^oštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številkg 25 stotink. Izhaia: vsako srcdo popoldne in soboto ziutraj. Stane za celo leto 15 L. * pol lcta 8 L. * četrt leta 4 L, Za inozemstxo celo leto 35 L. 'Va naročila brez do- Pvslanc naročnine sc ne moremo oziratt. Oil go vo -ni urcdnik: Polde Kcmperle. emajm» st 67 V Gorici, v soboto 22. avgusta 1925. utovm. a pisma st ajo. Oglasi y po dogo plačajo v na izdaja kon >rcil > STRAZE* nine tiskarnt Riva Piazzui št. 18. Uprava in urcdništvo: ulica Mameli štev. 5, — (pre) Scuole). — Dva vzgleda. # Prosvetno ministrstvo v Jugoslavs H je z odlokom od 18. Junija t. l. iz- dalo naredbo, ki se tičc ustanovitvc sporednih (paralelnih) razredov na tiudskih šolah za neslovanske licen- ce. Odredba določa, da se morajo na vseh Ijudskih šolah državc nrl onih 'uzredih, ki imajo več kakor 30 učen- Cev-Neslovanov otvoriti svorednice, V katerih je učnt jezik materinski kzik otrok. Če je v kakcm razredu 'nanj kakor 30, na celi soli na več kakor 30 neslovanskih oirok. se lahko združita dva all več razredov. V enem ^Ulelku pa ne sme biti več kakor 50 učencev. Nestovanski starši morajo Iljjpraviti zapisnik vseh šoloobiskujo- uh učencev in ucenk tcr nri zadost- nem številu vložiti na ministrstvo firosvete prošnjo za otvoritcv pripa- uufačiu sporcdnic. Nemški Hsti v Jugoslavia tu odlok Si'veda z veseljem pozdravliajo in 'tgotavljajo, da imajo Ncmcj no n'jem Dsuvizo do ncmškc ljudske sole v vsch ()nih krajih, kjcr jc več kakor 30 nem- ških šolskih otrok. Tako je v Jugoslavia, katero tudi 'jekateri italijanski lisa radi slikajo fa mužcjo hot dežclo nekulturc, nasi- W« in barbarstva. Svojim neslovan- skini državljanom, katerim ic mogo- če takoj po preobratu stopila nekoliko vreostro na prste, vrača sedaj njiho- *':e jc porajala nova> država južnih Slovanov je to bridko občntila. Ime- la jL svoje morje, lasitno naravno pri- stanišče, a bilo je zaprto s težkimi zapilii. Vse kar je dala zemlja, vsa trgovi- na je morala po drngih poteh k mor- ju. Jugoslovanski les, živino. žito in rude so nakla'd'ali nai ladie v Trstu, na Keki ali do 1 i v Solunu. Zata je bilo treba pogodb s sosedi, ki so seveda gledali pri tem na, svoi dbbiček. Pred nedavnim časom po:di>isane neptun- ske konvencije so vsebovaile za Itali.io zelo ugodn-e pogoje. Trgovina vse se- VüFüfcdwdnc poioVice ür.gos!ovanskc diržave je morala preko Sušaka na Reko ali pa v trzaško pristainiščc. Liška železnica. Oospodarski krogi so seved'a uvi- clcli koliko izgubo morajo utrpeti, ker mora iti blago skozi druge roke. Tre- ba je bilo najti način, kako zvezati le- po splitsko pristanišče z zalcdiem. Že- leznica do Splita js bilo edino sred!- stvo, da se odpahnejo zapahi splitske- ga pristana, da dobi Jugas'lavija prost dostop do morja in dai svobod'no za- diiha s svojimi pljuči. 2e 1. 1850. so mislili na Dunaju na to, da bi radi voja^kih razlogov zgra- dili progo od savskega porečja^ do dailmatinskc obali. Čez 23 let je ta misel postala že zakonski načrt. A je vse skupaj kma'lu zaspalo. Šele tik pred vojno se je lotila Avstrija te pro- ge, pa je spet vojna pokopalai vse načrte. Kon com preteklega meseca ie pa ze drdrala prva lokomotiva iz Zagreba v Split po novi »liški« progi. Z velikimi težavami in žrtvami so premagali trd kraški svet od' Ogulina čez skalovito Liko do Splita. In dancs ima Jugoslavija odprto »okno v svet«. Gospodarska tekma. Pomen nove proge, ki bo povzdig- nila Split v pravo pristnnišče, je zai Jngoslavijo očividen. Toda zdaj se zastavi vprasanic, kaj bo z dvema ve- likima jadranskima lukaTna, ki nima- ta svojega zaledia; to sta: Trst in Reka. To vprašanje pi a Si že dolgo easa itevlijatnske gospodarske in poi.i- tične kroga. Tržaški poslanci so že večkrat potrkali pri Mussoliniju in mu sillkoli v temnih barvah proipada- nje nekd'ai ponoisuegai Trsta. Znani nrofesor Susmel na Reki, ki je pa zdui padcl pri snopan'ih -v nemilost, ie tarnal, dla gine pri Rečanih navdu- šenie, ker je v pristaniscu mrtvo. 7daj pa se naikrat dvigne sredi ja- dranske obale nov tekmec. Politični dlopisnik milanskoga »Cor- riere d"1.1 a Sera« Julij Caprin pravi, da teži južni del jugosiovaiTske drža- ve na Sohm, sevemi pai na Trst in Peko. Teh dveh luk da se ne bo mo- gla Jugoslaviia ogniti vsled gosno- darskih razlogov, sicer bi to pomeni- lo politično kaprico. Oospodanski kroigi obeli sosodnjih držav čutijo, da bo začela tekma ra- di teh -pristaniSc. Hve skorai riimata zaledja za 'seboj, eno pa toliko, da mu skoraj ni kos. „Mirovna" ofenziva. Držav ne ogrožajo le armade in topovi, anipak v šs1 večji meri pro- metno zilie, ki vlečejo nase vso trgo- vino celih zemljepisno zaokroženih enot. Našini bravcem smo že i/,>shili par točk, da spozna;jo važnost novih pro- metnih potov ne v trgovskem, tem- več tuidii v gosipodarskem pogledu. Itailijanski tisk že opozarja na go- ¦spodarsko nevarnost, ki grozi izza jugoslovankih inej. Pred par dnevi pa je bil natisnjen v trzaiskom »Po- polo di Trieste« clanek podi naslo- vom »Ofenziva proti Italiji po inor- skih in železniških poteh.« Tu poroča, da se je ustanovila v Neinčiji velikanska prekomorska paroplovna drnžba »Transmare«, v katero so se zlile vse nemske pairoiplov- nc drnžbe. Namen pa ji je, da usmeri vso nemško trgovino v Bre- men in Hamburg .in tako zopet okre- pi neiiLsko gospodarstvo. Člankar pravi, dai bo to v velikansko škodo Trstu in Reki in gospodarski politiki Italije na vzhodu. Ne rnaramo razpravljati koliko je res nice na tem. Vsiljuje se pa nam ob teh gospodarskih rnirovnih ofenzi- vah držav proti državam ena misel: Kdaj bo človeštvo prislo do spozna- nja, da mora postati občestvo, pre- šinjeno s praivičnostjo in ljubeznijo. ker 1c tedaj bo d'o prenehale vojne in mirovne ofenzive. DNEVNE VESTI. Nabori za letnik 1906. Uradni vojaSki list od 14. avgusta 1925. objav'lja okrožnico stev. 409, ki določuje red za nabore letnikai 1906 in dlaje navodila za novačenie letni- ka 1906. Okrožnica je zelo dolga, zato bomo navedli v našem listu samo najvaž- nejše določbe: Naboma opravila za 1906. letnik bodo priccüa 1. septenibra 1925. in končala 5. marca 1926. Naborni proglasi lx>do morali biti razglašeni v vsaki občini do 15. sept. 1925. V proglasih so navedeni vsi slučaji, radi katerih je dovolieno za- prositi za skrajšanje vojaške sliižbe. Kdor hoče zaprositi za> odlog vojaSke službe, (n. pr. zaradi štiidi.i, gospo- darstva ali pa, ker je že en brat pri vojakih itdi) mora vložiti prošnjo na okrajno vojaško oblastvo (Comamdo del distretto militare) pred nastopom voj. službe. Vsi oni, ki želiio biti pri- dcljcni vojaškini! tehničnim oddelkom, ki odgoviirjajo njiihovim poklicem, morajo predložiti prošnjo in vse do>- kumente na dan nabora naslovni ko- misiji. Revni naborniki imajo pravico do- biti povrnjeno potnino na sed'eze na- bornih komilsiji in nazaj ter prispevek za prehrano. Sedež komisijc pa mora biti odldaljen vsaj 20 km. Naborne komisije nimajo pravice zahtevaiti od občin, da bi iim prepu- stlla brez pi ačne prostore za stano- vanje in nabore, temveč občina ima Stran 2. »GORIŠKA STRATA« pravico do primerne odškodnine, ka- kor določajo predpisi. Naborniki, ki živijo v inozemstvu opravijo svojo naborno dolžnost lah- ko pri kraljevili diplomatskih ali pa konzulaniih zastopnikih do 30. aprila 1926.; lahko pa se predstaviio k na- boru tud'i pri nabornih s vet in v kra^ ljevini do 1. avgusta 1926. Drugače bodo pozvani prod! izred- no nabomo komisijo, ki bo 2. avgu- sta 1926. Pri nabomikih v novih pokrajinaih morajo na'bornc komisije na nafoor- nih listikih in drugih spisih označiti tud'i njihov jezik in narodnost. Da ne bo v torn oziru prostovoljnih in ne- prostovoljnih pomot, naj pazijo naši značajni slovenisiki fan tie. Dijaška Matica v Trstu. (Vlaganje prošenj.) Dijaška Matica v Trstu naznanja pouovno, da spreje- ma prošnje za šolsko leto 1925-26. do vštevši 31. avgusta t. I Vse prošnje brez izjeinc morajo biti spisane na obrazcu, katerega je izdialo društvo in ki se dlobi pri vseh diiaških druš- tvih in v uradu Dijaške Matice v Tr- stu, via F. Filzi 10-1. Kdor želi obra- zec naravnost iz urada D. M. naj pošlje natančen naslov in nai priložl znamko. Oix>zarjajo so, da sc bodo tipoštevale prošnje le onih diiakov, ki bodo nabrali nekaj članov za1 D. M. Pristopnice dobijo v uradu D. M. in pri vseh dijaških društvih. P. M. pri- pomrnja obenein, d,a morajo biti dija- ki, ki so dovrsi'li 17. leto sami člani. V naisprotnem slučaju moraijo biti člani njiliovi stariši. (Občni zbor.) III. redni občni zbor dmštva se bo vršil v nedeljo, dne 6. septembra t. 1. ob 10. uri v dvorani D. K. D. pri sv. Jakobu v Trstu. Okrožnica. Prevzvišeni knczonadlškof goriški, upoštevajoč mnemje nadzorovalnega sveta za disciplino in upravo seme- nišč, je sklienil iz tehtnih radogov ukiniti v priliodnjcm šolskem letu oba zasobna pripravljalna razreda, pri- ključena k.nezonadškofijskenni male- mu 'semcnišču. Dokler torej trajajo sedanie juri- dične razmere, bodo morali dečki, ki bi želeM biti sprejeti v notranjo se- meniško gimnazijo, ne samo zadostiti vsemi zahtevm, katera določajo ka- nonione in škofijske konštitucije, am- pak tudi dokazati, da so z diobrim vsp^hom dovršili javen sprejemni iz- pit za prvo gimnazijo, kakor dolo- čajo novc naredbe za državne sred- nje šole. Da se pa da dečkom priložnost pri- praviti se za ta sprcjomni izpit, je Prevzvišeni osebno posredoval pri vod'stvu Sailezijanskega zavodla in pri vodstvu Alojzijevišča v Oorici, da bi odslej ta dva zavoda sprejemaia v svoje notranjc pripravljavnicc li- cence» ki bi želeli po prestauem pred- pisanem izpitu obiskovati notranjo se- ¦menisko gimnazijo. V prihodnjem šolskem Ictu 1925-26 se odpreta v »Malcm semen išču« I. in IT. gimnazijski razred: vsako na- slednje leto se pa odpre po en viSji razred najpreje nižje, pot em višje «imnazije in slednjič po en razred klasičnegai liceja. Začasno se lahko sprejmejo v za- vod tudii učenci, ki obiskujejo višje razrede državne gimnazije. če odgo- varjajo stavl.ienim pogojemi. Častita duhovsciiia se n,a>proša, da vzame na znanjie te nove odredbe in poduči v tern smislu stariše. ki bi ho- teli izročiti svoje otroke vvzgojo naši semeniški gimnaziji. Zrelostni izpiti v Vidmu. Izmed 33 rednih učencev in učenk tolminskega učiteljišča, ki so končali izpite 1. avgusta, so vsposoblieni kle- dleči: Bizjak Aloizij (Kamnje), Hvala Antonija (klrija), Klinkon Karel (Tol- min), Košuta Darinka (Sv. Križ pri Trstu), Kmhne Pavla (Postoina), KIc- menčič Mairija (Idrija), Samsa Mara (Vipava), Šauli Antonija (Dobrocnik), Knirdclj Jonči (Sefce), Muznik Zora (Trenta), Urbančič St an a (Tolmin), Z(0ga Mara (Kanal), VaJenčič Nuša (BiSitrca). 13 jih ponavlia v oktobru iz enega ali dveh prcdmetov. 6 jih je padlo in sicer sami fantjc; to je ven- dar čudno, ko jih je bilo vseh skupaj le 13. Tisti, ki so ponavljali od luni ko naredili. Izmed privatistov so vsposo- bilii le eno samo: Janežič. — Pozdrav novim učiteljem in uciteljicaim pri prehodu v novo življenje! Slavilci husitskega duha. Tržaška »Edinost« od čosa do his a na zelo lisičji način prinaša na dan svojo prikrito mržnjo proti vodilnim organom katoliške Ccrkve. Tako brani zadnje dni češke svobodomisle- ce, ki prostavljaio Jana fiusa. moža, Id je razdrl dnševno t'noto českega naroda. Čcškl škofjc govorc v pastir- skem pismu o »protikatoliskem 7.na- čaju husitske proslave«. Toda »Edi- nosti« to ni po votji. Ona-daje češkim škofom očctovske nauke in slavi fiusa kot eno največjUi figur v ceski zgodo- vini. Toda čcški katotičani ne bodo nikoti mogli priznati, da je husitsko gibanje, ki je za stotetia raztrgato češki narod v dva sovražna tabora in polozüo temelje za xnito in koruptno čcško svobodomisessivo. bVo češke- mu narodti v srečo. To na} si straho- petni tržaški slavilci in kvarUci Jana liusa zapomniio! Kdaj se mi vrnejo zlati časi...? V Vidmu izluija snoparski dnevnik »Črna sraica«, ki ga urejuie prosluli kobari&ki komisar Cavalotti. Te dni smo slučajno brali v omenlenem li- stu uvodnik, ki ga je nekdamii komi- sar sarn napisal. Vsebina poldrugega stoipca je že povedana v naslovu in prvem stavku: »Na ogenj z vo'livni- mi žaraimi in z njimi vredi z vsem us- trojeim volitev po glasovnicah!« Mi pa naidailjujenio: »Seveda. ko~ žrtvovalnost, da si ustanove lasten kaitoiiški dneviiik. Doslei so imcli le tedlnik. Novi kaSi'iski dnevnik Slo- vencev v Amieiriki ho žačel naibrže že na jeston izhaiati in bo nosil naslov »Amerikanski Slovenec«. Doli z vojno! Pred par dnevi 'se ie zaključilo zborovanje francoske socialistične stranke. Tu je bila» tndi snrejeta za- hteva, da inora socialistična st rank a deinti z vsemi silami na to. da se neha voina v Matroku. Zato ne smejo social iistični poslanci glasovati za kredite, ki bi bili nameujeni osvoje- valni politiki francoskih kapitalistov. „Napredek". N-ek francoski inzenir je znašel po- sebno strojno pu'sko, ki da lahko za- poredoma po 50 strelov, ne da bi bilo treba na boj a premenjati. S takimi strojnicami kosijo zdai v Maroku Ri- fnnce, ki umirajo za svobodo donio- vinc. Katoliško občestvo. V Okisfordu, slavnemu vscučiliškem mestu na Anglios-kem, so se zbra'li ka- to'ic.ini na peti incdiuirodlni kongres. Zastopanih je kakili 30 držav. Gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Tomaju. Z oktobrom mesecem t. l!. se bo otvoril v zavodu v Tomaju nov šest- mcscčni gospodinjski tcv;\j, kjer se ho imdila deklctoni prilika, pridobiti si za umno gospodinjstvo potrebnega znanja. Mesečnina za hrano. stano- vanje in pouk znaša 150 L. Rok zn vlaganje prošenj traja do 15. septem- bra t. 1. Ker s.e je pa že priglasilo pre- cej prosük, naj ostale pohite z vlaga- njem prosenj. Pmdl 16. lietom se goien- ke sprejemajo le tedaj, ce so dovolj razvite in je sicer še prostor. Vodstvo zavoda. Razstava v Čedadu od 5. do 13. septembra 1925. Cehelarji, ki se nameravate udele- žiti te razstave, izročite predmete, namenjene za razstavo, v pros tori h Slovenske čel^elarske zadruge na;j- kasneje v soboto, d'iie 29. avgusta 1925. do 12. ure. V poštev pride vsa- kovrstni med (v kozarckih od pol kg, ki jih ima zadruga na razpolago), vsakovrstni panji, ki jih rabijo naŠi čebelarji, medica, likerji iz meda, vo- sek, fotografije iz čebelarskega živ- Ijenja itd. Za prevoz pred'metov v Cedad poskrbi čebelarska zadruga sauna brezplačno. Za razstavo dolo- čeno blago naj bo lično in za oko pri- kupljivo. Vsa nadlaljna pojasnila se döbijo v zadmžnih prostorili vsafc dnn od 8—12 ure v Oorici. Via S. Giovanni št. 6 1, nai dvorišcu. Slo- venska čebelarska zadruga. Izlet v smrt. V nedeljo se je odlpravilo na par- niku Mack in ac večje število delavskili dmžin na majhen izlet. Sli 'so iz New Joirka na nek bližnji otočič. Ko so se po oddihn vračali na svoje domove, se je že blizu pristanišča nenadoma razpočil parni kotel; naenkrat je bil parnik v plamenih, izlctniki skačejo v valovß, a je že prepozno. 30 mrtvih in preko 100 raujeniii so prepcljali hrabri reševatelji na obal. Le inalo jih je srečno ušlo grozni srnrti med1 ognjem in vodo. Pismo iz daljne Holandtje. Naši rojaki, ki žive na Holand- skem, nam pišejo sledeče važno pi- smo: Profsinio cenjeno urednistw), da bi zopet tch par vrstic objavilo v natn zelo priljubljeni »Gor. Straži«. ^e vedno se namreč obračajo do nas razni prijatelji, ki se žele izseliti v Holandijo, da bi jim pomagali. Toda ktiikor je že bilo ornenjeno v 36. stev; ^Straže« jim mi ne moremo poslati sprejemnega lista (Aufnamsschein). Ceprav je bil že objavljen tudi naslov (Venvaltung Oranji\ Nassau, Minjin. III) kiwnor naj se obrnejo tksti. ki že- lc sotn, se se vendar posamezniki oglašajo. Kdor se je1 obrnil na- ome- njeni naslov, je danes že preskrbljen. Toda tudli tuknj kmaki ne bo veČ prostora. Ravnotako se tudi razmerc slabŠa- jo; zasluzki se vedno boli manjšajo, ker prihaja sem vedno vec delavcev, ki iščejo dela. O prihrankih tudi kma- lu ne bo več govora. Najvisü dnevni /,asli!Žek je 6 holand&kih goMnarjev. Kdor pa dela prvo leto v rudniku, do- biva le po 3 in pol golidünarja, kar je komnj za hrano. Po treh letih dela v rudniku pa zasluži 4 do 4 in po! gol- dinarje. Cc hoče dobiti dnbro mesto, mora tudi imeti db'bra spričevala. Za one, ki nameravajo zapustiti domovino ter priti k nam v nidnike, je pa to le važno: vožnia in pot z vsemi stro^ki stane okrog 650 lir; 10 dni približno je treba čakati predno dobi dela vec mesto; za ta čas porabi zopet kčikih 300 lir. Ko nastopi služ- bo mora običajno plačati 250 lir za hrano že vna^prej. Vse to skupaj ziri- ša torej 1200 lir ali 120 holandlskih goldinarjev. Brez te svote naj bi se nikar ne podajali sem. H honcu posiljarno urednikom in vsem našim v Iju'bi doimovini pri- srčne pozdrave. /. Ktavanja. v imenu holandskih Slovencev. Rnjiga za slovensho dehle.^ Znameniti nemški filozof Max Scheler je napisal v slovecem delu o prevratu vrednosti (Vom Umsturz der Werte, 1921) globokounino ix)glavje, ki razgrinja prod braveem žensko prašanje. Zaključuje z mislijo, da hrani ženska duSa» zelo dragocene po- sebne siile. In življeuja vseiga sveta, življienje družin, stanov, narodov se- bo neizmerno onleiueuitilo in o'boga- tilb, če bo novi dekliški rod gojil in kropil te življenske kali sveta. vero v Boga, ljubezensko mišljcnje, apostol- sko-d'C'lo v družini ter drugih socialnih občestvih. 'Kako resnična je ta misel! Ozrimo se po našiih domovih in v-aseh. pa bo- mo videli: V tihih krščanskih domo- vih čuvata mati in dlckle krščansko življenje, vero, usmiljenje do u'hogih, zaupanie v božjo moč in previdnost. In kdbr resnično ljubi nasc liudstvo, I mora od srea» želeti, da te skrivnostne žive sile ne zamrejo, anipak da se novi dekliški rod ves prešine z njimi. Najbolj zavedni in samostoino ži\reči del slovenskih deklet se zaveda te nalogc. Mlaidlcnke, ki sc zbirajo v Ma- rijinih druzbah in Dekliških krožkih hrepenijo popolnjevati svoie duse, krepiti svoj značaj. In. hvala Bogn, tudi tiisočera druga naša deklcta iš- 6ejo poti k visjemu ziv'ljeniu. Tako dnevno vodi'lo za poix)lnenje duše dobijo s'lovanska d^kleta v knji- gi, ki je izšlai te dni. Daroviti pisatelj dr. Miroslav Bruniat je napisal knji- go »Pota Marijina«. in ie v njej od- govoril na glavna prašanja dekliške- ga življenjai Knjiga je razdleljenai na dvanajst poigilavij. V prvem ie pisatelj upodobil najvišji vzor krščanskc mla- denkc, Marijo. Tu je jasno povedano, kaj je najviSji smoter dckliškili Ma- rijiuiih družb: da» se mladenka izpo- I>olnju'je ob vzglcdu Marijinega živ- ljeuja, da »se ove svoje lastne odlič- I nosti in božjega plemstva«. Naslednja jx>glavja kaižejo, kako nai raste d'e- kliška duSa: Madl sestrami — V dru- žini -- Med dekliško družbo — Pri delu. Dekliško življenje pa terja velikih moči, kje jih dobiti? — Štiri prisrčna poglavja knjige ti odgovar- jaijo: Molitev — Sv. zakramenti — Sarmozatajevanje. To so večni viri zivljenja, brez njih d/jkliška diusii ne more postati moena in čistejša. V treh zaključnih poglavji-h razgrue pi- satelj poglaivitna prašanja: življenja: O »iirali žailosti in veselja. ki preple- tajo celo človoško življenie« nam ta lepa knjižica pov,e mnogo globokih resnic. In potein pisatelj pokaszc de- kl'dtu pot do tihega, srečnega krščan- skeiga« ognjisča, pot »h poročnemu ol- tarju«. Zadnje poglavje spremlja člo- veško dlišo na poti iz življenja v snirt, na tisti poti, kjer pride na dlan, koliko srene moči, trdne v.ere in zaupanja hrajii ölovck v globočinali svoic duše. Ta pogumna in prisrena knjiga je Jju- beznjiva tovarišica, ki spremlja slo- vensko dekle po glavnih postajah življenskega poix>tovan.ia. Pisatelj je »Pota Marijina« napisal prav iz srea in priprosto. Tudi za to knjigo velja sodba, ki jo je izrekel o Smarnicah »Na Sv. goro« profesof Breznik: »Slog je priprost. živahen in prisreeu«. Žclinio, d,ai bi slovenska dek'leta to svojo knjigo s -prido-m prebirala. Nai ob njei raste močna in čista osebnost slovenskega dekleta, da homo o njej ¦mogli reči, kar je zapisal wliki mo- drijan sv. Avguštin o svoii miaiteri: »Bila je sicer nežna žena toda z mo- skotrdmo vero. Zidlruževala ie milobo krscanske ljubezni z jeklcnim znača- jem.« To bodi popotnica sll'ovenskeniu do kletu. *) Pota Marijina. — Spisal dr. M. Brutnat. - ZaJožilo in izdiilo Osrcdnje vodstvo Ma- rijiuih družb. ~ Gori-ca 1925. >OORISKA STRATA« St ran X mmmmmmm—mmmmmmm Mestne novice. *Lep vzgH'd. Na pobudo in pod po- krovitcljstvom nekaterih faranov Sv. Vida in Modesta ie bil obnovljen kip Sv. Ivana N,ep. nai mostiču v ulici Camposanto (zraven prehoda žel. ti- ra). Kip bo blagoslovil v nedeljo ob 10. uri župnik gosp. Carara. * Spada to na ulice? Po goriških ulicah je nabitiih poliiio lepakov, ki vabijo na nek velcsejem. Na teh lepa- kih je narisama taka figura v takem položaju, dai se vsak dostoien ölovek obrne proč. Pa tie samo to. Mladi de- čaki so napisali na te yelike lepake svoje pri|X)mbe in pridjali še svoje risbe, ker jih je slika sama k temii nekaiko izzivala. Cud'imo se, da ni na goriškem županstvu, pardon, ko- misariatu, kaj pametnih mož. ki bi uvideli, da taka reč ne spada na jav- ne ulice. Še bolj pa se moraimo ču- diti tistim gospodarskim krogom, ki vabijo občinstvo k resnirn rečem kot je vzorčni veksejem, s tako kinema- tografsko reklamo. Kaj je novega na deželi? Prvačina. V nedeljo due 30. avgusta priredi tukajšnji »Draimatični krožek« vcHko vselico z izbranim sporedom. kojega glavmn točka je Ijudski igrokaz z pe- tjem v pstili dejanjih in z uvodom »Mladii gozdar« ki je prosto dramati- ziran po izvirnem romanu »Mladi gozdar« spisairöm po Soškem črno- solcu. — Mladi gozdar, Ijudski igro- kaz s petjcm v pctih dejaniih in z uvodom, ie jako bogat lepih in pri- ¦prostih prizorov iz Ijudskega življe- niia, bogat prizorov, ki drže gledalca skozi ceio igro v d'obrem razpolože- nju. Vseibuje skupno.53 prizorov v ko- jih nastopa 25 oseb z ulogami in 12 brez ulog. Miren. Tukaj smo obhajali Icpe dneve du- hovne obnovitve našili deklct. Mariji- na dnižba ie numreč praznovaJa na Marijino Vnebovzetje petnaistletnico ustanovitve. G. dr. Bruniat ie vodiil tridnevne duhovnc vaje, katerih so se livalevredno udcleževale d'ekleta vseli delov obširno zu-pnije. Bili so dnevi tolažbe in vcs.el.ia. Na Vnebovzetje so prihitele Marijine družbe z zastavami in Mar. Vrtci iz cetera dekanatai, iz (joriee, Štandrcža; bile so tudi pred- stavnice ital. goriske M. D. da vse skupno povzdlgnejo redko sloves- nost. Bil je razvesdjiv prizor. ko so 'družibenice z Vrtci v proccsiji odha- jale k zakljnčni popokkinski cerkve- ni slovesnosti pojoč med potjo Ma<- rijine pestni. Vncti govornik ie zadel pravo struno v sreih mladine. pa tudi staršev. Eni in dtugi so mu hva.ležni in ga žele videti tudi v bodoče v svoji sredi. Po končani cerkveni slovesno- sti je bila vesclica in srečolov na dvorišcu »Ceyljarske zadruge« ob obilni udleležbi; eisti dohodek se po- rabi za» nabavo zastave M. vrtca; deiklice in dcčki so se postavili, da jih je bi!o veselje tako z igrami. kakor s petjem. V nedeljo so dekleta iz dol. Mirnai v procesiji prencsle nov kip M. B. v novo kapelico Podbregom; poskrbcle so za častno spnsmstvo in lepo ubrano petje otrok: eel koncc je obhajal ta vesel dogodek kot domači praznik. Vseh pet diii je prehitro po- teklo; takih si še veekrat želinio. Bog povrni gg. voditeljem. sosestram, Vrtcem vse njih žrtve. Srčna livala vsern doinačim, ki ste s tako vnemo in nescbičnostjo i)ripomogli k tako lepo uispelim slovcsnostim za cast Mairijino: ^. Cearo 6: Pelikan, But- kovič 6: BoStjančič in vscm dirugiin! Tolmiirskcunu g. dfckanu pa bodi v zadoščenje, da ni bil za'stoni njegov trud in delo. V nedeljo se ie udele- žilo 35 fan toy romanja na Marijinem Celjii. Bog živi! Iz Pliskovice. Naše prosvetno dništvo priredi due 6. sept, veselico z bogatun sporedom. — Toliko na znanje. — Podrobna-jse poročilo objavimo že pravocasno. Predsednik. Soča. V noči odl 12. na 13. t. m. je med grozno nevihto ndarila strela v hišo Antona Kavsa »Žanovca« v Soči št. 48. Mahomia je bilo poslopje v ognju, ki ga je upepelil v par urah. Harod naS dohaze hrani___ Te dni podirajo in prezidu.iejo stai- ro častitljivo župno cerkev sv.-Mi- liaela v Kamnjah. MHo se stori člo- ! veku, ko pada zidovje, se rušijo obo- ki. Koliko' vesülih in koliko žalostnih dni je videl božji hram tekorn stole- tij, koliko pobožnih molitev ie kipelo v njem do Oc'Jta v nebesih. Saj je župna cerkev srcdišče vsega nadn,a- ravnega življenja va'scanov. Ako bi znali kameni zidovja, stebri. altarji govoriti, to bi nani povedaJi zgodovi- ne kamenske fare, o krstili, porokali, pogrebih, o župnikili, kaplaiiih, fara- nili, o solzali veselja in tuge, o vzdi- liih pravičnih in spokornikov. o pri- digah in naukih, o poibožnosti pa tudi o hudobiji ljudi, da bi svet strmel. Ras, zgodovina fare je tesno zdlruže- na. s farno cerkvijo. Te misli so me navdajale, ko sein pred daievi gledal razdejanje na svetem mestu. Potreb- no je bilo, ker je južna stena cerkve kazala že zelo sumljive razpoke in je bila nevatrnost, da nekega lepega ali grdega dne zgrmi cela stavba na tla. Naj S2 torej dvigne povečan in so- ¦lidno sezidan hram božji, ki ho zopet pisal novo zgodovino vipavskih Ka- men j db poznih rodov! Brskatl sem nedolgo po obisku v Kamnjah po nekem arhivu. Stare, o- rumenele listine in knjige so tu, ne- k,a.t?'re slaibo druge boljše ohranjene. Tudi te govore zgodovino človeka, ki potuje po tej zeinlji in se zguibi kot oblak, ki ga veter žene čez goro, da ga ne vidi.s več. Kar se mi pogted ustavi nai starinskem kosu papirja. Poipisan je z glagolico. To mi rado- vednost še pomno-ži. K sreči ie .poleg starega dokumenta priložcno tudi pi- snio učenjaka blagopokojnega seme- niškega vodje, Štefana Koci.ia«n5iča, Vipavca, pisano 18. decemibra 1863., ki mi ra/zvozla uganko starega ix>ko- pisa. Pismo se tako-le glasi: »Listek, ki ste mi ga poslali, je res glagoljtisk, bere se pa ad! littcram (doslovno) tako-le: 1583. Miseca ljuna na 15. Prid'e k nam vkamna>ne ß". škof vi- da mski i nas vižita ta isti dan na sve- toga vida tako hoti da mu Mašu hr- vacki poem pred vsimi doktori i pred vsim ptikom' v crikvi S. Miliela* v Ka- menah. Ja pre France&ko Vle.ntič dalmatin od raba. Prodali ta Misa crikvi Š. Jušta počteno ga su platili gotovmii dinari. Kakor vidüte, je nckdaj v tcili iiaših krajili Dalmatincc iz otoka Raba po imenu Frančišek Vlentič ali Plentič (za gotovo reči ne morem. ker je pa- pir raivno ondi razjeden, da se prva crka> ocla ne vidi) in sicer v Kamnjah pastiroval in da mu je bilo ukazano, da ima v cerkvi »sv. Mihcla v Kame- nah« ma:šo peiti v hrvat&kom jeziku vpričo škofa iz Vidma in niegovih sprcmtljcvakcv ter vpričo vsega Ijud- stva. (Tedaj je bil ogleiski patrijarh Giovanni Orimani, BiMiečan. ki je sto- loval v Vid'mu (Udinß) in ki ie prišel na kanonieno vizitaeijo (obiskovanje) na dan sv. Vi'dla» v Kamnje.) Zanimi- va je ta listina zavoljo tega. ker po nji zvemo, dla so se tudi po teh našili krajih, in še v 16. vekiu etsi per ex- ceptionem (dasiravno Ie iziemoma), staro'slovcnske matše pele, ravno ta- ko, kakor še dandanašnji po nekatü- rih otokih jadranskega moria in v Seniski škofiji. Sklenem list s slovensko prestavo giagolitiškega napisa>: KS83. meseca junijn na 15. — Pride k nam v Kam- nje gospod skof Vidcmski in nas obišče (vizitira). Ta iisti dan na sv. Vida tako hoče, d:a mu Mašo hrvat- ski pojcin pred! vsimi doktori in pred vsim Ijirdlstvom v cerkvi sv. Mi- haela v Kamnjah. Jaz mašnik FraTičišek Vlentič, Dal- matincc iz Raba. Prodal sem ta> Mi- sal cerkvi sv. Justa, pošteno so ga plačali z gotovim denarjem. Vaš Štefan Kociančič 1. r.« Vidite, o čem bi nam znalo pove- dati zidovje kamenske cerkve, če bi bilo zniožrio govora. Pomtnik. Hnjiževfiost in umetnost. Razstava Ivana Čarga. V prostorih (]ori'š!kerivleči iz nje temeljno -dlii'Scvno pr- vino človeka, ki sedi pred) njim, in jo upodobiti. Kljub tehnični uedovršeno- sti so ti poskusi pomenliivi fn kflžejo novo smer. Zaključna sodba: Slikar Cargo j'e s to razstavo žel Iepe usix^he. Sočnih sil bogat umetnik j,e tn prvič stopi! na plan in je užgal opravičeno upa- nje, da se bo mogel razviti v izrazito umetniško osebnost. 2elimo. d:a bi naš roiak tudi na razstavi v Cleve- landu, kamor popotujejo njegova de- la, prodrl. Za cerkvene zbore in organiste. Na Marijino vnebovzetje 15. avgii- sta se Je pcla v Kojskem Oruberjcva slovesna peta maša za mešani ztx>r z orglami in godtoo na pihala. Zbor je naštudiral Vid Kumar, godibo pa g. Franc I^cvčič. Sodelovala ic tudi operna pevka (dramatičen sopran) vi Dctmoldu v Nemčiji g.čna Avgusta Neobjavljen dokament iz politične prošlosti Primorske. Tužne so ostale zdravstvene raz- mcrc. Malo ali nič ne stori dcžclni odbor in zbor za pelagrozne v Furla- niji. To je bolezen ila-kotc furlanskega kolona, podi varstvom italii:m»kega veleposestni'ka! Zdravstveni najvišji svet na Dunaju lahko pač z bridkim očitanjsm kaže na deželne zastopni- ke, ki niti ne sprejmo pomoči drža- ve iz apatije in pmščajo že lcta nedo- taknjenih nekaj po-nujanih tisočakov!. Pred1 več nego desetimi leti opozarjal je slovenski deželni poslanec zdrav- nik dr. Aleksej Rojic na ncznosne razmere v tukajšnih bo'hiisnicah. In res so gnusnj razmere, poSebno v mestni bolnišnici in nje oddelku, no- risnici. Tako gnusne in nečloveške, kakor so jih opisali člani zdravniške zbornice v spomenici na lanski dežel- ni zbor. Skoro 80% blaznih ncsreč- nežev slovansko narodnosti čaka v tesnih prostorih goriske bolnišnice v mestni upravi reJšilne snirti. Ko je dvignil pred leti dr. Rojic, clan slovenske manjšine, svoj pritož- iii glas, takrat ga je; vodja italijanske večine stavljal na laž, zagovarjaje bolniske zavode. l^)anes, ko je prev- zeb mestna uprava ženiski oddelefc norišnice in ne izihaja s pogjjenimi doneski iz diezclnega zaloga ali vsaj ne izhaia s pricakovanim dobičkoin, danes čez deset let, ko se ie že ven- dar, četudi trohica, ukrenilo na izbölj- šanje razmer pri mestnili zavodih, trd'i ista stranka in nje voditeli, da so razmere necloveskc, da se mora zgraditi deželna norišnica za blizu pol miljona goldinarjev. Pred! leti se- veda1 je mestnai uprava računila na toliko krajcarjev doibička za vsako nesrečno glavo, danes tega ni, a pri- Čakujc ga, ako se znebi malo plaču- jočih blaznikov in razširi in uredi od- dt'Ick bolnicc. In da dcželno upravo hi- tro primora h zgradbi sed,ai neizogib- no potrebne dežclne norišnice, zape- ljavalai je preteklo polctie 1896 na vozičkih privezane besne Ijudli iz dalj- nih krajev v vežo dcželneiga dvorca, kot žive izglednice »liuimanitarne.« iiujnosti- Jiove zgradbe. Seveda pred Leti ui bilo drugih skrivnih struj, ki so tekale na en cilj pripraviti deželnf odbor do prepriöanja, dsi ie treba pol- niiiljonske deželne norišnicc. Voclitelj italijanskc večine, ki je pred leti vi- de 1 vise v lepem svitu, gotovo naj- boilje ve, zakaj je danes tako liujno potrebna draga stavba. Ker pa sko- raj gotovo svojih razFogov povedati ne more, vrS-ilai naj bi se uprizoritev »liumanitarnega« zavödia pod Naj- višjim iinenom. Slovenski .dcžolni po- slanci so v dcžclnem zboru odločno posredovali proti taki zlorabi imen »humaniteta« in »Veličanstvo« in da- nes slovesno ponavljajo isto posredo- vanje. Ne boje se skelečega očitanja ovaduštva, bodisi od katerekolisibodi strani, bodisi tuidii od njega Prevzvi- šenosti deželnega glavarja, podl cigar pokrovteljstvom, bi se vsa zadeva izvedla. Nc boje se tega sramočenja, ker jih je slovensko primorsko' Jjud- stvo volilo, da govore jasno pred! svetom, kar morejo govoriti, da ob- varujejo škode njega kojega zasto- pajo. Bridka je resnica, bridkejšc go- voriti jo je onemu, kateri to mora storiti. Nanieravana bolnisnica ne odgo- varja kar nič diaželnim pol re b" am in vali preo'groinno breime na dležchii zalog. breme, ki bi se dailo dtrugiim primeniejšiin potem olajšati in po- razdeliti tako, daj)i zavodi sam mno- go bolj služil svojemu nainenu. Go- risk a dežeki, dnisi majhna ima, ka- kor v uvodu povicdano, dva po narod- nosti in prirodi različnai dela. Z ozi- rom, na zdravstveno razmerje gre na Furlansko - italijansko nizino 583.41 km2 s 64.980 prcbivalci na slovenske pokrajine z mestom (lorica. 2221.06 km2 in ostailimi 157.433 prebivalci odhivSi mestn-'j1 v Gorici 17.856 vcči- noma slovenske narodnosti. Bolezen, ki je značajna za Furlamsko nižino je pelagra, za slovenske planine alko- holizem. Ena in druga je ozdravljivai in zahteva poseben način lečenja. Na- ravna je ločitev dotičnih zavodov jx> bolezni, razsežnosti kraja in narodl- nosti. Za ločene zavode zadoščajo skroiinne zgradbe, ki bolje odgovarja- jo namenu skrbeti primerno za bolni- ke in varovati deželo pretežkih brei- men. Ozir na narodnost je pri lečenju uinobolnih bistvene vrednosti, ločitev po nji naravna. Podlaga in preidiiwgoj ustanovitve osredne deželne norišm'- ce pa je uravnava zdravitve po dc- želnemi zakonu v prvi vrs-ti, prcustro- jitev javne bolnisnice ali ustanovitev deželne bolnišnice v drug! vrsti. Le ako je v deželi dovoil'j zdravniskih inoči, odbirali se bodo pravi uunobol- niki od navadnih bolnikov in slabo- umnikov. Le ako se izberejO' pravi umobolniki in besniki od! bebce-v, do se pravi!no lečiti one in dtrige v po- sebnih zavodih v deželni nori'snici in deželnih -hiralnicah. Lei po itstanovitvl deželne bolnišnice in hiraihiice, da se odvaliti deželi pretežkoi breme, s ka- terim preti dežclna norišnica w uku- sti italijaniske veeine. (Dal.K\) Stran 4 »OORIŠKA STRA2A« Pi tarn jc, ki jc prekraisno z a pel a Qou- nodjevo Ave Marijo. Zbor, ki jic inalostevilen, poln lnla- dostne svežosti a zelo šibak v baisih, je svoj part zapel lepo in toplo. Di- nainiena izddava je bila posebno ve- stna. Tempo vcokrat prevue razvlečen. Izffovarjava pa je bila zelo poman- fcjjiva. Soglasniki in samoglasniki, so se prav po domaoe izgovarjali. Človek je dobil pri tern utis. da se pevci norenjejo iz latinščinc, ki je vendar k rasen jezik. Ni čiiidla! Naši pevci ne mo re jo niti od daleč prema- gati veli'kih tožav, ki jim jih detla pri petjn ma term jezik. Kako nai pravil- no pojejo v Latinščini, ki jim je po- polsnoma tuja!? Ako bi eerkveno pra- vo dovoljevalo peti tudfi pri slovesnih ma&ah v slovenskein jeziku (prevo- du), bi s tern pevcem olaiševalo ob- čuteno in pravilno izvajanje pesmi, razunievarije in po^lobitev besedila in s tern, pripomo^lo, da bi se pevci in ix>slu§alci lažje uživeli v razpolo- žonje, ki dviga pri daritvi sv. rnašo :srce k Bogu. Gcxlibi seim se naravnost čudil. Kljub temn, da je bila goidlha stevil- nejša od zborai, (na vsak instrument, bi morala priti vsaj 2 glasova; ker ni bilo godal temveč samo trobilai in pi- haila, l>i bi!t> najbolje, da bi na vsak instrument prišli po 3 glasovi) ni sko- raj nikdar zamorila nežnih Rflasov inlaidiD^a zlx>ra, teniveč ga podpirala prav disk ret no. Orgle so mestonia mogočno zado- nele in dale Gruberjevi masi veličasten sij.aj. Zbor, godba in orgle so se zlili v en sain instrument, ki je veličastno zvenel in razl.iva.1 po božjem hraiiiu sv/ečano razpoložen je. Izbornemu in neumornemu organi- stu g. Vidu Kumarju priporočam, da naj ne poje vedno samo mas iz tuje glasbe. Mi vemo da ne eksistira samo Fischer, Zangl, Keim, Grub^r. Finke in Comdbtti ampak tudi slovanska in v prvi vrsti slovenska cerkvena glas- ba1. Poleg Foiersterja, Hladnika ima- mo slovensko novejšo eerkveno glas- beno literaturo, kateri stojita na čelu dr. Kimovec in Stanko Prenirl. In še nCkaj. Žalostno je za Kojsko, da ne goji ljudlskega petja. O. orga- nist Vid Kumar orghi v Koiskom že n»ad 40 let in jc večkrat vodil tudi na- rodno petje. Njegovi sivi lasie so pri- ča neumornega dela in veliki'h skrbi. Siti mu je rnocno obolel. ravno ko je bil že tako daleč, da bi lahko ooeta na'domestoval v eerkvi in bi morda tud!i vodil prosvetno petje. Žclimo g. Kumarju, dla^ bi mu sin skoraj okre- val in ga prosirno naj nam dotlej on žrtvujc svoje Viclike. sposobnosti za cerkvemo in ljudsko peseni. Skoda tudi, da ni poslalo Kojsko nobenega organista nai tcčaj za organiste in pe- vovodje, ki ga je priredila Prosvctna zveza. Kozana je posiala enega, Ce- rovo celo dva, velika koiščanska fa- ra — nič. Po inasi se je vrši-la procesija, pri kateri se je pel evangelij v zgrešenem slogu. Koralno petje ne sine biti tako vlečeno in tako bolno občuteno. In zakaj se ni pela niti ena slovenska pesom? — Godba jc igrala pri proce- siji koračnice. Igrala jih je res dobro, skoraj kot nekdanje izvrstnc vojaške godlxi. Ali kljub temu bi ;so clovek najrajši za 'lasc grabil! Korali in ko- račnice spadajo tako skupaj kot ple- sišče — ali milejše — kot telovadiiš- oe in ccrkev. V kakšno razpoloženje spravijo vernike koračnice, ki so jih slisali na harjarjih? Puhovnik ima v roki Najsvetejse, banda pa svira v temtpu koračnice: »Po jezeru čolnič plava sew ter tje«. Ali ni vse to sku- paj najgrša profanacija svečanega obrpda.. V Cankarjevem Kurentu je iia podoben način orisana romarska procesija. Priznati pa morarn in to z največjim veseljem, da je to odlična in najboljša slovenskai godba v zase- denom ozenivlju. Dirigentu godlie g. Frcincu Bevčiču iskreno častitam, da je godlbo privedel db take vršrne. Ne niak> ziishige ima pri tern gosp. prof. Emil Komel, pri katerem se >e g. Bev- čič ucil klavirja in teoretičnih pred- Tiietov. K sklepu moram Še povadlaiti, da me ,ve posebno ganilo, da je pri maši in pri procesiji pda z zboroni odlična operna pevka g.čna Avgusta- Pita- mic. Vsem tistim, ki znajo v glasbi komaj prvro črko muzikailne: abecede, pa že mislijo da je za. njill poniževal- no, oe bi v ziboru peli, kličem: »Tu se špcglaj brumna duša«. V Gorki, 19. 8. 1925. Srečko Kumar. (Pripomba uredništva: ' Priobčuje- mo z veseljem ta dopis, ker objavlja v njem gospod profesor take misli, ki jih bo s pn'dom bra! vsak naš orga- nist in ljubitelj res prave sree novzdi- gujoče cerkvene glasbe.) Listnica uredništva. /. Kravanju, Heerlen, Limburg. Holland: Hvala z;i| Vase podatke, ki jih objavljamo na dniKcui mestu. Prosimo Vas pa, da bi nam poskili natančen naslov, kamor naj se obra- čajo tisti, ki nameravajo na Holandsko; da- Ije,, razmere in približno število naših roja- ks)v. Pozdrnv Vam in vsem nasim rojakom. Tržne cene v Gorici. dne 21. avg. 1925. Cesnik kg L. 2—4; zalje svežc L. 0.60--0.80; zelje kiklo L. 1.40—1.60; koren je L. 0.60—0.70; čebula L. 0.50 do 0.70; rdečai pesa L. 0.30—0.50; fižol L. 2.20—2.40; koks L. 2.80-3.20; s'olata L. 0.60—0.80; malanzane L. 0.60—0.80; krompir L. 0.40—0.50; paradižniki L. 0.40—0.60; grah L. 1.80—2.20; radio L. 0.80—2.00; špi- nača L. 0.50—0.60; fižol stročji L. 0.70—1.20; vrzotc L. 0.30—0.60; cu- kete L. 0.50—0.70; fige L. 2.50—3.00; jabolka L. .80—1.10; hmške L. 1.20 do 3.20; breskve L. 2.00—5.20; slive L. 1.30—1.50; grozdie L. 2.00—2.80; maslo L. 17—19; mleko liter L. 100 do 1.20; med kg L. 10—12; jaijca kos L. 0.70—0.75; seno q L. 27—29; sla- ma L. 24—25. OBJ AVA *) Stavbenu Zudruga Miren-Sovodnje v UkvidacUi naznanja, da ie bilo na izrednem občnem zboru dne 19. juli- ja 1925. izvoljeno novo načelstvo, se- stoječe iz slcdečih gg.: Pelikan Av- giLst predsednik, Cearo Josip pod- predscdnik, Žigon Franc in Batistič Vinccnc odbornika.. Na drugem izrednem občneni zbo- ru, kateri se je vršil 29. julija in na- daljeval 18. avgustn 1925. ie bil od- stavljen dosedanji likvidacij^ki odbor podi vodstvom Dr. Leopolda Bobič-a ter so bili izvoljeni na njegovo mesto goriiniienovaini gg. iz načelstva. S tcm naznanja Stavbena Zadruga Miren-Sovodnje v likvidaciii vsem svojim upnikom in dolžnikoan. kakor tudi vsem onim, ki ima jo kakrsne- koli stike z njo, da bi bil vsaki čin kateregai bi izvršil odstavlieni likvi- dacijski odbor pod vodstvom Dr. Le- opolda Bobič-a v tej svoji fnnkciji, po 18. avgustu neveljaven. Mir en, due 18. avgusta 1925. Za StavbenoZadrugo Mireu-Sovodnje r. z. z. o. z. v likvidaciii, predsednik: Pelikan Avgust. *) Za članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Županstvo Čepovan razpisujie službo začasnega občinskega tajnika. Ponudibe ustmeno, plača po dogovom. Nastop takoj. Čepovan, dne 13. avgusta 1925. Župan: Alojz Šavle. Gostilnidarji, pozor! Kmetijsko društvo v Vipavi ima v zailogi izvrstno domače vipavsko vi- no. Cena: namizno vino Lir 230—240, desertno od 280 Lir naprej. UiPO IN LAHKO POSESTVO, oddaljeno 8 km od Gorice. obstoječe iz enoiiadstropne moderne hiše — ku- hinje, 5 sob, velikega dvorišča z ve- Iikim gospodarskim poslopjem in vr- tom, 22 njiv zemljišca; prvovrstne njive, travniki, vmogradi. s potreb- niin cirviščem, sc tako.j^ proda. Pojas- nila daje gosp. Franc Cubej, Tržaška ulica 21 — üorica. GOSPODIČNA: samostoina, knji- govodkinja, vešea slovenske. nemške in italijanskc korespondence, z več- letno i>rakso v vseh pisarniških po- slih, želi mesta; sprejme tudi pol- dnevno. Cenj dopise pod »vestna« na upravo lista. TRGOVSKI POMOCN1K rncšane stroke, vešč slovenskeg,a, nernškega in italijanskegai jezika, išče službe najraje pri kakem konsumnem druš- tvu ali v kaki podružnici, gre tudi za skladišcnika, pripravljen je iti tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista. PRI UPRAVI »Goriške Stražc« je na prodaj časopisni papir. MEDkupi v vsaki nmožinii tudi v panjih Žnideršič & Co v Bistrici. (Prov. del Carnaro). Pošljite vzo- rec. Llöyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: Conte Verde« 22. 9. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh: v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 2. 9. 1925. »Principe di Udine« 16. 9. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dnl. v Avstralijo: »/^' d'Italia« 31. avgusta 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica, Via Cpntavalle št. 4. Röntgenologicni zavoö za zdravljenje in diagnostiko ppimopijo Dn. 9. DE FIORI tf GORICI, CORSO VITT. EM. III. H. Iff SPREJEMfl CD 9 - 1Z IH Z ¦» V. Ljubljanski vzorcni velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50 in diije kupcu pravico do znižanega jugoslo- vcnskega konzularnega vizuma za Din. 20, kakor tudi 30 odstotni popust na italijanskih in 50 odstotni popust na jugoslovenskih že- U'ziiicali obrnite se do komisarja sejma za Italijo Jos. Cehovina v Trstu, Viale XX Set- tembre 65 I. — NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjenl komisar uradnim potom jugoslovenski kon- zularni vizuin. V ta namen naj se mu dosta- vi potni list skupno z zncskom Din. 50 za vstopnico, Din. 20 za konzularni vizum in I.ir 5 za poštne in režijske stroške. Dr. Rosato Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent glavne boinice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji ---------------------Idriji.--------------------- Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri Gorici se priporocata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdetek zajamčen. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za usfcne in zobne bolczni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. dO 5, Ljubljanska posojilnica = r. z. z "öTzTVTjUBLJflNI ~^E Me-strti trgr stev. C Hranilne vloge na knjiznice in tekoči račun =^ obrestuje najugodneje = Fosojila daje proti popolni uarnosti na yhnjizbe in ppoti dobremu porosfvu ?,Mundlosu šiv.alni stroji „Göricke" dvoholesa, motorini „Fian" belgijske puške se vdobe Ie pri Josipu Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Nlehaniina delavnica, Piazza Cavour Stev. S.