List 46. Tečaj XXI spoclarske ? obrtniške narodne Iz hajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 8 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Y Ljubljani v sredo 15. novembra 1871. O b s e g : Skočidolski panj O zložbi zemljišč. Drevesca namenjena za pogozdevanje Krasa. Babje leto. Ali se vzame poroštvo z besedami: „dober stojim za njega?' i Poročilo o XXIII. skupščini Matičinega odbora 2. nov. 1871. Novičar. Bivša parižka komuna in socijalizem. Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Konec.) Dopisi. Gospodarske stvari. Skočidolski panj „Novice" so v svojem 38. listu prinesle prav na-tančen pretres zgorej imenovanega panja. Gosp. Do-lenec mi je zeló vstregel, da je popis in obris tega panja s kritičnim očesom pregledal in odkritosreno po-vedal, kar mu ne dopada, in meni s tem priliko dal dokazati, da navedene nepopolnosti so večidel zdevne. do- Da z žreblički, ki satnike na tramiče pritrdijo ni mà iii^uiivjivi , j. oatuiivu un biauit^u uiiu Ulju, ui premudljivo ravnati, bode se vsaki prepričal, ki bo ta panj pri prihodnji razstavi v Ljubljani pogledati hotel. Bučelorejci bodo pri tej priliki vsestransko o popolnostih in nepopolnostih vseh razstavljenih panjev soditi mogli. Iz Koroškega. J. Sumper. zložbi zemljišč. Priobcil Franc Schollmayr. Zastran mér ovega panja mu g. Dolenec samo to očituje, da je preširok. To iz vira iz tega, ker pri vzdignile za zložb „Bučelarčku" pol za korekturo nisem v roke dobival; navijati ta sploh Ceravno so „Novice" že mnogokrat svoj glas po , vendar je treba, po mlj tako dolgo, da beseda ne ostane samo široki. so moji panji z 9 satniki zunaj 15 palcev na papirji, ampak da prestopi v življenje Gledé notranje oprave mu ne dopada, da so sat- Da dosedanja sistema kosanega gospodarstva předek v poljedelstvu ovira, to bode potrdil gotovo niki podolgoma vloženi a ne počez. Kdor ima bu- vsak izvedenec v poljedelstvu tem čelnjak v zavetji, in ga o hudem mrazu zapira pa 9 da se naprav premnoge meje, stavijo mejniki, delajo poljska tudi dobro sklenjene panjove ima, temu se ni treba volarska pota, zapravlja in trati se zemlja; pomisliti napeljanih V N/4 V WIAAVAJ.J v X J ALUMf y UVsULAH k? \J 111 WI Vř^M f V1UI1 UIAMÍ ILÏ % du L UJ V AJ Mi X JLJL VL M Ui. U \J MJL \j da bi mu dobri panji, dasiravno satnike po dol- pa je tudi na zamudo časa po sèm ter bati gem vložene imajo, od mraza ali lakotě poginili ) kajti potih njive ) ki so daleč ena od drug ; dostikrat te bučele se pri tej legi satnikov zmirom dalje za strdjo težavno nadzorovati; večkrat se tudi kapital ne more pomikati morejo, česar pa pri vprek položenih rabiti za take male kosove, da bi se močirna zemlja satnikih ne morejo storiti, tako, da na prednjih satnikih osuševala ali pa voda napeljevala na osuhli svét. Al sedeče bučele ali lakote poginejo ali pa v ce hočejo drugo stran sata prilesti, pri tem otrpnejo zato gorko družbo zapusté. 9 na ker vse te neugodnosti bodo ostale, ako duh resnega pre vdarka in sloge ne prešine naših posestnikov, da pri Satniki se dej au WAV^U liV ^/iUUlUV JLJL MOI 11 I^VOUOtUHVV V y KA Ck jJ l J do spoznanja, da so to žalostni nasledki doseda Dolencu predolgi in toraj tudi njega razkosanega gospodarstva pretežki zdé. Res, da morajo naši satniki memo po- Na veliko škodo je tudi posilno zemljieko omejenje, prečnih močnejši in toraj teži biti, a to ne znese ki posestniku ne pripušča, da bi svojo njivo, ki je med k/ 1 VV U A U A A I v# vs M VJ MI M. U JL M J VVâJA M JL VA | Mi L V JLJL. V-/ MJI JLI VM W toliko, ker en satnik ne tehta več od 9 lotov. Vrh tega druga emlj vvrstena, obdelaval po svojej volj treba iz začetka satovje na poprečne satnike prile- svojem najboljem sprevidu tako, da bi mu kar največ sicer bučele ne delajo svojega delà po satniku; dobička vrgla. Le prevečkrat je primoran, da se drži piti, to je pa premudljivo in pri podolgoma položenih celó še vedno starega, že skoro povsod ovrženega trojnopolj odpade, ker je samo treba rob trivoglatega satnika skega obdelovanja, namesti da bi se poprijel primer- nega kolobarenja ali vrstenja rastlin, pri kterem bi pri V • 1 1 • • 1 TT 1 • • . povoščiti 99 Podolgoma vloženi satniki dalje pravi Dolenec nas se so dvem novejšim bučelorejskim znajdbam ij bolj ugajala Horsky-j To je pa tudi krivo, da živinorej sistema ne preduj 9 popolnoma nasprotni. Prva je naprava medene zaloge, kakor bi napredovati mogla, kajti pod takimi neugod druga pa izpraznovanje satja s pomočjo centrifugalnega nimi okoliščinami je zeló težavno, da bi se moglo obilno stroja. Skočidolskemu panju se pa medena zaloga še in to še posebno klaje pridelovati. Prizadeva naj si vtelesiti nedá, še manj pa je mogoče centrifugalni stroj tedaj vsak kmetovalec rabiti k JLIV MiA ^ J V JLIJV^V^VV VVUVlllUgUllil UVI VJ VUV4MJ ▼ UUIIA AJfc. LUVI kajti ta bi moral že strašno velik biti, v takem spon in težkega 9 da se potrese in znebi tlačečih bremena, ker le } xxojti tc% Mi. uiuiai íá\j ouaouu v ciiiv um, v opuu mi cmcua , ivci. ic po tem smemo upati, bi se satje vse potrgalo". — Na to odgovorim to-le: da se ne le njegovo lastno, marveč tudi občno ljudsko centrifugalni stroj ki nosi počez kot 3V2 čevlja, toraj še ni tako strašan; tudi sa- satnike, ne meri več blagostanje povzdigne Gozdarstvo in kmetijstvo je v srednji Evrop t tovi se niso nič potrgali. Pobiram satnike za izpraz- velike in zgodovinske razvoje dokončalo t novanje strdi o s v. Mihelu ko ni več bučelne zalege. d dobi ; ko še ni bilo toliko ljudstva in tudi ne Med letom pa stranski satniki nimajo zalege ali ploda; toliko potreb, bavilo se je ljudstvo le s pašnik te gré izprazniti in izpraznjene nazaj postaviti. ki VUUCkV jk/V/UWWJ MM»HW »V> J 1JUUOKVU O LJ Ck D XI 1 JV X , IVI so jim bili nepogojno potrebni za vzdrževanje živino- reje. membe. Temu je bilo dolgo tako brez kake posebne pre- po dolgem prestanku, o času cesarja ev. : Imena drevesec: Se Cena K aro la Vélikega, ko je bilo treba različne tadanje 20.884 kristov trn (Gledičija) za 100 drevesec 25 sold. 11.189 razmere v duhu tadanjega časa na novo uravnati in 117.113 predelati in se je tudi človeški rod čedalje bolj množil 33.449 in razplodoval, treba se je bilo nekako bolj poljedelstva 484.559 divji koatanj melija javor (enoletni) brst poprijeti, in da bi se več žita pridobivalo, nastalo je ravno v tej dobi tako imenovano trojnopoljsko gospodarstvo s prisilnim omejenjem zemljišč. Trojnopoljsko obdelovanje trajalo je blizo kakih 100 let, dokler se ni Človeški rod tako razmnožil, da tudi ta sistema čedalje večim in silnim potrebščinam ni več ustrezati mogla. Nastalo je 19. stoletje, ki nam je vrinilo nove ni zadosti, ako kmetijstvo ustreza vsakdanjim potrebščinam, marveč ono mora kot 40 20 20 15 43931 koprivovo drevesce (Celtis au- )f >> )) » 1,797.868 črni bor 602.618 borovcev dveletni enoletni dveletni enoletni stralis) misli in nas tudi učilo, da ; še 29.250 gladki bor (P 24.069 primorski bor 31etne trobus) kmetijska obrtnija donašati tudi obresti (činže) od 607.340 s primernim kolobarenjem ali smreka kapitala, kar se pa vrstenjem rastlin doseže. Kolobar v poljedelstvu je pa zadobil svojo veljavo 240.951 mecesen v 19. stoletji brž ko ne z ono nocjo od 4. avgusta leta 21etne Uetne 31etni 21etni lletni 50 40 10 40 10 50 10 60 40 10 80 50 15 1789. 9 ko je francoski zbor sklenil f da se imajo vsi od privatnopravnega imena nezaviseči zemljiški davki odpraviti in nepogojna svoboda v porabljevanje zemljišč vpeljati. Po tej gospodarsko-kmetijski dolocbi, s ktero 79 911 slezov grm (Hibiscus syriacus) 12.647 tuje in ci prese 30 99 it ff » ff )) )f n 99 )9 )9 99 )9 Število vseh drevesec 10.479.293. ) da sme s svojim je večina posestnikov dobila pravico, zemljiščem drugače gospodariti, kakor dosehmal, nastala je v kmetijstvu sploh velika sprememba. K tej novi prenaredbi 19. stoletja je slavni Liebig, kot zemljiški kemikar, še največ pripomogel. Liebig 9) Gosp. List. a Natoroznanske stvari. je bil namreč prvi, ki je vkrenil poljedelstvo na ono raztezno stran, po kteri je mogoče, da zemlja, gledé svoje rodovitosti, ustreza velikim in silnim zahtevam ; pričakovati četrte razplodovajočega se ljudstva. To se vé, da imamo še zmerom premenjalne dobe, predno dospemo na pot glasovitih Kitajcev, ki so prvi, kar se tiče umnega poljedelstva in ktera doba nam tudi gotovo ne bode izostala. (Konec prihodnjič.) Babje leto. Kedar pri nas od sv. Martina do sv. Katarine nastanejo lepi topli dnevi, imenuje seto vřeme babje leto. Kako neki je to vreme prišlo do tega imena? Nekteri mislijo zato, ker stare babice ta čas rade na } solnce hodijo iiuuijv^ j - drugi y ua CT\j ti uu^vi ^auiiji vjvuuiai o kterih se babice spominjajo, da so jim dnevi da so dnevi zadnji ostanki ) leta življenja že pri kraji. Al verjetniše je, da to imé izvira iz prirodopisa (naravoslovja). Ce člověk toplega jesenskega dne hodi Drevesca naraenjena za pogozdevanje Krasa, po poiji, vidi, kako je zrak prepleten s tanko pajče- prav Nadzorstvo za pogozdevanje Krasa nam je izročilo pravilo v vino. Ta pajčevina bila je nekdaj zastavica ) ktere da zanimiv razk o sadiščih. ktera "HU1Uil' v, »»«'»vm , ^vv^w, J v--r---- . * Gorici, Rodiku in Serminu in v kterih je do sedaj v letih velikánsko število drevesec odgojilo Ta drevesca bode po prav nizki ceni prodajalo natoroznanci niso mogli rešiti. Zdaj pa je znano, ono pajČivino snuje neka vrsta (sorta) jesenskega pajka, kteremu je po latinski imé „thomisus viaticus" in ki na njej visoko in daleč po zraku potuje. Spustivšega Občinam kak bode c. or tud dzors t' m d kmetovalcem brezplacno se namrec s kakošne visine na svoji nitki zgrabi pajka delilo, in imajo občine, kakor tudi dotični revni gospodarji podati prosbě slavnému c. kr. nadzorništvu za pogozdevanje Krasa v Trstu. Tu sledi razkaz drevesec: vetrič, kterega je zmirom nekoliko v zraku, ga nese po zraku na milje daleč, med tem pa iz-za njega nje gova preja ostaja. Dar vin pripoveduje, da je 60 milj Stev. : 55.018 114.364 89.870 5.237 13.714 87.L57 720 829 3.752 1,313.768 10.889 Imena drevesca: Cena za 100 drevesec jablan hruška murva kostanj oreh črešnja breskev daleč od suhe zemlje videl na morji, kako se je na soče takih pajčekov na ladjo spustilo. Nemci imenu jejo to pajčevino ,,Mariengara ___a* i« } )) Marienfaden" Fran mandelj drevo višnja akacija beli javor 72.000 sveta smokva (Ailant) 25.175 jesen (fraxinus excelsior) 4,294.628 188.669 mali jesen (frax us) god nj lipa 35 do 40 sold. *) 40 do 60 )} 80 W * 19 1 gold. 1 99 40 sold. 50 99 50 99 50 99 15 99 40 99 5 99 20 99 10 99 20 99 cozi „Fils de la vierge" (preja Marijina, matere božje). Ali imamo kake pripovedke o tej pajčevini v na- rodu našem , ni nam znano brž ko ne je tudi pri nas babje leto dobilo imé od letanja one přeje, ki bi se po takem pri nas smela imenovati babje leto. Tako piše zagrebški „Gosp. List". — Nam je znano da Slovenci te pajčje niti imenujejo „babje leto" Glej tudi Cigaletov slovnik pod besedo „Sommerfaden". Pravdne stvari. Ali se prevzame poroštvo z besedami dober stojim za njega 9 1346 obč. drž. za- Cena se ravna po starosti in velikosti drevesec. konika in člen 281 trgov. zak.) Po obsegu tožbe, ktero je Janez S. pod prosto-voljnim namestovanjem Franceta L. zoper Petra V. za- voljo terjatve 299 gold, iz poroštva za Dragotina V. imajo pameten pomen, med tem ko so kot prevzetje vložil, je Janez S. poslal svojega računovodjo Franceta poroštva vse preveč nedoločne in splošne. L. obtožencu s tem naročilom jj, jí, UUlUïClUjU o tcixi uax uv/jiuuj , naj ga praSa, au ui v» » IO Ml O W Vi Úl J « JW unuouuuijiuv; laúouuuv směl dati niegovemu (toženčevemu) sinovou Dragotinu potrdila iz sledečih razlogov: Ako tožnik dokaz o okol V. v J. blago, ali bo on za njega porok in v tem slu- ščinah, ktere je deželna nadsodnija v náčrt prisežnih ali bi C. k. najviša s o dni ja je nadsodnijino razsodbo čaji ) kobiĎragotin V. ne plačal, za njega dolg plačal. besed vzela, izpelje in s tem posebno dokaže } da je France L. je neki toženca vse to prašal in ta mu je France S. v njegovem imenu toženca prašal, ali bi směl ogovoril: „Dragotin V. je vrl stojim". in marljiv mož; za njega tožnik njegovemu sinovcu dati blago, ali on (toženec) Vsled tega odgovora je Janez S. Dragotinu V. dal blago in je zdaj , ker je ta postal nezmožen plačati, tožil Petra V., naj mu on plača po Dragotinu V. stor-jeni dolg za kupljeno blago v znesku 299 gold. C. kr. okrožna kakor trgovska sodnija v Kralj e- vem Gradcu je z razsodbo od 14. junija 1870. leta, št. 3612, tožnika nepogojno odbila, ker je bila mnenja, da toženec, akoravno je na prašanje Franceta L. gori omenjeni odgovor dal, s tem vendar ni resno in dolocno rekel, da poroštvo za Dragotina V. na-se vzame; ker namen vprašanja je očitno bil ta, od toženca za-nealjivo izvedeti, ali se sme Dragotinu V. upati ali ne, in toženčeve besede se po njihovem naravnem pomenu kakor pohvala Dragotin V.-ove trdnosti in pošte- za svojega sinovca porok in v tem slučaji, ko bi ta ne plačal, za njega dolg odrajta, je popolnoma opravi-čeno, ako se obtoženec na platež obsodi, ker se po tem odgovoru „za njega stojim", kterega je toženec dal, ne more drugi pomen dajati, kakor da je toženec vzel poroštvo v polni meri na se, in se zavezal, odraj- na to tati dolg Dragotina V., ako ta ne plača. Ako bi toženec te dolžnosti ne hotel na-se vzeti, moral bi določno prašanje zanikaven odgovor dati, ne pa pri trjavnega, kakor je storil. (Razsodba najviše sodnije od 27. aprila 1871., št. 807.) » Prav. Slov." Znanstvene stvari. nosti vzemati morejo, posebno ker toženec na predlog y naj bi za Dragotina V., ko bi treba bilo ) plačal ) nič Poročilo ni rekel. o XXIII. skupščini Matičinega odbora kr. česka dežel dsodnija pa je z raz- 2. novembra 1871. sodbo od 11. oktobra 1870. leta št 32.968, prvosod Pod vodstvom gosp. dr. E. H. Coste pričela se je nijsko razsodbo premenila in po tožnikovem zahte- skupšcina ob 5. uri popoldne. Pričujoči so bili naslednji vanji v tem slučaji spoznala, ako tožnik z doloČilnima ....... ..........~ ~~ pri8egama ki ste se mu naložili. dokaže da Fran ljubljanski gg. odborniki: dr. Bleiweis, Jeran, Kandrnal Lésar ce tu log », ai 0vv. xicw.wi, , jv ^»«l, Marn, dr.Papež, dr. Pogačar, Praprotnik, dr. R. res naročil, tožencu gori omenjena prašanja Razlag, Sovan, Solar, Tušek, Vávrů, Vilhar, dr. Von- dr. Zupanec; baron Zois je svoj glas poslal tele- staviti in da je France L. to tudi v resnici storil. R Čina > te razsodbe so sledeči: Toženec Peter V. priznava, grafično; — izmed vnanjih gg. odbornikov pa sta svoje da je Francetu vsled prašan ja, ali bi Janez Dra gotinu smel dati blago, odgovoril: „Dragotin Je vri marljiv, za njega dober stojim". Same po sebi bi te besede le veljale kot priporočilo; ako pa se dokaže da prašal France bi mnenje pismeno objavila gg. dr. Krek in dr. Ulaga. Potrdil se je XXII. skupščine zapisnik. 2. Tajnik je poročal o važnejših stvaréh tako-le: Slavni odbor! Od poslednje odborové skupščine ; ».ut, piipuiuunu, p«. ao uuiv«^, „oiavui uuuur i v^u pusieunje ouuorove SKUpSCine, vsled tožnikovega naročila toženca ki je bila 31. avgusta 1871. leta, je Matici prirastlo pr«»»!, úl li tožnik mogel dati Dragotinu V. blago, «u ^ uwiu uuw, m bujci ; g. v^rese* tiauez, u. k. gimn bode za njega porok in v tem slučaji, ko bi Dragotin profesor v Celji, in g. Blaž Grča, kaplan v Ribenbergu ali 25 novih udov, in sicer Orešek Janez c. k. gimn ne plačal, njegov dol odrajtal, se te besede kot ustanovnika, in 23 letnikov, ako slavni odbor vse } y ». T "" lJJ VU,"JVMM .— Lwvwii v ▼ .... & i^v , a ^ igvumu y, aau oiavm uuuui VOC, kot vzetje stavljenih pogojev gledé upa za Dragotina V. ktere mu hočem našteti po imenu, sprejme v društvo, in toraj pokažejo kot poroštvena pogodba, ktera toženca Ti so: (tajnik bere imena); ker pri nikomur ne nahajam po členu 281 kupč zak za blag 9 ki ga bo Janez S. Dragotinu delnega dolžnika za pravilnega zadržka, da se ne bi imel sprejeti dal 9 napravi in predlagam : 9 zato na vgovor, da so te besede nedoločne, se ne more ozir Naj si. odbor blagovoli sprejeti vse. (Odbor odobri jematí, ker se poroštvo kot neomejeno in tedaj kot do- nasvet.) Matičini glavni knjigi je po tem takem zadnja ločno pokazuj Ker pa toženec přiznal, da se je številka 2116. Dragotinu V. blago, kolikor ga ni prodal, zapečatilo se tožniku zamuda, ki bi ga ob pravico terjatve pri Važ n ej dop 9 ki so došli odboru, so ti-le pravila 9 ne more očitati, ste naloženi določilni na kteri se je spoznalo, razsodilni riuwtui prisegi, som od 12. septembra t. a., D prošnji za do- izreka za 200 odtiskov knjige Deželni šolski svèt za Kranjsko odboru z dop če tudi bi se besede „za sojo, ktero je zatoženec zoper to razsodbo vložil, se je povdarjalo, da sodnik mora, — — ------„— koga stati" kot poroštveno izrečenje vzemati mogle, po pogojnikov izvedeti, ne pa tem slučaji pa nikakor ni št. 1134, posebno zahvalo u« vuuoaur „štirje letni časi", ktere odbor v 22. skupščini podařil knjižnicam ovo Je zemnih ljudskih šol Prečastiti gosp. Ign Mrak členu 278. kup. zak volj marquetski škof se samih besed držati misliti poprosil 9 da 9 je toženec, ne nj poroštvo hotel da bi ga njegov sinovec bil klonil v 20. skupščini severni Ameriki z dopisom od 22. avgusta t. 1. srčno zrekuje odboru, da mu je Matič. knjige po- prevzeti, m to brez naj Gosp manjega lastnega prida dr. Fr. Rački v dopisu od 23. sept, t je tuj stavil. Ne dá se vsled prašanja, ki mu ga odgovarja, da in zakaj se jugosl. akademija ne bode se je toženec brez udeležila „naučnega rečnika", kterega namerava izdati verjeti, da kterega vidnega nagiba tako težko zavezati hotel in to srbsko učeno društvo v Belemgradu nedoločeni meri, kar se med trgovci brez najvaž zlog ne abaj 9 še v •vn msih r pripeti Z besedami: „temu smete blago dati, za tega stojim 9 da se zastran Centralni in izložbeni odbor prve obče hrvatske med tem ko se vsaki dan učitelske skupščine v Zagrebu je Matici poslal „Prizna-sljivosti trgovcev poprašuje. nico, ovim se očituje slavnoj Matici pohvalno priznanje je na izložbi odlikovala svojimi popu- na tom što je toženec svoje prepričanje o Dragotin V nosti in zanesljivosti hotel izreči in trd-v tem smislu larno-znanstvenimi knjigami i emljovidi Ta je v okvirji oběsila v Matič. sobah pri Kajig* * poslanih na izložbo pa do današnjega dne še nismo přejeli. d) Gosp. Stanislav Mikuckij, pomočnik bibliote- karja universitetskoj biblioteki v Varšavi z dopisom od 10. oktobra t. 1. poprašuje, imajo li Slovenci popolniši slovensko-nemški slovar, nego je Janežičev? V odgovoru, ki se mu je poslal 18. oktobra, naz-nanilo se mu je, da se ravno pripravlja za natis. (Odbor omenjene dopise vzame na znanje.) Upravnistvo je vsled pooblastila, danega mu od si. odbora, podarilo nekoliko Matic, knjig, in sicer: a) Slovenskemu katoliško-političnemu društvu v Glo- bokem pri Brežicah 9 različnih knjig; b) ubogim realnim učencem v Ljubljani 10 mine- Naj si. odbor to vzame na znanje. (To se zgodi.) c) Došel nam je naslednji dopis od 18. okt. t. 1. : „Slavnom odboru Matice Slovenske! F. Paškal Vuicic, biskup i naměstnik apostolski u Bosni čestituje i želi srětan uspieh naměre i moli, da i Bosna u dioničtvo primise dělah, kojase izdaju po Matici". Naj si. odbor pritrdi, da se apostolsko namestništvo v Bosni, in sicer sedaj na imé preč. biskupa Paškala Vuicica, vpiše med one, kterim Matica daruje svoje knjige, ter da se mu poklonijo došle izdane knjige. (Odbor soglasno pritrdi.) Dalje naznanjam si. odboru, da je g. Zalokar přivolil, da Matica prepusti njegov rokopis „imenik živali, rastlin in rudov" si. deželnemu odboru v ta namen, da se iz njega imena vzemó v slovensko-nemški slovar. Rokopis se je tudi izročil in gg. bogoslovci že iz njega prepisujejo imena za omenjeni slovar. O tiskanji Matič. knjig za 1871. 1. naznanjam to-le: a) Schoedlerjeva mineralogija in geognozija je že dovršena. b) „Letopisa" je natisnjenega 18 pol. c) Zemljovidi so do imen izgotovljeni. — Koke mi 20. oktobra naznanja, da mu je g. Cigale za Avstralijo že poslal imena, in da jih je koj dal rezati v kamen. Ker smo dospěli do tega, da se kmalu dovršé knjige, zato treba, da jim odbor danes določi ceno, ob enem pa tudi izreče, ali vse letošnje knjige dobé vsi Matič. udj e, toraj tudi letniki ? Kar tiče ceno knjigam, nasvetujem: naj si. odbor to določiti prepusti predsedniku in tajniku. (Odbor pritrdi.) Kar pa tiče določbo, ali tudi letos vse Matič. knjige dobé tudi letniki, moram si. odboru objaviti, da mi je te dni došel dopis, v kterem se en ustanovnik prito-žuje in tudi ustmeni ugovori so bili slišati o tem , da se kakor ustanovnikom, tudi letnikom dajejo vse knjige, čeravno 5. §. Matičinih pravil izreka, da letniki po odborovém sklepu dobivajo na leto vsaj po toliko knjig, da bodo po prodajalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, tisto leto izdane. Po tem §. Matičinih pravil ima odbor res pravico, letnikom dati manj knjig, kakor jih na svetio dá Matica ; toda prepovedano ni odboru, tudi letnikom dati vse knjige. Došlé so se vse knjige dajale tudi letnikom, in to niti Matici niti ustanovnikom ni bilo na škodo. Matici ne, ker jej je tako ravnanje pridobilo mnogo novih udov, in tudi ustanovnikom ne, ker so dobivali po toliko knjig, da so gotovo vredne toliko, kolikor 50 gold, že vplačane ustanovnine donaša letnih obresti. Iz teh razlogov nasvetujem: Naj slavni odbor tudi letos dá letnikom vse knjige za 1871. 1. (Odbor pritrdi.) 3. V imenu odseka za izdavanje šolskih knjig je poročal A. Lésar naslednje: Slavni odbor ! Gotovo je vsem gg. odbornikom znan vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje ukaz od 8. oktobra 1871. 1., vsled kterega so se v prvem in drugem razredu kranj skih gimnazij in realek začeli v slovenskem jeziku učiti dotični predmeti. Za naravoslovje je vis. c. kr. ministerstvo po-trdilo Erjavčev in Tušekov prevod Pokornijevega „živalstva" in „rastlinstva", kteri je ranjki A. Janežič po naročilni poti 1864. leta spravil na svetio. Omenjeni knjigi ste mimo tega, da je le malo njunih odtiskov med svetom, natisnjeni brez podob, kakor je brez njih bilo tudi Pokornijevo nemško izdanje. Novejša Pokor- nijeva izdanja pa krasi mnogo mnogo lepih podob , ki učencem zdatno lajšajo učenje. Treba je toraj pred vsem, slovenskim srednjim šolam preskrbeti prevod in tisk naj no vej šega Pokornijevega izdanja. Odsek je sicer te misli, da je zalog šolskih knjig ali državna blagajnica, iz kterih je vlada iz začetka tudi drugim narodom skrbela za šolske knjige, v prvi vrsti poklican, v tem obziru tudi nam Slovencem gmotno pomagati; v drugi vrsti pa ima to dolžnost deželna blagajnica, ki deželne naklade gotovo najboljše naloži, ako jih nekoliko obrne na šolstvo. Toda ker se odsek bojí, da bi se stvar, ki se ne dá dolgo odlašati, preveč zavlekla , predno bi se v sedanjih časih resila po ustavném poti, zato je iskal druzega zaloga, ki bi za prvo potrebo přiskočil na pomoč. In kteri zalog bi mogel to storiti ? Kteri drug i, ko Matica slovenska, kteri so pravi rodoljubi v kratkih letih žrtovali toliko zaloge, da zdatno pomaga potrebi, in ktera med svojimi dru-štveniki šteje toliko duševnih močí, da se, kar se tiče sestavljanje šolskih knjig, ne ustraši velikanskega, a blagega delà. Te misli so bile vodilo odseku, ki je g. Tušek a naprosil naj prej pozvedeti, ali in za koliko bi se dobile podobe za Pokornijevi omenjeni knjigi. Gosp. Tušek se z dotičnim vprašanjem 18. oktobra obrne do založi-telja nemškega izvirnika. Fr. Tempski mu 20. oktobra t. 1. odgovori: Najnovejse izdanje knjige „živalstva" je 11. od 1872. 1., rastlinstva pa 9. od 1871. 1. Pokorniju bilo bi za pravico prevoda plačati 100 gold, za „žival- stvo" in 60 gold, za „rastlinstvo". Slike, v svinec vlite, kterih je v „živalstvu" 490, v „rastlinstvu" pa 350, stale bi 3500 do 4500 gold ., in ne bi se smele za no- beno drugo knjigo rabiti, nego samo za omenjeni prevod Pokornijevega živalstva in rastlinstva. Ko bi se Matici zdeli stroški previsoki, kar so tudi za 1000 do 1500 odtiskov, — dalje piše Tempski — Matičino priza- devanje rad pospešim s tem, da jej za nizko odškodnino, ki se bode ravnala po številu odtiskov, posodim podobe, ako dá knjigi tiskati v Pragi. — Gosp. Tušek koj odgovori Temp skiju, da Matica ne zmore slik, ampak da se morda ravná po njegovem nasvetu, ter vpraša, koliko bi stali knjigi po nasvetu njegovem. V dopisu od 24. oktobra Tempski odgovarja to-le: Bodite poverjeni, da hočem kar moč pospeševati Matičino pri-zadevanje, toda bojim se, da bi Vam neugodne okoli-šcine, ki jih omenjate, dopustile, omenjeni knjigi dati na svetio, ker se 1000 —1500 odtiskov nikakor ne splača. Pokornijeva nagrada se nikakor ne more zni-žati, saj ni visoka. Ako jaz za porabo slik za žival- stvo zahtevam 350 gold, in za rastlinstvo 250 gold., gotovo je to malo, ker me slike stanejo okoli 12000 gld. Plačati bi toraj imeli: a) Za živalstvo Pokorniju 100 gold., meni pa 350 gold., b) za rastlinstvo Pokorniju 60 gold., meni pa 250 gold. Tiskanje s pa-pirjem itd. vred pak bi pri tiskarji Merciji stal 2274 gld. Ako tem stroškom prištejemo še za voznino in vezanje 200 gld. in nagrado pisateljem po 20 gold, od pôle 680 gold., dobili smo 3916 gold., ki jih najmanj pogoltnete omenjeni knjigi. Utegnili bi pa še viši biti zarad závitko v konik narave". *) Pa ta nam prostora primanjkuje, da Pre- presežejo 3916 gold., vendar jih idemo toraj precej na bolj glasovitega, še dandanes in morda še kakovih drugih nepreviđenih stroškov. Pa bi se še natančneje z njegovo sistemo pečali. recimo, da stroški ne Matica po odobrenem proračunu, po kterem jej za leto živečega socijalista Louis Blanc-a. 1872. ostaja samo 3838 gold., nikakor ne zmore; vrh tega bi pa morala po pravilih vsakako izdati še poro- zdaj L. Blanc, po vnanji postavi mal, neznaten možic, blizo 70 let star, je že v svoji rani mladosti že čilo o odborovém delovanji z imenikom društve- začel mešcanstvo (la bourgeoisie) zaničevati in se je nikov uxiwY, tO je, t-w tv/ val u0iv« vuiv/in. iJaoci JC vilih nikakor ne smemo lotiti naložene glavnice, ktera svojo pot skoz življenje kakor časnikar in imé si je jej je narastla iz doneskov ustanovnikov in znatnih pridobil s svojimi, lepo in zanimivo pisanimi zgodovin- ■ i i Htt WĚ f ill II II Í p°* pôl tiska. Ker se po Matičinih pra- zaklel to „kasto" cloveškega društva vničiti. Zacel je volil umrlih rodoljubov, ker doneski, ki se smejo za skimi deli kakor s „povestnico zadnjih 10 leť letne stroške porabiti, ne zadostujejo, ker Matičarji kaj vestnico francoske ustaje itd. UC^UUjlU JLV/ lui y Slaven pa je še delu ki več pričakujejo, nego samo dve popularni knjigi o na- stal po svojem delu „organizacija delà", — delu, kí je ravoslovji, za ktero je Matica došlé že mnogo izdala, 1850. leta že 9. natis doživelo. Ravno naslov te knjige in ker moramo izdati poročilo z imenikom Matičarjev, „organizacija delà"**) je postala potem parola za zato je odsek iskal virov, da bi se odprli saj prvima delalce pri njihovih socijalisticnih gibanjih. Misel L. Blanca, ktera se vleče skoz to delo kakor rdeča nit, je Pri- ««V^ JV VVAUV/O. T A* V, » ; --J J šolskima knjigama Pokornijevega naravoslovja. hodnje šolske knjige vzlasti filologične in matematične ta, da je vsakdo obvezan delu mora vsakako založiti ali samo v razmerj i državna ali deželna bla- s v o j i h- z m o ž n o s t i in da sme vsakdo vživati 1 e gajnica. Med te vire šteje odsek a) deželno blagajnico po individualnosti svojih potřeb. L. Blanc in b) nabiro radovoljnih doneskov; zato dalje nasvetuje: ne pozna vec, kakor komunisti, niti enakosti pri delu, naj bi sl. odbor ustanovil odsek, ki bi imel vse ro- niti enakosti pri vžitku za vse ljudi. Ali L. Blanc misli I KMX, UAI VU K/V/l UMlMUV V A* VViWVX* J 4L*.*. V/A f W W A V doljube pozvati, da blagovolijo v ta namen priskočiti na Matici dalje ? > in 2. da imajo vsi ljudje enako pravico do delal- naj sl. odbor v ta namen tudi prošnjo skega orodja in da so v obce vsi pripomocki, s kterimi se delà in producira, lastnina vseh ljudí, — cele dr- Toda za to on ni, da bi privatno premoženje vloží pri sl. deželnem odboru. Ako po tej poti Matici dojde zdatna pomoč,___^ — , um se za prihodnje leto (1872) na svetio dá 4. snopič slo- nehalo in da bi bilo to skupno, kakor pri komunistih lahko zave. venskega atlanta, kterega je tudi jako treba našim on je zato, da bi imela vsaka vrsta obrtnije, na priliko šolam. čevljarji za-se, krojači za-se itd. svoje posebno skupno Iz omenjenih razlogov odsek sl. odboru priporoča premoženje, kakor podlago za vsa podvzetja domaće odobrenje nasvetov, tiskanih v vabilu za današnjo je XXIII. skupščino. Predloga pa se glasita tako-le: ) to obrtnije. Pa pri vsem tem, da je L. Blancova osnova prak- tičneja, nego so osnove komunistov, ostane le vendar a) Naj sl. zbor sklene, da Matica s svojimi dohodki neizpeljiva, kajti on nam ne naznanja nobenega sred-in s pripomočjo rodoljubov za 1872. leto v 3000 odti- stva, po kterem bi se mogle zmožnosti za delo pri po-skih na svetio dá „Pokornijevo živalstvo" za prvi in jedinih ceniti, niti nam ne kaže nobenega pota njegovo „rastlinstvo" za drugi razred slovenskih gim- kterem bi se dala enkrat spoznana veča zmožnost nazij in realek, Schoedlerjevo živalstvo in rastlinstvo, kterega delalca v resnicina večo delavnost prisiliti, ki se bodete rabili v viših razredih, pa naj se odložite ali vsaj nagniti. — In kdo bo pri vžitku individualiteto do tistih mal, da ju bode treba. po potrebščinah presojeval? L. Blanc ne računa nič s Stroški za omenjeni Pokornijevi knjigi v 3000 od- človeško naravo, vsled ktere so ravno potrebščine po- tiskih utegnijo preseči.....4100 gold. Ker Matici vsled odborovega proračuna za 1872. leto za izdavanje knjig ostaja kr. jedinih oseb neskončno raztegljive, neomejene in ne-omejljive. Kdo bo vžitke meril in taksiral, da se bo smelo reči 3838 99 50 99 da je ta in ta po svoji individualnosti s tem vžitkom popolnoma zadovoljen, da je onemu spet i Matica sama, vzlasti ker mora izdati tudi poročilo o drugi vžitek po njegovi individualnosti najbolj přikladen odborovém delovanji in imenik svojih društvenikov in da bi se smelo na koncu reči: nikomur se ni krivica se ne sme lotiti naloženega svojega imetka, ne zmore godila, vsi so bili s privoščenimi jim vžitki zadovoljni? Pod solncem ga ni tacega člověka, ki bi znal in ki bi se se upal taki „furkei" izpeljati. omenjenih stroškov, zato odsek dalje nasvetuje: Naj se ustanovi odsek, ki bode pobiral rado-voljne doneske za izdavanje šolskih knjig in naprosil deželni odbor, da bi v ta blagi namen iz deželnega (Dalje prihodnjič.) zaklada přivolil zdatno pomoc. (Konec prihodnjič.) Socijalno-politiàke razprave Poduène stvari. Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega. (Konec.) Bivša parižka komuna m socijalizem. z. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. VIII. tistem času, ko so komunisti svoje nazore o po-boljšanji in napravljanji svetu oznanovali, trudili so se tudi socijalisti, svetu predočiti, da ga hočejo po svoje Zehengang, hod po prstih. Zehenhang, vesa na prstih. Zehenhângen, viseti na prstih. Ziehstemmen , povpirati se s Zeigefinger, kazalec. Ziehen, potegniti (sabljo). Zehenstand, stoj a na prstih. Zertheilen, razdeliti. Ziehen, vleči. potezo Ziel, tarča. Zickzacklauf, tek križem. « *UUL »UUljailBU, »vetu preuuuiu , UČV g» yv ovujo ) „uaiomaug ui osrečiti. Že ob času O.uesnav-a ie živel imeniten mislec la nature" à Paris 1755. „ _ •____ H/r 11 I . • .__1 „»„«„«v.iln nAnîînlîa^Xïin T 7 A1)n.n„înfti;A„ Baisiliade de Bilpai" à Paris 1753 in „Le code de Pis. po imenu Morelly, ki je pisal znamenita socijalistična aela pod naslovom: „Bazilijada Bilpajska" in pa „Za- 71 L' organisation du travail" par L. Blanc, 9. edition à Paris 1850, Pis Zickzacklaufen, teci križem. Zug, poteg. Zug, četa. Zuriick, nazaj. Zuriicken, primakniti se. Zuriickspringen, odskočiti. Zuriicksprung, odskok. Iz Gradca 11. nov. A—q. — Sinoči ob 7. uri so imeli dijaki tukaj snega vseučilišča občni zbor. Na dnevnem redu bil je račun dosedanjega odbora zarad pomočnega društva vseučiliščinega in volitve v novi odbor. Predsednik bil je Nemec, kterih je bilo nazočih 243, Slovanov pa 186; Lahi niso došli. Prva točka dnevnega reda se je izvršila v najlepšem redu; k drugi točki govori pravoslovec g. Sporčič (Hrvat) in v imenu vseh Slovanov zahteva v mirni besedi, da se voli v novi odbor po kurijah, da bodo tudi Slovani zastopani v odboru, in da ne bi, kakor do zdaj, samo Nemci gospodarili z denarjem , ki ni le samo nemški, marveč deloma tudi slovanski in talijanski, kajti kakor se je čulo iz računa preteklega leta, daroval je tudi slavni deželni odbor kranjski 30 goldinarjev; zahteval je gotovo pravično, da Nemci volijo 3, Slovani 2, in Lahi 1 odbornika. Al to Nemcem nikakor ni bilo po všeči; nasvetoval je eden izmed njih „Uebergang zur Tagesordnung", in ker je bila za ta nasvet večina nemška, zgodilo se je tako. Zdaj stavlja zdravoslovec g. Vipavec do nazočega vseučiliščnega rektor ja dr. Bi- schoffa interpelacijo: je li ga volj a, varovati akademi-ško prostost tudi slovanskim dijakom, in razpustiti stalni odbor nemških dijakov, kteri je pravo ognjišče vednega hujskanja zoper Slovane? Gosp. rektor je govoril veliko, a povedal je kaj malo; vezal je večidel le otrobe, nazadnje je pa še stalni odbor nemški jako hvalisal. Slovani so zoper to protestovali, in gosp. Vipavec je v daljnem svojem govoru nemčurjem zeló grenke, a resnične solil; rekel je med drugim, da je podpredsednik nemškega odbora rekel: „den slavi- schen Hunden muss man den Brotkorb hoher han g en". Pač sijajno znamenje „der deutschen Bil-dung" ! Ker se predlog g. Sporčiča ni sprejel in so hoteli Nemci meni nič tebi nič kar svoje kandidate v odbor spraviti, se je vnel hud vriš, ki je trajal tako dolgo , da so Slovani, ki so viděli, da iz te moke ne bode kruha, zahtevali, da se zbor razpusti. Dolgo so se Nemci temu zoperstavljali, al na zadnje vendar je obveljalo zahtevanje Slovanov. Potem so zapustili naj-popred Nemci dvorano in za njimi v najlepšem redu tudi Slovani. — Pozneje ponoći je šla množica Slovanov, menda iz kavarne, proti domu popevaje slovanské pesmi; mahoma jib pa napadejo nemški „burši" združeni z „feuerwehr" recte „feuerscheu" itd. in vname se hud boj , pri kterem je bilo mnogo ranjenih, kajti Slovani se niso nikakoršnega napada nadjali, in so bili vsi neoboroženi, „burši" pa so imeli debele palice s svinčenimi buckami. Slovani so bežali proti neki ka-varni, in komaj je med tem prišedša patrola pomirila hudi boj. Neki Srb je tako hudo ranjen, da so ga morali v bolnišnico spraviti. Sodniška preiskava bo dokazala, kaki junaki so tukajšnji „burši" in pa „feuerwehr", ki je bojè mislila, da gori in da tukaj mora gasiti. — Ako slovanski dijaki pri akademičnem uradu svojih pravic ne dobijo, pritožili se bodo do ministerstva. Iz Gradca. A—q. — 4. dne t. m. se je obhajala v dvorani Schreiner-jeve pivarne poleg kolodvora lepa svečanost; obhajal se je stoletni rojstni dan Senefel- der-ja, ki je prvi iznajdel kamnotisek. Bilo je nazo- čih blizo 500 gostov. Profesor dr. Zwiedinek je govoril prav iskreno o pomenu kamnotisa in narisal prav živ životopis Senefelder-jev. Godba polka Leopold je svirala mične piece, in pevci družbe „Typographia" so nalog pevski izvrstno dovršili. Po polnoči se je pričel ples, ki je trajal do belega dne. Dospěli so tudi telegrami izvBeča, Brna, Berolina, Hamburga itd. Iz Stajarskega. („Tabor"), leposlaven in znanstven list, hoče z začetkom prihodnjega leta izdavati g. Davorin Trstenjak, ter vabi v ta "namen pisa-telje, da mu vsaj do konca t. m. rokopise na Poniklo pošljejo. Izhajal bo list dvakrat na mesec na celi poli in cena mu je na leto 4 gold., prejema se pa naroč-nina tudi za četrt leta. — Tako beremo v „SI. Gosp.'1 Trst 10. nov. (Razstave konec in konec Beustov.y Razstava naša se je tako tiho zaključila kakor krčma,, ko vina in denarja zmanjka. Govorilo se je pred, da bode zaključek prav slovesen ; al zastonj smo pričako-vali tište velike slovesnoâti! Cedalje več pritožeb se zdaj vsaki dan v tukajšnjih lokalnih Časnikih čita zoper mestne očete in magistrat. Res, pravo gnjezdo propagande italijanske je tukaj. „Cittadinu" se je začelo zopet sanjati o združenju Istrije in Goriške s Trstom. Vse to skupaj pod krilom „svete Italije" zdi se temu listu zemlja, na kteri bi si Italijan in Nemec roke podala — čez glave Slovencev. Ubogi sanjači! — Pad Beusta je nas neizrečeno razveselil na bregovih Adrije. On je bil tisti zidar, ki je do Adrije hotel nemški most zidati; hvala onemu, kdor mu je mavto zmešal tako, da je sam va-njo padel! Naj njegove zasluge za Avstrijo „Brencelj" vzame v list. Frickov Janez. Rojan 13. nov. (Čitalnica naša) napravi 26. t. m. veliko besedo, v kteri se bode poleg govorov in petja predstavljala glediščina žaloigra „Mlinar in njegova hči". Nadejamo se posebno veselega večera. Vljudno se vabijo vsi udje, neudje povabljeni z listki, plačajo vstopnino. Ivan Dolinar, tajnik. Iz Koroškega. (Nova Železnica in pa ravnopravnost Slovencev.) 5. dne t. m. je prisopihal v Belak prvi hlapon po doděláni železniski crti, ki veže Ko-roško s Tirolskim in se Pustriška železnica imenuje. Okoli srede tega meseca se bo ta nova črta bojè odprla občinstvu. — Vojaško ministerstvo je nedavno zaukazalo, da morajo častniki (oficirji) tistih polkov, pri kterih niso sami Nemci, ampak vsaj 20 vojakov med sto govori kak drug jezik, naučiti se tudi tega jezika toliko, da jim bo v njem vojake podučevati mogoče. Ako v treh letih ne naucijo se druzega polkov-nega jezika, ne bodo službi povišani, kedar pride vrsta na-nje. To je le pravično povelje in bo gotovo veliko pripomoglo, da se vojaki lože in hitreje naućijo vojaške službe. Po tem takem se bodo častniki kranj skega 7 mariborškega, tržaškega in — celovškega polka brž da morali naučiti slovenskega jezika; — al žalibog, zdaj slišimo — piše „Besed." — da se pri celovškem polku to ne bo zahtevalo, akoravno je tudi na Koroškem tretjina Slovencev, tedaj tudi v celovškem polku tretjina slovensko govori! „Ja, Bauer, das ist was anderes!" Iz Kranja 6. nov. (Prošnja.) Ker se „Živalstvo", spisal Fr. Erjavec, in „Rastlinstvo", spisal Iv. Tušek, knjigi, ki je učenci naše gimnazije potrebujejo, nič ve<5 kupiti ne morete, zato prosi podpisani ravnatelj blagih dobrotnikov, če bi hoteli knjigi na njegove stroške prej ko prej mu blagovoljno doposlati. Tudi Scbodlerjeva *) slovenska „Fizika", „Astronomija" in „Kemija" bi sa sprejemale hvaležno. Gimnazijsko ravnateljstvo. , ,m m ——,-i--i,M, ^^mem^^tm I-1—i-I—1-I—r~ *) Naj bi s Schodlerjevimi knjigami na pomoč pri-hitela tudi Matica. Vřed. Zuriickwenden, obrniti se. Zwei, dva. Zweireihe, dvostop. Zweikampf, dvoboj. Zweigriff, dvoprijem. Zwischenschwung, medhit. Zwischensprung , medskok. Iz Razdrtega 13. nov. — Naznanite drage „Novice" svojim čitateljem žaiostno novico, da smo 9. dne t. m. pokopali občespoštovanega učitelja g. M. Ju h-a v Hrenovicah. Bil je ranjki vri učitelj in svoji družini oče, vreden, da ga mili spomin spremlja v hladni grob. Zapustil je vdovo in sedmero otročičev. Zadnjo čast so mu spostovaje kot pravi prijatelji skazali samo štirji učitelji. Ne vem, ali drugi njegovi tovarši niso vedeli za njegovo smrt, ali jih je zadrževalo slabo vreme ali pa mrzlo prijatelstvo, da bi bili ranjčega spremili na zadnji svoji poti? Iz Ljubljane. — „V jamo pade, kdor jo druzemu koplje"; ta pregovor se je zopet vresničil pr Be us tu. Sel je, ko je s pruako-magjarsko silo jamo skopal Ho-henwartu! Mi pravimo: hvala Bogu! — nemški za-grizenci pa, ki so agitovali zoper poravna v o cislaj-tanskih homatij in s tem kazali, da vodo obračajo na pruski mlin , milo obžalujejo njegov padec in mu na slovó pošiljajo „častna mesijanstva" za to, da je Slovane na steno tiščal, — da je d val i z em vstvaril, nam 70 odstotkov davka na glavo nakopal, Magja-rom pa stregel s 30, — da je decembersko ustavo in „burgerministerium" z brezverstvom na noge postavil, — daje poravnavo razdrl itd. itd. Kaj pa ga je tako nenadoma vrglo z mogočnega njegovega sta-lišča, ni še prav nič znano. Vgibuje se marsikaj, al gotovega nihče ne vé. Eni pravijo, da so osebni vzroki, ki so na dan prišli o njegovih postranskih finančnih špekulacijah na borsi; drugi pa trdijo, da pri vsem tem bi se bil še nekoliko časa na vrhuncu obdržal; ako bi ne bil eden izmed odstopivših ministrov na odlocilnem mestu Be us ta odkritosrcno popisai tako kakor je. To mu je neki tako hitro vrat zlomilo. V nedeljo še ni nič čutil, da mu že kljenka zadnja ura ; tišti dan je še s Kellerspergom se razgovarjal o programu, kterega naj se prime novo ministerstvo, — v pondeljek pa je že dobi! iz cesarjeve pisarne ukaz, naj prosi za odstop. — Njegov naslednik kot minister vnanjih oprav je grof Andrassy, dozdaj predsednik ogerskega ministerstva. Kaj ima Avstrija od tega moža pričakovati, o kterem njegov leiborgan „Napio" pravi, da je skoz in skoz „ungarischer Staatsmann", kaže nam to, kar je na dosedanjem svojem mestu počel, ne govorivši od preteklih časov leta 1849. in od silnega sovraštva njegovega do Rusov. Kako se je godilo Hrvatom, kterim je glasovitega Raucha za bana stvaril, in kako se jim godi še dandanes , ko jim deželni zbor predrzno odlaga do prihođnjega leta, to vé ves svet. Nobena skrivnost pa tudi ni, da on z Beustom v zvezi se je vtaknil v cislajtanske zadeve in presekal v zadnjem hipu poravnavo, in zdaj že hoče Poljakom posebno pogačo peči, da bi jih spravil v državni zbor dunajski, po njih pa vso drugo državopravno opozicijo po Beustovi maniri na steno pritisnil. Uboga Avstrija! Al naj pride kar koli hoče: Avstrijo ljubi moramo solidarno stati za pravo in resnico, ktera naposled, če tudi po hudem boji, m o r a zmagati in bode zmagala! Geslo cesarjevo „viribus unitis" bodi naj geslo 13 deželnih zborov zoper 4 protivne ! — (Dr. Rieger) je iz Prage na čestitanje, ktero je unidan društvo „Slovenije" telegrafično po njem poslalo deželnemu českemu zboru, dr. J. Bleiweis-u pismeno naročil: „naj čestitim svojim rojakom naznani srčno zahvalo za bratovske simpatije, s kterimi so na-vdani do nas Oehoslovanov, in isto tako živo zahvalo za sklepe društva „Slovenije" v občnem zboru 1. dne tega meseca". — (F zboru katol. polit, društva) 5. t. m., ki je enoglasno sprejel resolucije društva „Slovenije" od 1. t. m., je gosp. kanonik Urh tehtno in obširno govoril o kri-vicah vojaške postave, ki smo jo dobili 1868. leta. Enoglasno je bil potem sprejet nasvet za prošnjo do ministerstva: 1) Naj se vojna postava tako pre-naredi, da bode 25. § zastran začasnega odpusta v korist vsem bogoslovcem brez ozira na čas, kdaj so bili v vojaštvo vzeti (da tedaj vsak smé posvečen biti s to pogodbo, da bo vojašk duhoven, ako bi bilo kterikrat treba); — 2. dokler pa se to ne zgodi, naj se uslišijo prošnje tacih vojakov, ki želé posvećeni biti, v smislu 25. § (to je, s to pogojo, kakor je v 2. točki imenovana). Sprejet je bil k temu še gosp. Klunov nasvet 3.: Enoletni bogoslovci naj so tudi v bogoslovji tistih dobrot deležni, kakor učenci na vseučiliših, — da se s tem vsaj nekoliko poravná krivična vojaška postava. — (Iz deželnega odbora.) Gospod Jožef Rudež, grajščak v Rib ni ci, ki je 14. oktobra t. 1. umri, je v svoji oporoki od 6. maja t. 1. zakladu deželne bolnišnice 1000 gld. volil. Deželni odbor naznanja ta bla-godušni dar vsi deželi v hvaležni spomin na ranjkega. — (Cehoslovani v Ljubljani bivaj oči) so 1. dne t. m. deželnemu českemu zboru poslali sledečo adreso: „Slavni zbor českega kraljestva! Z veliko pazljivostjo smo sledili kot verni, na dalj nem jugu v sorodni Kranji prebivajoči sinovi naše krasne domovine, vsak obrat krutega boja našega naroda, vselej ž njim se radujoči ali žalujoči. Zato je tudi nas kraljevsko pismo od 12. dne septembra t. 1., s kterim cesar rad pripoznava pravice češke krone in s kronovanjsko prisego to priznanje obnoviti hoče, napolnilo z nepopisljivo radostjo. Kralj je govoril, kralj je zastavil svojo besedo, da hoče svoje najzvesteje kraljestvo osrečiti in dolgoletne prepire odstraniti! To naše veselje so pač nekoliko zmanjšali osnovni članki, kajti videli smo, da se je si. deželni zbor za mnoge velike žrtve odločil; a vendar tudi radi pripoznavamo, da se je vse le po zrelem pre-tresanji vsakoršnih razmer, zarad miru in preustrojenja kraljestva in države zgodilo; dalje pa smo tudi prepričani , da je si. zbor českega kraljestva te težke žrtve za poslednje spoznal, od kterih se v prihodnje niti pi-čica izpustiti ne sme. Soglasno z adreso in osnovnimi članki stopil je si. zbor možko in postavno nasproti kraljevskemu odgovoru, kteri pa brez ozira na poselstvo in dano besedo od 12. septembra je po vplivu nekterih kolovodjev na dobro našim sovražnikom odločil, s čemur se naše si. česko kraljestvo ponižati ima. Gledé na to nadjamo se, da bo imel si. deželni zbor zgodovino našega naroda vedno pred očmi, da od časti njegove in pravic njegovih ne bode odstopil. Prepričani tega izre-kamo si. zboru českega kraljestva naše popolno soglasje in najiskrenejšo zahvalo za dosedanje junaško in od-ločno zagovarjanje pravice češke krone s prošnjo, naj se ne zmeni več za prazne dunajské obljube. Slava ju-naškim poslancem! Slava kroni sv. Vaclava! Živela državnopravna opozicija ! j ' ® P;f — (Sedma predstava dram, društva) v deželnem gledališcu ljubljanskem bode v nedeljo 19. novembra. Predstavljala .se bode prvikrat iz českega poslovenjena igra s petjem „Jurčkove pri kazni" v 5 dejanjih. Ta igra , ktera je še vedno jako priljubljena na reper-toiru českega narodnega gledališča, spada med boljša dramatična delà izvrstnega českega dramatika J. Kaj. Tyla in kaže sanje s svojim stanom nezadovoljnega kmečkega fanta, kteri se slednjič prepriča, da naj člověk ne hrepeni po bogastvu in časti, ker te same člověka ne storé srečnega, ter postane zopet srečen in zadovoljen s svojim stanom. Igra ima tedaj lepo moralo v sebi in mnogo resnih in komičnih položajev, ter se utegne tudi slovenskemu občinstvu posebno prikupiti. Napevi, kterih ima igra precej v sebi, so večidel zlo- ženi po čeških narodnih pesmih. Ker je ravno pred sej- svojem listu? Kar je pijana ali nora baba govorila mom 9 se je nadejati posebno obilnega obiska tudi od je znal tiskati tuj časnik Tagblattu" resno * kli- Naša navada sicer ni da strane vnanjih domoljubov. (Iz mestnega zbora.) ^«oa xi <*v aua Oluci ili , bi motili, kar nemški mestni očetje delajo na rotovžu, kaj govori Leskovec ali Mahr, dr. Schaffer ali dr. Kees- al čemo : „ne igrajte se z ognjem !" na čelu svojem přinesla iz Ljublj. telegram od 6. nov., da „državni poslanci kranjskega zbora ne pojdejo v dr Soča" je v 15. štev žavni zbor f bacher, Pirker ali dr. Scboppl ; povedati moramo vala za državni zbor". edini grof Thurn in Svetec sta glaso- VSaj to, W«j rv«.iwi ftuiivm » wvxvyj , «w vv»«* j-v. v. »«vw. . "J ~ K.WV* liMUil, vsi enoglasno glasovali za to, da se na predlog Svetec s Thurnom glasuje? Ce pa je to dr. Županov B eu s tu „an das geruhrte Herz" pritisne bila, spodobilo bi se jej bilo mesto v „Brencei da kakor zmirom in vselej, so tudi 10. t. m. gram „ Soči"? Kdo neki je natvezil ta tele kje neki so tišti zbori, v kterih šala dr. Županov B eu s tu „an das geruhrte Herz" pritisne bila mazilo ljublj. meščanstva dalje da dr. K a 11 e n- spodobilo bi se jej bilo mesto v „Brenceljnu u (Gosp. dr. Val. Zarnik) se je zdaj stalno pre egger je bil strašansko hud, da je deželni odbor za- selil v Ljubljano in je vstopil kot koncipient v odvet H I HHHHÍ da mestni očetje" snovaje novo občinsko po- niško pisarnico gosp. dr. Karola Ahačiča. pa ga, stavo, so prepisali le graški mestni štatut, kakor je že navada teh mož, popačili na več mestih in naštulili volilni red brez vsega svobodnega duha > zato naprej da bi revno svoje življenje na rotovžu še tirali y učitelj Pirker je pridigoval, da se ne more dekliška šola napraviti, ker jo deželni šolski svèt tirja, — dr. Župan je ustavil zidanje nove ljudske šole zato, ker deželni zbor ni dovolil mestu ioterij-skega posojila , da bi bili mestni gospodje mogočno gospodarili z denarjem, naslednikom pa plačilo zapu- bivši prvi kazinski plesalec dr. Schaffer godel du 9)° 7 stili, — v oi jJ 1 v J. CLU^iiigixi J^iuouiv/U ui • ^ uuuii je danes na goslih nemčurskih navadno pesem lieber Augustin" o „sprachenzwang-u", s kterim se nevedni ljudje sleparijo, kakor da ne bi se slišala no-bena nemška beseda v šolah , in je zahteval od ministerstva , naj prekliče dr. Jirečkov prokleti zem u 9 , uaj ^/igiviiu^ ui. uii^uauv j^/iuixícu „ i kteri bode celó razrušil zidanje realke 9 denar, s kterem gospodari hranilnica y je kajti denar dr. Rudolfa , Maliča, Stedry-a in ostale nemškutarske koterije. Tako so 10. t. m. rotovški gospodje strašno in enoglasno se hudovali zoper deželni zbor, deželni šolski svèt in Jirečekovo ministerstvo: nič jim ni bilo prav; m v tej v, —---^ V ~ W , sveti jezi so izvolili B eus ta si za častnega Ljubljančana ter patrona sebi ako on vendar še enkrat pride do krmila. ...... je v 258. listu iz časnika „Westermanns illustrirte deutsche (Poberki iz časnikov.) Ljublj. 99 Tagblatt u Monatshefte" posnel iz spisa K. Vogtovega nekoliko opazek 9 ki jih je popotovaje po Krasu in jadran- ske m primorj i zapisal. Med resnico je v tem spisu tudi pomešal marsikaj napčnega ; naposled pa dodal be-sedovanje neke krčmarice Postojnske tako-le: „Ko smo v krčmo stopili, je krčmarica ravno grozila se tako-le (nemški): „Bežite, bežite mi s svojim bindiškim in slovenskim jezikom! Kaj pa morem ž njim početi? većemu s kakim telebanom govoriti, ki je še bolj neumenjsot borštnarjev Karo (pès). Da bi me bili moji stariši dali namesti tega laški ali francoski učiti vendar mogla z ljudmi govoriti ali s tujo gospodo 9 bi ki v Postojno hodi, in lepe bukve bi mogla brati, kedar druzega delà ne imela. Kaj pa Vi imate v svojem bindiškem jeziku? Abcednike! Zares! ako bi se ne bila vsaj nemški učila, bila bi še danes tako neumna kakor moja krava, ki ne zná druzega nego mukati. Zdaj si paše peté brusijo s prošnjami, naj bi v šolah vse bilo bindiš— zakaj? zato, ker se nič učiti nočejo! ker hočejo osli ostati!" Ker se v Ljubljani pripoveduje da ta „lepa gospá" krčmarica skor ne more nobena druga biti kakor gospá Doxatova, zato jo očitno vprašamo: ali je res ona, ali ne? krivici ne natolcuje Ce n i 9 da se po če pa je res, da jo moremo dr. SchafFerju priporočiti, da jej naklone diplomo častne „Tagblatt" pa vprašamo: ali še ognjem igrá, ko na zemlji slovenski take psovke celega naroda slovenskega ponatiskuje v ljubljanske meščanke. ne čuti, da z Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaj a 14. nov. Do danes še zmirom ne vemo kd bodo novi ministri in po kterem programu bodo vladali. Baron Kellersperg je na poziv govega Veličanstva že pred več dnevi podal svoj pro gram ; al cesar ga do danes še ni odobril ; sliši se celó da ga je vi«, jv *«vrgel; vprašanje pa, rmu uuuu uuvi ministri, še celó ni prišlo na vrsto. Tako visi vse v zraku in bode viselo, dokler ne pride spet — Hohenwart kd bodo novi mi na svoje mesto imamo trojr 99 Zukunft" resnico trdi ko vlado w tt^i, iw pravi, u« b e n e g a ministerstva da 9 )d mini- > XVi»JtA uiiuiotcroicv , jo , uu »J^upuega utrakvi- avstrijskega in ogerskega, zdaj ni nikakoršnega popol kajt pa od treh ministerstev to je od skupneg > noma Namesti Anđrassy-a prevzame grof Lonyay predsedstvo ogerskega ministerstva kmalu razrušila Deak ) stranka po njem pa ki bode prav za prav Ogerskem bode začel podirati dvalizem, vzlasti, kedar pri- UJ-UMJU. i MUl uoiiu Xv' una u y c» ou duna , ai a V je dozdaj vladarica bila v Peštu. Tako se tudi Vse tedaj je megleno v Avstro tisnejo Hrvatj Ogerski. In vsega tega je Beust kriv Iz Prage. — 21. zastopniki federalist vêsti in složno postopati v prihodnje bila velika skup dne t. m. se bodo tukaj zbrali da se porazumejo, kako se j« nedelj Cehoslovanov, pri kteri je doktor rekši da niso Gregr razkladal sedanji stan Avstrije, avstrij ski Nemci zdaj na Dunaji zmagali, ampak zmôgli so Prusi: zato se Prusija raduj ki po takem bote nastopile dedšino Avstrij Ru sij raduj varh Avstrij gelj se jok Iz vseh slovanskih mest in trgov dobaja na stotine zaupnic in diplom častnega meščanstva Hohenwartu in drugim njegovim ministrom. Beust s svojimi diplomi je prav revež proti unim. Listnica vredništva. Gosp. J. Fr. v Št. P: Najbolje knjige živínozdravilstva so tište, ki sta jih dr. J. J. Bleiweis in dr. Strnpi na svetio dala. Cena s podobami jim je 3 gold. 15 kr. Obrnite se do gosp. doktorja. v 3 fl. 20 / i t n a cena v Ljubljani 11. novembra 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60. 4 fl. 60. ajde 3 fl. 40. banaske 7 fl. 30 4 fl. 50. sorsice rži ječmena 3 fl. 20 prosa 3 fl. 40. ovsa 1 fl. 80 Krompir 2 fl. 10. Kursi na Dunaji 14. novembra. 5% metaliki 57 fl. 65 kr. Narodno posojilo 67 fl. 50 kr. Ažijo srebra 116 fl. 50 kr Napoleondori 9 fl. 31 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani. »