231
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
C. kr. državno ministerstvo je z razpisom od 8. dne t. m. naznanilo vsem deželnim poglavarstvom , da je turška vlada prepovedala, da se iz Turčije za več časa ne smejo ne goveda ne ovce in koze v nobeno unanjo deželo prodajati; vzrok te prepovedi so kuge, ki so Turčii, zlasti v Bosni in Ercegovini, toliko živine pobrale, da jih zdaj sama nima zadosti. — C. k. general Filip o v ic, izvoljeni kralj, komisar prihodnje srbske skupščine, je prišel 8. dne t. m. na Dunaj ; da
prejme dotične vladne sporočila. — Iz statističnih naznanil za rudarstvo našega cesarstva se vidi, da tisti novi davek, ki je postavljen zdaj na zasledovanje rudnikov (Freischurfsteuer), je število tega rudokop-stva na četrtinko tega znižal, kar ga je bilo leta 1861. Rudarska špekulacija gre po takem rakovo pot, in zdaj se kaže , da so pravo trdili tisti poslanci v državnem in deželnem zboru, ki so se upirali zoper vpeljavo tega davka. Tako piše „Wanderer". — Slovanska beseda (čitavnica) na Dunaji, po vladi že potrjena, bode sklicala kmali občni zbor; na čelu ji zdaj stoje^grof Evgen Črnin, grof S. Berchtold, dr. J. Prohaska, Štefan Car, dr. K. Kaspar, Ernst Forchtgott, Dvofaček, Ig. Kfe-bicky, dr. M. Lobel, J. Vladislav. — 2. dne t. m. je slovansko pevsko društvo na Dunaji napravilo veliko besedo, ki se je odlikovala po izvrstnih predmetih in izvrstni izpeljavi; med mnogimi krasnimi pes-mami je Forchtgottova ,,Husitska" zvonec nosila; trikrat jo je moral zbor peti; tako jedernata in veličastna je, da vsi slovanski zbori bodo po nji segli in jo kmali peli. — Gosp. prof. Meisner, iznajdenik po vsem svetu znanih peči, je umrl na Dunaji. — „Oest. Ztg." pripoveduje, da še to leto bode sklican deželni zbor hrvaško-slavonski; že neki se dvorna kancelarija pripravlja na to, da pošlje komisarje v Zagreb, ki bodo delali za dovršenje tega namena. Ravno ta list pripoveduje, da kmali se bojo razpisale volitve novih poslancev za dalmatinski deželni zbor. — Knez Rudolf Taxis, eden izmed prvakov narodne češke stranke, je iz svoje grajščine v Nimericu oklical, da se po resnem prevdarku vseh sedanjih razmer zdržuje vse politične delavnosti. — Slavnozvani češki pisatelj Prokop Chocholovšek, tudi „Novicam" po nekterih prevodih znan, je 5. dne t. m. v Nadejkovu po kratki bolezni, se le 45 let star, umri; dežela češka je v njem zgubila enega svojih najboljih sinov. — Moravski časniki pripovedujejo , da se je nedavno papežev poročnik (nun-tius) podal v Olomuc, da bi ondašnjega nadškofa grofa Furstenberga sprijaznil z državnim ministrom. Olomuški veliki škof je namreč v vrsti tiste Schmerlingovi sistemi nasprotne stranke, ktere organ je dunajski Časnik „Vaterland." — V Pelzenji (Pilsen) na Ceskem je strašna dogodba izbudila velik hrup po mestu. 5. dne t. m. je mlad človek svojemu dekliču, s kterim se je hotel oženiti, česar pa stariši njeni niso dopustili, vrat prerezal z britvo; pri tej priči je bila mrtva; s prav tem nožem si brž potem sebi prereže vrat; umrl sicer še ni, pa upanje ni, da bi pri življenji ostal. Tako početje se. pač samo po sebi sodi; ni nam treba dostavka. — Naj povemo pri tej priliki še eno tako: 30. junija se je 17 let stara deklica iz Kečkemeta na Ogerskem vlegla na železnico, da jo je iz Pešta prišedši voz hipoma vso zmečkal, in zakaj neki je to storila? — zavoljo nezvestobe svojega ljubljenca!! — V Padovi so 1. julija neki dijaki preveč rogovilili ter se s policijo sprli; politična gosposka jih je zajela in na njih dom tirala. — Na sv. Petra in Pavla dan so papež, prvikrat po Božiču, zopet maševali v St. Peterski cerkvi v Rimu; zdravi so viditi. — Garibaldi zopet bo-lehji; toplice mu ne služijo. — Kako pa na bojišču v Slesviku, kamor je še vsa Evropa obrnjena? Kar so Prusi Dancem vzeli Alsen, je nekako prestala vojska. Vzrokov je več: kralj danski je slovo dal prejšnjemu ministerstvu, kije neprenehoma tišal v vojsko; novo ministerstvo bode morebiti bolj miroljubno; — spoznali pa so zdaj Danci tudi popolnoma, da so jih Angleži s svojimi obljubami za nos vodili. Brat kraljev, princ Ivan, je Šel v Berlin, da se tam pogaja z prusko vlado.
Pravijo, da poslanci dan na dan tekajo od danske armade do pruske in avstrijske, in od teh dveh do danske, in da poprej ne bo novega boja, dokler se iz Berlina ne zve konec teh razprav. — V Londonu je ministrom v zgornji in doljni zbornici huda pela ravno za to , da so tako na zvijačo delali svojo politiko; malo je manjkalo, da ni ministerstvo Russel-Palmerstonovo padlo; v zgornji zbornici državnega angležkega zbora je nezaupnica ministrom obveljala z 18 glasovi, v doljni zbornici pa je nezaupnica padla z ravno tolikšnimi glasovi. To je rešilo ministerstvo pogube. Zdaj bode moralo odkritosrčno ravnati o dansko-nemški homatii. — O cesarju Napoleonu se še zmiraj pripoveduje, da misli, da mora vladarski zbor (kongres) biti, kterega je že po zimi Evropi priporočal in brez kterega se ne bode izmotal danski klobčič. — Kar je glas počil, da so vlade: avstrijska, pruska in ruska tako imenovano „sveto zvezo" ponovile, uganjajo še zmiraj velik hrup vladni časniki francozki in angležki; nič ne pomaga, da vladni časniki avstrijski, pruski in ruski zagotovljaja da „sveta zveza" je prazen strah. — Večidel Buku-rešta je od 23. dne junija v vodi bilo; rekaDimbovica se je razlila takovstrašno, daje podrla mostove, razrušila ulice itd. Skoda velika se šteje na milijone. — Kakošna bo po svetu letina letošnja? Na Nemškem pričakujejo bolje letine, kakor se je mislilo spomladi, ko je dolgo trpela suša velika; strah, da so setve trpele po mrazu, je bil prevelik, zlasti okoli Rajne. V Meklenburgu je vendar slaba letina. Na Pruskem so setve letos zlo zaostale in po visočinah so rži konec vzele. V Rusii je letina letos zlo pozna, al nadjajo se obile žetve; samo laneno seme je trpelo od mraza. Na ruskem Poljskem stoje setve dobro, al zavoljo vojske je ostalo veliko polja neobsejanega. V Galicii in Poznanju so pričakovali dobre letine. Na Angležkem so vsi pridelki dobro kazali, ako jih poslednje deževna vreme ni pokvarilo. Na Francozkem se kaže letina v nekterih krajih prav dobra, v drugih slaba, v nekterih ne bode skoro nič pridelka; v (francozkem) Algieru imajo polne žitnice. Holandija je spomladi veliko trpela od suše, pozneji dež jim je pomagal. Na Ogerskem sa se v obče nadjali srednje letine; v Banatu in Potisji so pričakovali posebno obilega pridelka, manj pa v Stolnem Beligradu. V obče tedaj se po vsej Evropi pričakuje že dosti dobra letina, ktera bi še veliko bolja bila, ako bi ne bil sila deževni rožnik po več krajih škodoval polju. Dobremu vinu je letos že odkljenkalot zakasnila se je trta povsod; če ga tudi bode tu in tam obilo, sladčica mu ne bode presedala.
232