Več kmetsko-stanovske izobrazbe! Deio, ki ga človek opravlja v svojem stanu, je njegov +u.življe_s!ki poklic. Vsak zdrav človek ga mora vzeti na-se, vsak po svojem stanu, in ga vršiti! Ta dolžnost dela je tolika, da zahteva sv. pismo: »Kdor ne dela, naj tudi ne je!« Delo namreč tvori človeku podlago tuzemskega življe,nja, ker človeka vzdržuje in redi in pridobiva zemeljske dobrine tudi za vzdrževanje drugih. Delo je pa tudi temelj ne le gospodarskega, ampak splošno kulturnega napredka. Zato zahteva delo ne le zdravih rok in nog, pač pa tudi zdravega, živahno delujočega razuma in močne volje! Iz naše duše, iz razuma in volje prihajajo naorti izpopolnjevanja dela, prihajajo odlocitve, da se pridružimo napredovanju. Zato ni dosti, da se človeka zdresira kakor žival na kako delo, ampak je treba, da se vsak v svoje stanovsko delo uživi in da ga vrši z razumevanjem in ljub&znijo. Kmetsko delo je bilo prvo delo človeka. Kmetsko delo se vedno tvori podlago življenskega obstoja vseh ljudi, ker pripravlja živež človeškemu rodu. Zato je kmetski stan spoštovan in mora spoštovan ostati! Kmetsko delo pa mora biti upoštevano ne le od kmeta, ampak od vseh ljudi! Brez primerne izobrazbe pa tudi kmetsko delo ne bo rodilo tistih sadov, ki jih bi lahko in ki bi bili v korist kmetu, kateri dela, pa tudi človeški'družbi sploh! Ne rečemo, da se pri nas za kmetsko gospodarsko izobrazbo ni cničesar storilo. Že v naših kmetskih domovih se veliko stori. Dober go&podar zna svoje domače, posebno še svoje sinove, skrbno in vestno vpeljati v razumno gospodarstvo, posebno, ko mu pripoveduje svoje lastne izkušnje. In mati gospodinja uvaja svoje hčere v gospodinjstvo po vseh svojih močeh. Je to temeljna kmetako-stanovska šola in mi vidimo, da tam, kjer je razumen gospodar in modra gospodinja, gre kmetija goi"! Nikakor (pa ne more dom vse izobrazbe, ki bi naj pospešila gogpodarski napredek, nuditi sam! Pravijo, da naj priskočuje ljudske ali osnovne šole na pomoc. Te šole morejo kaj pripomooi le v najvišjem razredu, a tudi tu bolj malo. Vzrok je v tem, ker na učiteljiščih, ki vzgajajo učiteljski naraščaj, ni posebnih oddelkov za učitelje, ki bi bili v šolah na kmetih, in ker se torej o tem ne ipoučuje, zato ni čuda, da učitelji tudi ne morejo poučevati! Zelo pa so bili priljubljeni svoj čas in so fudi dandanes potovalni učitelji, iki so se posameznim kmetskim strokam posebno posvetili in se kot pravimo: specijalizirali. Na splošno imamo Ijudi, ki bi tudi zdaj radi prihajali in prinašali med ljudstvo 'kmetsko-stanovslke in strokovne izobrazbe. Treba pa je nekaj! Treba je, da se v domačem kraju zberejo ukaželini in ukapotrebni! Treba je, da ti potem pripravijo nekako stalno kmetsko stanovsko šolo. Ne mislite, da bi bilo treba zidaii kake nove šole. Ne! Naša izobraževabia društva po deželi naj prevzamejo tudi to skrb za kmet&ko-stanovsko izobrazbo! S tem bodo društva poživila svoje delovanje, ga obogatila in pritegnila v svoj delokrog celo okolico! Naša društva bodo zato ne le organizacija, ki nudi nekaj splošnega, morda le zabavo, kot se to tuintam godi, ampak bodo res šola! Zato je nujno potrebno, da zberejo naša društva v svojem delokrogu naše kmetske mladenice in mladenke, da torej poživijo mladeniške in dekliške zveze! Na rednih sestankih mladeniških in dekliških zvez bo mogoče nuditi na najbolj pristopen način dovolj kmetsko-stanovske izobrazbe, kar zadene kmetskega gospodarskega in gospodinjskega napredka, pa tudi, kar zadeva splošne izobrazbe kmetske mladine. Vsem duševnim voditeljem nasega kmetskega ljudstva zato toplo priporooamo, naj s tem novim pokretom dvagnejo življenje v naših prosvetnih organizacijah, ki bodo tako vzgajale naše bodoče gospodarje in gospodinje. Tako bodo ravno naša društva aitrjevala temelj veselega napredka kmetskega stanu, iker bodo nudila vec kmetslkostanovske izobrazbe.