ZAKAJ TAKO?
Kaplja pelina na rožnodolski samoprispevek!
Krajani Rožne doline so se v prvi polovici lan-skega leta z referendumom odločili za krajevni samoprispevek. Tako bodo pet let izdvajali 1.5 odstotka od neto OD za ureditev najbolj žgočih komunalnih problemov v svoji KS. To pa pomeni, da bodo do vključno leta 1990 obnovili večje število pločnikov in cest ter uredili javno razsvet-Ijavo. Na podlagi zbiranja sredstev iz krajevnega samoprispevka so KS Rožna dolina. Komunalna skupnost ljubljanskih občin, Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje in LB Sta-novanjsko komunalna banka decembra 1986 skle-nili samoupravni sporazum za uresničitev progra-ma samoprispevka za ureditev cest, pločnikov in javne razsvetljave v Rožni dolini. S tem sopodpis-niki tega sporazuma sprejeli dinamiko sprejetih del. ki je naslednja: za leto 1987, Krištofova cesta. Predjamska cesta, Bizjakova cesta, Koka-ljeva cesta. Cesta XIX, Cesta XXI, Cesta VI (od Ceste XVII do Ceste XXI), pločnik na Jamnikar-jevi cesti, javno razsvetljavo na Rutarjevi in Ažbe-tovi cesti, cestno /n javno razsvetljavo (Cesta ob Glinščici med Bizjakovo in Kokaljevo cesto); za leto 1988, Cesta VII, Cesta I. Cesta XII, Koreno-va cesta, Cesta VIII - pločnik, Cesta III - javna razsvetljava in pločnik, Cesta v Rožno dolino -javna razsvetljava, Cesta X - javna razsvetljava, Slepo cesto na Cesti v Rožno dolino 18 do 19št. -javno razsvetljavo, slepo cesto na Škrabčevi od 25 do 25 - javno razsvetljavo; za leto 1989: Cesta VII (od Ceste XV do ceste XVII), Cesta XV (od ceste VI do Ceste X), Cesta XIII, Cesta XI. Mahlikova cesta, Cesta VI - pločnik, Cesta II -javno razsvetljavo, Podrožniška cesta — javno razsvetljavo; za leto 1990: Kikljeva cesta, Cesta na Rožnik, Levčeva cesta - phčnik, Svetčeva cesta - pločnik, Pot na Drenikov vrh, Cesta 27. aprila - javno razsvetljavo, Večna pot - javno razsvetljavo, Cesta XVII - cesta. pločnik* javna razsvetljava.
Še to. Pri oblikovanju tega programa je kot strokovni predlagatelj sodeloval TOZD Projekti-va Komunalnega podjetja Ljubljana in njen pred-logje bil tako na svetu kot na skupščini KS sprejet brez pripomb.
Dinamika realizacije programa je izdelana na podlagi predhodnega usklajevanja z delovno or-ganizacijo Vodovod-kanalizacija, DO Energetika (TOZD Plin) DO Elektro Ljubljana in DO PTT Ljubljana. V primeru, da se v času uresničevanja programske naloge spremeni dinamika dotokov sredstev pa lahko Komunalna skupnost ljubljan-skih občin in KS Rožna dolina sporazumno spre-tnenita sprejeto dinamiko izvajanja programskih nalog.
Čemu smo v tem sestavu zapisali kar lep odlo-mek iz tega samoupravnega sporazuma? Prvič
zato, ker je ta sporazum prvi te vrste sklenjen v Ljubljani in bo lahko podlaga in v pomoč vsem ljubljanskim krajevnim skupnostim. Usklajen je z novo sprejetim pravilnikom Komunalne skupno-sti Ijubljanskih občin o financiranju krajevno skupniških programov. Drugič pa zato, kerje bil ta program tega samoprispevka pred časom pred-met najbolj blatne oblike anonimnega javnega napada. Neznani krajan Tomaž Justin iz Rožne doline Cesta VIII/22 (na tem naslovu pa tudi zgoraj imenovani ne živi) je namreč v reviji Telex z dne 1. 1. 1987 v članku »Politična zrelost« na izjemno nesramen in žaljiv način napadel program uresničevanja samoprispevka v Rožni dolini, češ, da bi morala pri tem uresničevanju veljati taka prednostna logika, ki najprcj ureja najbolj obre-menjene ceste in ceste, ki najbolj onesnažujejo okolje. Po njegovem, program, ki naj bi bil ures-ničen v štirih letih, ni pravilno zastavljen. Za to dolži tri krajevne funkcionarje, češ, da so progra-mirali najprej ceste, kjer sami stanujejo. Tega je po piščevem mnenju kriva »vrla rožnodolska funkcionarska srenja«, »izvoljeni« v KS Rožna dolina, ki »preveč« očitno, skoraj po »butalsko« skrbijo za »svoj privatni interes«, namesto, da bi skrbeli za »blagor skupnosti«.
Ocenjujoč to pismo so predstavniki rožnodol-skih družbenopolitičnih organizacij podali javni odgovor, kije bil že objavljen v Telexu in ga bodo v celoti objavili tudi v Rožnodolskih novicah.
Povsem na dlani je, da je šlo s strani tega krajana skrivajočega se za izmišljenim imenom za kar najbolj umazano obliko javnega napada na program samoprispevka. Anonimni pisec je izbral od enajstih le tri ceste, da bi lahko imenoma javno oklevetal tii delovne in požrtvovalne krajane in tako diskreditiral delo Rožnodolcev v zvezi s sa-moprispevkom. Njegovo pismo je tudi napad na ljudi, ki so žrtvovali več let prostovoljnega in napornega dela za pripravo in ureditev Rožne doline. Prav tem ljudem - aktivistom, družbeno-politične organizacije KS Rožna dolina izrekajo javno priznanje in vso družbenopolitično podpo-ro. Moralne škode, ki je bila z lažnimi obtožbami povzročena ne bo lahko oprati.
Ob vsem tem ostaja grenak phokus, kajne!? V kakšno zadoščenje je lahko takšnemu anonimne-rnu piscu kup laii in neresnic, lansiranih v najširšo javnost? Morda le v to, da je sposoben na klevet-niški način razdirati družbeno ustvarjalno delo svojih poštenih in zanesenjaških sokrajanov, ki vidijo širše in dalj od sebe, kot ta ubogi krajan, ki se bojipod svoje mnenje napisati celo svoje pravo ime. Za kakšen večji napor uperjen v družbeno koristno delo pa najbrž sploh ni sposoben!
J. DOMITROVIČ