Krščanski socialci in mokrači v Mariboru. Povišanje sladkornega davka je vse delavske in delavcem prijazne kroge neprijetno dirnilo. Delavcu in posebno Se njegovi družini je namreč sladkor, s katerim si sladi kavo, važna vsakdanja potreba. S povišanjem sladkornega davka se je torej podražila delavcu v sedanjih razmerah neizogibna vsakdanja hrana. Samoumevno je, da tudi naše mariborsko delavstvo ni odobravalo novega davka. Saj ga bo tudi ono občutilo in težko nosilo. V obsojanju tega davka se krščanski socialci niso razločevali od mokraških socijev. Prikladno bi bilo, da .bi se mokrači veselili v tej zadevi enakega mišljenja vseh mariborskih delavcev. Toda ravno nasprotno. Da se je povišal sladkorni davek, to dejstvo so začeli izrabljati v svoje strankarske namene. Mokraški voditelji so izdali geslo: «Krščansko socialua stranka je zakrivila povišanje sladkornega davka, zato prnč s krščanskimi socialci!> In naši mokrači, ki so se že davno odvadili samostalnega mišljenja in slepo sledijo svojim voditeljem, izgovarjali so za njimi te besede, ne da bi pomislili, kako bedastočo in neresnico oznanujejo. Hujskanje se je š.rilo. Nekaterim krščanskim delavcem se je celo grozilo, da jih ljubeznjivi mokraski sodrugi pomečejo 1. avgusta iz delavnic, ako se istega dne resnično uveljavi zakon o povišanju. Seveda se naši somišljeniki niso ustrašili takih groženj, kajti predobro jim je znano, ila so mokrači le pogumni v besedi, a pri kakem dejanju, tam jih ni. Vendar se je zdelo voditeljem krščanskosocialnega gibanja v Mariboru potrebno, da skličejo somišljenike k zborovanju, na katerem se naj jasno pove, kdo je sokriv pri povišanju sladkornega davka in kako stališče zavzemajo krščanski socialci nasproti povišanju Zborovanje se je vršilo v nedeljo dne 6. avgusta v vrtni dvorani hotela «Stadt Wien». Začetek zborovanja se je nastavil na 5. uro popoldne. Dvorana je bila polna delavskega Ijudstva. Ker so bili tudi mokrači povabljeni, bilo je tudi precej socijev navzočih, vendar večino so imeli krščanski socialci. Jeden izmed sklieateljev otvori zborovanje, pozdravivši prijazno vse navzoče, ter predlaga volitev predsednika izmed vrste krščanskih socialcev. Soeialdemokrati so ponujali svojega kandidata, a so ž njim pri volitvi z veliko manjšino propali. Ko se še določi podpredsednik in tajnik, podeli predsednik besedo g. dr. M. Mateku, da govori o jedini točki dnevnega reda: «ftdo je zakrivil povižanje sladkornega davka?> V tem hipu pa nastane v dvorani divjašk krik. Sociji so zahtevali besedo k opravilnemu redu. Predsednik izjavlja, da bi to dopustil drage volje, ako bi se kdo prej naznanil, a sedaj, ko je dal že referentu besedo, mu to ni več mogoče. Sociji se izgovarjajo, da so se prijavili k besedi, ter kažejo na predsedniško mizo, kjer je res ležal oznanilni hstek. Ker pa je listek prišel celo natihoma na mizo, ker se predsedniku ni vročil, niti so ga opozorili nanj, izjavlja, da ga sedaj ne more več uvaževati in povabi g. dr. Mateka, naj prične z govorom. A sedaj je bil ogenj v strehi. Kakor obsedeni so skakali sociji raz prostore ter kričali o nasilstvu, o nepravilnosti in nezakonitosti. Ker to nič ni pomagalo, začeli so s psovanjem. Krščanski socialci so pokazali občudovania vredno hladnokrvnost. S pomilovanjem so gledali razdivjane in razkačene mokrače. Tudi nekateri mokrači so se menda sramovali tega nastopa svojih sodrugov ter izdali parolo, da odidejo. Sedaj so podvojili sociji krik in psovanje ter v ,genzemaršu' odhajali iz dvorane. Krščanski socialci so pričakovali, da jim bodo mokrači s pametnimi razlogi v mirni besedi pojasnili svoje stališče, a mokrači so vedeli, da paraetnih razlogov za svoje trditve nimajo, in zato so si pomagali s krikom in psovanjem, kakor ie to navada le pri pouličnih barabah. Sedaj šele je mogel začeti g. dr. Matek s svojim govorom: Gudno je, da se je vlada odločila za poviSanje sladkornega davka, ki tako občutljivo zadene posebno delavsko ljudstvo. Če hoče vlada novih davkov, naj jih nastavi na razkošnosti kapitalistov, na Sporte, na borzo. (Burno pritrjevanje.) Vlada skrbi za kapitaliste, a ne tako za delavce. Ravno na pr. glede sladkorja: sladkornim tovarnariem daje premij na milijone, da lahko izvažaio v inozemstvo sladkor prav ceno, a doma obdačuje sladkor. V inozemstvu se kupuje avstrijski sladkor za polovico ceneje kakor pri nas doma. Ako bi imeli državni zbor, moral bi se ta davek odobriti v njem, a sedaj ga je izdala vlada s § 14. Gotovo bi ga državni poslanci odklonili. Sokrivci pri tem davku so torej tudi iste stranke državnega zbora, ki so s pretepanjem in raz- grajanjem onemogočile redno državnozborsko delovanje. (Pritrjevanje). In med temi strankami se je mimo nemških narodnjakov odlikovala socialdemokratična stranka. (Klici: Tako je, tako je!) Tudi ona je kričala, divjala ter razbijala v državnem zboru, da je bilo vsako delo nemogoče. S tem se je potisnil vladi § 14 v roke, s katerim se je izdal sedaj novi sladkorni davek. Smešno, neresnično in zlobno je torej, ako socialdemokratje razglašajo, da krščansko-socialna stranka je zakrivila sladkorDi davek. Socialdemokrate peče zdaj že vest, da so s o k r i v c i na povišanju tega težkega užitninskega d a v k a, zato bi radi sedai zvrnili krivdo na druge rame. A zaman je njih trud. Krščanski socialci so bili vedno proti povišanju tega davka, kakor so sploh nasprotni vsemu, kar ne pospešuje blagostanja trpečega delavskega stanu. (Dolgotrajno viharno pritrjevanje.) Na to se je še sprejela govorovi vsebini primerna resolucija. Po poročevalčevem govoru nastopili so še nekateri krščanski socialci s kratkimi stvarnimi besedami, a tudi jeden socialdemokrat (nekateri še so ostali pri zborovanju) se je oglasil, a ker še niti ni znal razločevati med krščanskimi socialci in nemško konservativno stranko, se je le popolnoma osmešil. Proti sedmi uri je zaključil predsednik zborovanje in izrazil zahvalo mariborskim krščansko-socialnim delavcem, ki v treznem političnem mišljenju in nastopanju visoko nadkriljujeio razdivjane in razgrajajoče mokrafie.