prišlo tudi do neka-Sn ^reseneeenj. čih °Cetka s° se merili na štirih igriš-ekipp8 Vsakem so nastopile po štiri četrtfi’ °d katerih sta v popoldanski ščeni ■ 6 naPredovaIi prvi dve uvr-kotjplz Vsake skupine in ne le' ena, se jp prv°tno sklenil organizator. Kot tekmn redk°kdaj zgodi na podobnih za sretVanpk' se organizator ni odločil če izon91^9 na ^as' s čimer se je mogo-ki bofr morebitnim zavlačevanjem, uJejo, da se turir lahko zaključi kasno v noč. Le eno srečanje, in sicer četrtfinalno med Topolcem in Novo Gorico, je trajalo kar 2 uri in pol, a bilo je brez dvoma vredno finala. Mlada ekipa iz Ilirske Bistrice je letos prišla v Nabrežino s trdnim namenom, da osvoji trofejo, ki jo je že drugo leto zaporedoma darovala avtomehanična delavnica Masten - Švara iz Sesljana. Treba je omeniti, da so lansko leto Topolovci v finalu že vodili s 6:1, nakar so se morali zaradi nevihte umakniti pod pokriti prostor Mujesana v Ribiškem naselju, kjer so popolnoma odpovedali in skoraj brez boja prepustili prvo mesto domačinom. Tudi v soboto je zgledalo, da se bo njihova zmagovita pot zaključila v četrtfinalu, saj so proti Novogoričanom že izgubljali z 1:9, na koncu pa so po maratonskem boju strli odpor žilavega nasprotnika (11:9). V velikem finalu pa so se v vaškem derbiju pomerili s Planincem in ga pregazili v vseh elementih igre (11:1) ter tako zasluženo osvojili trofejo. Na koncu je treba pohvaliti imenitno organizacijo požrtvovalnih članov Nabrežine, katerim je letos prišla na pomoč neutrudna najemnica bara na železniški postaji, gospa Anamarija Gulič. Za omenjeni turnir so morali člani Nabrežine seči kar v lastne žepe, da so ga sploh izpeljali. IZIDI - ČETRTFINALE: Nabrežina B - Sokol 11:5, Topole - Nova Gorica 11:9, Planinc - Aluminij 11:6, Nabrežina A - Meblo 11:7; POLFINALE: Topole - Nabrežina B 11:5, Planinc -Nabrežina A 11:5; FINALE: Topole -Planinc 11:1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Topole, 2. Planinc, 3. in 4. Nabrežina A in Nabrežina B. (Z. S.) obvestilo PRIMOTOR KLUB vabi vse člane na sestanek, ki bo jutri ob 20.30 v Lonjerju. Razpravljali bomo o organizaciji tekme na Grob-niku, ki bo 21. t. m. Na Peči veliko zanimanje zlasti za ženski nogomet pj^nji teden je bilo ob kotalkarski Peči vsak večer zelo živo. dovprf rnvn°žica vaščanov in drugih ra-sledii nežev se je tam zbirala, da bi sovoh! tv!rniriu, namenjenem mač4a Kšn0vČine' ki s° gHaič hio letg Vipava priredili zaporedoma. vasem člani do-že sed- saj ; P?r?zatorji so lahko zadovoljni, jev -p vpnovanje potekalo brez zasto-mestn™1 ^etos 80 osvojili končno prvo hern p5eds*;avniki Vrha, ki so v skup-IrietniheSteVliu odbojkarskih in nogo-ekiDn tekem za las prehiteli domačo tr0fej' ^rhovci so lani osvojili tudi krat' ^ namenjena ekipi, ki dva-ij1estuZapored°ma poseže po prvem v vii kaže, da do uvedbe delnic vendar! ni več tako daleč. Prevladalo je na. mreč spoznanje, da brez ustrezne motiviranosti delavcev družbena la?tn na ostaja abstrakten pojem, ki n omogoča tako potrebne identifikacij s podjetjem, v katerem formalno cel (samo)upravljajo... Z. S. Izjave nekdanjega jugoslovanskega finančnega ministra Iz zadolženosti z davki? P/ BEOGRAD — »Če bi uvedli zakon o taksi za prehod meje v kombinaciji s še nekaterimi ukrepi, mislim, da ne bi nikoli prišlo do reprogramiranja dol-jov. Neprestano nam je manjkala mi-ijarda in 500 milijonov dolarjev,« je izjavil v intervjuju za Novosti 8 Petar Kostič, sedanji generalni direktor PKB Beograd in nekdanji nepriljubljeni (ker je ljudstvu vrgel v oči jugoslovansko finančno resnico) zvezni minister za finance. »S strokovnjaki sem ugotovil,« je izjavil Kostič, »da če vsak od 21,5 milijona potnikov nese iz države 100 dolarjev, pomeni to dve milijardi dolarjev in veliko dinarjev. Potem se je začela kampanja. Na eni od sej ZIS me je skupina Slovencev z Zvonetom Draganom na čelu organizirano napadla po izdelanem scenariju. Takrat sem rekel: »Ne, Slovenci, ne boste zajtrkovali v Trstu, kosili pa na Dunaju.« Enkrat sem vprašal Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva, zakaj me Slovenci nenehno spotikajo, zakaj vedno glasujejo proti, nikoli pa nimajo drugačnih predlogov. On pa je rekel: »Pusti to, to so provincialci, evropski malo-meščani...« Na vprašanje novinarja "Osmice" zakaj ni izsilil zakona o taksah, čeprav je dobil podporo, je Petar Kostič odgovoril: »Na enem od sestankov na najvišji državni ravni, ki mu je predsedoval Kraigher, smo imeli zelo mučno razpravo. Tedaj smo sprejeli sklep, da moramo sprejeti zakon, potem me je Djuranovič vprašal, zakaj ne napišem zakona in ga dam v postopek. Premie-ru in drugim sem dejal: »Zdaj ga pišite Ostati bo moral na razpolago sodnim oblastem Pieter Groenedijk je zapustil zapor ANCONA — Afera o katamaranu smrtu se še naprej odvija. Sodišče v Anconi je predvčerajšnjim odločilo, da Pieter Groenedijk, ki je bil prvotno vpleten v umor Annari-te Čurine, lahko zapusti zapor, kjer je bil zaprt od 23. julija. Groenedijk pa zaenkrat ne sme zapustiti države in mora ostati na razpolago sodnim oblastem. Pieter Groenedijk se je vkrcal na katamaran smrti dva dni potem, ko sta njegova prijatelja Diana Beyer in Filippo di Cristofaro umorila lastnico katamarana. Umor si sicer lasti mladoletna Diana, vendar sodniki ne verjamejo popolnoma njenim izjavam. Diano so prav te dni obiskali starši, vendar odvetniki niso dovolili, da bi po srečanju s hčerko govorili z novinarji. Hčerko so opisali kot nežno in občutljivo dekle, ki ne bi bilo sposobno tako okrutnega in premišljenega dejanja, kot je umor »tekmice« v ljubezni. Tudi Pieter Groenedijk, ki je zapustil zapor včeraj okrog 12. ure, ni dal nobene izjave, češ da je preveč zmeden in utrujen. Na sliki (telefoto AP): Pieter Groenedijk zapušča an-konski zapor O kitajski zdravnici ki rentgenizira z očmi PEKING — Na Kitajskem živi komaj 24-letna zdravnica Zheng Kiangling, ki ima menda to prednost nad kolegi, da se ji ni treba posluževati naprave za rentgenske žarke, saj jo je narava menda obdarila s tako prodornimi očmi, da kar na prosto oko »preslika« notranjost svojih bolnikov. To pa še zdaleč ni vse, kar lahko zmore zdravnica Kiangling! Njen vid ji namreč dopušča tudi tridimenzionalno in barvno vizijo tistega, kar imamo vsi ljudje pod kožo. Drži, da je zelo težko dokazati ali gre za izredno iznad-Ijivo damo ali za pravo naravno čudo, njeni zdravniški uspehi pa so menda reci in piši bajni. Najbolj brezupni bolniki zahtevajo, da jih »pregleda« zdravnica Kiangling, njene diagnoze pa so vedno brezhibne. Zheng Kiangling si tudi sama ne zna (ali noče oz. ne more) razlagati, kaj se z njo dogaja. Novinarjem je le izjavila, da so bolniki z njo zadovoljni, saj se jim ni treba niti sleči, ko jih ona pregleduje. Kiangling ima skratka oči kot Superman. Ce so nad njenimi sposobnostmi navdušeni bolniki in kitajska vojska, kjer je zdravnica trenutno v službi, se Kiangling očitno bojijo zlate ribice. Dama namreč trdi, da jih lahko kar s pogledom »ocvre« in to na razdaljo. Kitajski parapsihologi so nadvse navdušeni nad dekletom, ki se je vpisalo na univerzo pri petnajstih letih in nato diplomiralo v rekordnem času. Poleg tridimenzionalnega in »rentgenskega« pogleda ima srečna Kiangling tudi enkraten spomin. Kaj pa, če je vse to le kitajska poletna raca? Gospodarska kriza v Jugoslaviji vpliva na število avtomobilov BEOGRAD — Jugoslovanske ceste so se dolgo upirale krizi; bolj kot se je ta poglabljala, večji je bil prometni vrvež. Prav lani je število avtomobilov prvič preseglo tri milijone. Jugoslovani so imeli natančno 3.023.693 vozil. Petindevetdeset odstotkov teh so jih posedovali zasebniki. Kljub temu pa nekateri podatki kažejo, da bi se tudi gneča na cestah lahko zmanjšala. Jugoslovanska zvezna statistika, ki beleži število registriranih zasebnih avtomobilov v državi, je ugotovila, da se je lani število povečalo za 66.577 vozil in prvič preseglo magične tri milijone. A v dveh republikah je prišlo do opaz-negja zmanjšanja: v Bosni in Hercegovini in v Črni gori imajo letos manj jeklenih konjičkov, kot so jih imeli lani. Kar 16.262 prebivalcev Bosne in Hercegovine se je lani znebilo svojega ljubimca na štirih kolesih. Število osebnih avtomobilov v zasebni lasti se je lani v tej republiki zmanjšalo s predlanskih 351.077 na 334.815, približno za 5 odstotkov. V Črni gori pa so jih lani imeli 50.626, kar 3.984 (ali' 7 odstotkov) manj kot leto prej. Temu velikemu zmanjšanju števila avtomo- bilov v omenjenih republikah pa je potrebno dodati še stagnacijo na Hrvaškem, kjer se je lani število zasebnih avtomobilov povečalo z 681.727 na 685.608. Samo za en odstotek. Lani je bilo v Sloveniji, Makedoniji in Vojvodini za pet, v ožji Srbiji pa za štiri odstotke več vozil. Do pravega »avtomobilskega booma« pa je prišlo na Kosovu, kjer so lani imeli novih 21 odstotkov avtomobilov. Planet izven sončnega sistema NEW YORK Na sestanku mednarodnega astronomskega združenja v Baltimori je ameriški astronom David Latham povedal, da je po vsej verjetnosti izsledil planet izven sončnega sistema. Planet je s teleskopom neviden, opazili pa so nekaj nepravilnosti v orbiti zvezde, okoli katere kroži nebesno telo. Latham je dejal,- da je omenjena zveza v katalogu označena s šifro HD114762, nahaja pa se v periferiji mlečne ceste. Po velikosti je podobna Soncu, starejša pa je za približno 10 milijonov let. V zvezdini teoretični orbiti so opazili majhen, a stalen odklon, po vsej verjetnosti zarac^1I® tha tacijske privlačnosti bližnjega planeta. P0. raz movih računih je razdalja med njima ena'V ore-dalji med Soncem in Merkurjem. Planeto vi, saj ste me, tovariši, smeli podpre!1 samo na tajnih sestankih. In kakšna ]e ta politika v državi, ko lahko poveste samo priljubljene stvari, nepriljublj®' nih pa nočete?«« Ko je Kostič govoril o zadolženosti države v tujini, je za Novosti 8 izjavil »da je zadolževanje gjeneriral sistem® »Strokovnjaki so prišli do podatka 0 zadolženosti do med 40 in 41 odstotki Toda dve leti kasneje je vlada Milk Planinc v dramatičnih jutranjih uran posredovala narodu podatek, ki je bi star že dve leti,« trdi Kostič. »Tedaj smo zagovarjali koncept, da ni Pot!j j" no pokazati svetu, da Jugoslavija let dni po Titovi smrti razpada. Zdaj prvi izjavljam, da smo do podatka o 41-ba: stotni zadolženosti države prišli dve le prej, preden je vlada to objavila.« (dd) vi' mer bi se približal Jupitrovemu, nje9.°v.® oVili pa bi bila od 10 do 20 krat večja. Zaradi nj O^jte razsežnosti, majhne razdalje od zvezde in se samih 84 dni znanstveniki izključujejo, o prj na njem lahko razvilo življenje. Ze veckra s0 zvezdah opazili spremembo tira, P[YlC 0^ndon spektrografske analize potrdile, da lahko povzroči planet.