GLASIL
O OBCINE PIVK
A 


Foto: Zavod za turizem Pivka 


VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI 
OPTIMIZEM JE VEDNO NA MESTU 
Jesen se pocasi vraca v naše kraje, po toplem in suhem poletju nas bo, upajmo, ponovno razvajala s prijetnejšim, malo hladnejšim vremenom, tudi malo dežja si še vedno želimo, narava verjetno še bolj kot mi. Sprehodi po sveže odpadlem listju v množici toplih rumeno rjavih barv so lahko nadvse prijetni. Tudi košarica za gozdne sadeže gre lahko z nami. Sušene gobe, kostanj, orehi, šipek, pozno sadje in ostalo, kar nam narava nudi, izkoristimo, narava nam daje zdravo hrano in zdravo okolje. 
Protiutež potrošniški družbi in televizijskim ekranom, ki nas bombardirajo s katastroficnimi napovedmi. Jesen in zima za voljo razmer ne bosta lahki, a optimizem je vedno na mestu. Generacije ljudi v naših krajih so preživeleše bistveno hujše case, ti so jih utrdili, jih naredili mocnejše in najpomembneje, dali so jim samozavest. Samozavest želim vam, nam, znamo, zmoremo, ne damo se. 
Doris Komen Horvat 
odgovorna urednica 
Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic 
Glavna in odgovorna urednica: 
Doris Komen Horvat 
Fotografija na naslovnici: 
šmihelski animatorji Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. 
Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. 
VABLJENI K 

SOUSTVARJANJU 
OBCINSKEGA GLASILA 

Prispevki iz obcinske hiše 

NA 24. SEJI OBCINSKEGA SVETA PRVA OBRAVNAVA 
PRORACUNA ZA LETO 2023 
Obcinski svetniki so se 8. septembra sestali na 24. redni seji. Osrednja tocka na dnevnem redu je bila prva obravnava proracuna Obcine Pivka za leto 2023. Obcinski svetniki so sprejeli proracun Obcine Pivka za leto 2023 v prvem branju. V njem so prihodki proracuna nacrtovani v višini 12.423.827 € in odhodki v višini 13.996.524 €. Za prihodnje leto je nacrtovana tudi dolgorocna zadolžitev v višini 1.960.000 € za financiranje investicij v javno infrastrukturo, za odplacilo kreditov bo namenjeno 387.957 €. 
Med vecje investicije, ki so nacrtovane v osnutku proracuna za leto 2023, sodi dokoncanje operacije Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice-1. sklop (Obcini Postojna in Pivka), za katero smo prejeli odobritev dodatnih kohezijskih sredstev iz EU skladov za ureditev vodovoda v Radohovi vasi. 
Nadaljujemo z izvedbo projekta Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov KPPPJ, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Za potrebe PGD Pivka nacrtujemo financiranje nakupa novega gasilskega vozila, za vsa gasilska društva v obcini pa nabavo osebne zašcitne opreme. V planu je tudi celovita rekonstrukcija in dozidava gasilskega doma v Košani, ki bo dokoncana v letu 2024. V Palcju bomo dokoncali gradnjo poslovilne vežice. V Šmihelu bomo nadaljevali z izgradnjo vecnamenske dvorane, ki jo sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Fundacija za šport. Prihodnje leto bomo s pogodbo o opremljanju uredili komunalno infrastrukturo v Selcah, na Kolodvorski cesti ter na Bedinku, ki se bo navezovala na nov dom za ostarele, nacrtujemo pa še krajše preplastitve odsekov javnih cest po vaseh. 
Glede na pridobitev sredstev po razpisu v okviru Nacrta za okrevanje in odpornost je nacrtovana izgradnja in ureditev projekta Parking VisitPivka, v sklopu katerega se bodo uredila parkirišca za avtodome in elektricna vozila, ter izgradila komunalna infrastruktura v Trnju, v sklopu katere je predvidna ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in ureditev cestišca. Izvedba je nacrtovana za leti 2023-24. Za potrebe širitve IOC v Neverkah je nacrtovan odkup novih zemljišc ter priprava projektne dokumentacije za ureditev komunalne infrastrukture. S sredstvi po razpisu iz Nacrta za okrevanje in odpornost bomo na objektu Kolodvorska 11 uredili pet neprofitnih stanovanj, na Kolodvorski 26 bomo prenovili notranjost in pridobili štiri stanovanjske enote. V nacrtu pa je tudi odkup dodatnih zemljišc za potrebe novih stanovanjskih gradenj. Pripravili bomo projektno dokumentacijo za sanacijo ceste Dolnja Košana-Nova Sušica ter spremembo OPPN za obmocje pri Zdravstveni postaji Pivka, kjer je predvidena izgradnja 52 novih stanovanj. 
V proracunu smo planirali tudi sredstva po javnih razpisih za podrocje športa, za kulturno dedišcino in ljubiteljske kulturne dejavnosti, sredstva za podporne aktivnosti podjetništvu, sofinanciranje programov turisticnih društev ter subvencije v kmetijstvu. 

Javna obravnava osnutka proracuna za prihodnje leto traja do 13. septembra, obcinski svetniki bodo drugo branje proracuna za leto 2023 obravnavali na 25. seji v mesecu oktobru. 
Obcinski svetniki so sprejeli Porocilo o izvrševanju proracuna Obcine Pivka v prvem polletju leta 2022. V prvem polletju so bili prihodki proracuna realizirani v višini 
5.262.988 €, odhodki pa 5.074.412 €, kar prestavlja 35,44 % realizacijo prihodkov sprejetega proracuna. Presežek prihodkov nad odhodki znaša za prvo polletje 188.575 €. Obcinski svetniki so sprejeli predlagano spremembo pravilnika o uporabi športne dvorane. Predlagane so bile spremembe, da se namesto razpisa k uporabi vecnamenske dvorane Skala objavi poziv in da se cenik uporabe športne dvorane Skala letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebšcin. Dodana je bila še sprememba, da se lahko uporabnikom športne dvorane uporabo dvorane zaracuna pred izvedbo prireditve. 
Svetniki so na seji obravnavali in sprejeli tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in kriterijih za vrednotenje programov na podrocju socialnega in zdravstvenega varstva ter drugih programov v obcini Pivka. Pravilnik ureja dodeljevanje sredstev na razpisu za podrocje sociale, zdravstva in drugih programov. Glavna sprememba v pravilniku je ta, da smo vanj dodali še sklop sofinanciranja vecgeneracijskih programov, ki naj bi vzpodbudili vecgeneracijsko dejavnost in dogodke v obcini Pivka ter tako prispevati k vecji kakovosti družabnega življenja v obcini. 
Na seji so se clani obcinskega sveta seznanili s Študijo za podrocje staranja in sožitja, sprejeli so Strategijo starosti prijazne obcine Pivka ter letni delovni nacrt za leto 2023. Dokumenti so nastali v okviru projekta Starosti prijazna obcina, ki se odvija od leta 2018, njegov cilj pa je, da lokalna skupnost posveti prednostno pozornost urejanju sodobne dolgotrajne oskrbe ter z njo nelocljivo povezanima podrocjema zdravega staranja in krepitve nove solidarnosti med generacijami. 
Obcina Pivka 
Prispevki iz obcinske hiše 

IZGRADNJA VECNAMENSKE DVORANE V ŠMIHELU 
V Šmihelu poteka od meseca maja izgradnja vecnamenske dvorane s pripadajocimi objekti zunanje ureditve, ki bodo obsegali obmocje parkirišca, podporne zidove, zunanje utrjene funkcionalne površine in proste zelene površine. Objekt bo v celoti pritlicen, maksimalnih tlorisnih dimenzij 19,86 m x 20,90 m. Objekt bo namenjen športno-rekreativnim dejavnostim in obcasnim kulturno­prireditvenim dogodkom. Do sedaj je bil izveden izkop, utrditev terena, izvedba AB temeljev in talne plošce ter zidarska dela v pritlicju. Zakljucek del je predviden v februarju prihodnje leto. Izvajalec del je podjetje KOMUNALA SEŽANA d.d.. 
Obcina je pridobila sofinancerska sredstva v višini 270.000 € s strani Ministrstva za šolstvo in 55.157 € na javnem razpisu Fundacije za šport. Vrednost investicije brez DDV znaša 760.000 €. 
Vse uporabnike lokalnih cest, ki obdajajo obmocje gradnje, naprošamo za strpnost, razumevanje in dosledno spoštovanje omejitev in oznacb, ki so postavljene v casu izvajanja del. Posebno pozornost je treba posvetiti pešcem oz. šolarjem, ki bodo v casu izgradnje dvorane prehajali po lokalni cesti do zunanjega igrišca. 

REKONSTRUKCIJA ODSEKA DRŽAVNE CESTE V PARJAH 
Od februarja v Parjah potekajo gradbena dela rekonstrukcije državne ceste. Izvedena je bila že rekonstrukcija državne ceste z ureditvijo dovozov in uvozov do zemljišc in stanovanjskih objektov in izgradnjo enostranske, dvosmerne kolesarske povezave izven naselja oz. mešane površine za kolesarje in pešce v naselju vse do centra naselja. V naselju sta izvedeni tudi avtobusni postajališci. Izvaja se tudi že ureditev križišca in obmocja centra. Zakljucek del je predviden v zacetku meseca novembra 2022. Pri izvedbi projekta nastopa Ministrstvo za infrastrukturo - Direkcija RS za infrastrukturo kot narocnik in Obcina Pivka kot sofinancer. 
Obcina Pivka 

PARJE Z BOLJ VARNO PROMETNO UREDITVIJO 
V Parjah od februarja poteka rekonstrukcija državne ceste. Izven naselja so opravljena vsa predvidena dela. Urejeni sta avtobusni postajališci, ki smo si jih Parci že dolgo želeli. Ucenci in dijaki varno in odmaknjeni od prometa cakajo na avtobusne prevoze. Z obcinskim središcem smo po novem povezani z novo kolesarsko stezo. 
Do konca novembra bo izvajalec CPK d. d. uredil še križišce sredi vasi, plocnike in cestno razsvetljavo. Rekonstrukcija bo velik prispevek k varnosti vašcanov. Kolesarsko povezavo do Pivke z veseljem uporabljajo kolesarji in zaenkrat predvsem redni sprehajalci. Ob novem postajališcu se je pojavil tudi hudomušni napis. 
VS Parje 




PREPLASTITEV CESTE V UREDITEV OKEN NA DVORCU NEVERKAH RAVNE 
V Neverkah so se v avgustu zakljucila dela obnove cestišca na odseku lokalne ceste Neverke - Dolnja Košana. 
Na odseku od prikljucka na regionalno cesto do Neverk (hišna številka 32) se je razširilo in preplastilo vozišce ter izvedlo kablovod. Dela je izvajalo podjetje CPK ITER d.o.o. 
Obcina Pivka je v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV na dvorcu Ravne na prav poseben nacin zašcitila okna – s postavitvijo slik, ki prvenstveno nadomešcajo razbita okna, po drugi strani pa predstavljajo plemiške rodbine, ki so si lastile dvorec skozi zgodovino. Gre za enostavno rešitev, ki bo dvorec vsaj zacasno zavarovala pred zunanjimi vremenskimi vplivi. 

ZAKLJUCUJE SE GRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V SLOVENSKI IN RADOHOVI VASI 

Podzemna komunalna infrastruktura v Slovenski in Radohovi vasi je zgrajena, izvajajo se zakljucna in druga manjša dela na objektih. Gradnja spada pod okrilje projekta »OSKRBA S PITNO VODO V PORECJU LJUBLJANICE – 1. SKLOP«, v okviru katerega smo na obmocju obcin Postojna in Pivka zgradili in izboljšali približno 62 kilometrov cevovodov, 6 vodohranov, 4 crpališca oziroma precrpališca, 2 zajetji vode, 2 vodarni s tehnologijo precišcevanja z ultrafiltracijo, 1 pretocno celico in 1 regulacijski objekt (samo na obmocju obcine Pivka se je zgradilo nekaj vec kot 26 kilometrov vodovoda, zgradilo nov vodohran Pivka, zmogljivosti 1.000 kubicnih metrov in obnovilo še 3 vodohrane in 3 crpališca). 

mesecu opravljal le še zakljucna dela. Pridobitev Z izgradnjo komunalne infrastrukture v Slovenski in uporabnih dovoljenj in predaja objekta narocniku je Radohovi vasi bodo pocrpana vsa razpoložljiva sredstva, predvidena v mesecu oktobru. 
ki smo jih v okviru projekta pridobili iz Kohezijskega sklada Evropske unije. Zaradi zakljucka perspektive pa novih Vrednost del  znaša 1.320.000 evrov . 

sredstev iz tega naslova ne bo vec mogoce pridobiti. S tem se bo tudi uradno zakljucila gradnja v okviru projekta Operacijo izgradnje vodovodnega sistema delno financira »OSKRBAS PITNO VODO V PORECJU LJUBLJANICE Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. 

– 1. SKLOP«. 


ZACETEK GRADNJE IGRIŠCA V MALI PRISTAVI 
V naselju Mala Pristava se je uredilo igrišce, s katerim je vaška skupnost pridobila rekreacijsko površino, namenjeno mladim in aktivnim vašcanom, v uporabi pa bo tudi kot vecnamenska površina na razpolago lokalnim prebivalcem. 
Izvajalec projekta je bil KOMUS d.o.o., Podjetje za komunalne storitve. Vrednost del znaša 31.836,75 € vkljucno z DDV. Dela so se financirala v celoti iz lastnih sredstev iz namenske proracunske postavke. 



Za nami je eno najbolj vrocih in sušnih poletij v zadnjih tridesetih letih. Prihaja jesen in za njo zima. Cene energentov so podivjale. Slovenija že drugi mesec zaporedbeleži najvišji skok cen v okviru EU, k cemur so v najvecji meri prispevale cene energentov, ker je bil poseg vlade prepozen in neprimeren. Ukrepi, ki jih je predlagala vlada, niso niti senca pomoci, kot jo je gospodinjstvom recimo namenila naša severna soseda Avstrija ali ukrepom, ki jih je spomladi letos sprejela vlada, ki jo je vodil g. Janez Janša. Po poletni prihaja jesenska in zimska suša – v denarnicah. 
Nižji DDV na vec kot podvojene cene elektrike bo imel neznaten vpliv. Položnice bodo zato v prihodnjih mesecih iz meseca v mesec višje. Kot da vse to ni dovolj, nas v prihodnjih mesecih cakajo višji davki in posledicno nižje place. V kriznih razmerah je potrebno delovati z zgledom. Namesto tega je vladajoca koalicija pred poletjem sprejela zakon, ki uzakonja 19 ministrstev, namesto dosedanjih 14. Birokracija se bohoti, kljub temu pa istocasno vladajoci želijo preprecili izvajanje dolgotrajne oskrbe s 1.1.2023 po novem, lani decembra sprejetem zakonu in obglaviti ter politicno prevzeti javno RTV. Potrebno je pokazati, da nismo ovce, podpreti referendume in glasovati PROTI trem škodljivim zakonom. Sicer nas bodo »strigli« s še vecjim veseljem. Zadnjic sem na twitterju v odzivu na nek zapis o zgodovinski zmagi Golobovih svobodnjakov med drugim napisal, da so … praznoglavci ocitno volili »nekaj novega« ... ter da zapitek napacnih odlocitev že od Cankarja dalje placuje narod. Vsul se je plaz spakovanja levicarskih moralistov nad mojo, po njihovem mnenju neprimerno komunikacijo. Pa vas vprašam: kdo pri zdravi pameti pa bi volil nekoga, ki javno napove, da bo dvignil davke in znižal place? Državni zbor deluje v novi sestavi že cetrti mesec, prva redna seja parlamenta pa bo šele konec septembra. Novim oblastnikom je oblast krepko stopila v glavo. Oholost in aroganca sta prisotna na vsakem koraku. Nekateri v tej oholosti ne razumejo, da ljudstvo predstavlja 90 in ne 41 poslancev. 
Pred nami so volitve. Najprej bomo 23. oktobra volili novega predsednika republike. V teh razmerah je, bolj kot kdaj koli poprej pomembno, da se odlocimo pravilno. Dr. Anže Logar je kandidat, ki uživa široko zaupanje. Tega ne pišem zato, ker ga osebno poznam vrsto let in vem, da je clovek, ki bo predsednik vseh, ne glede na to, kakšne so posameznikove politicne preference, pac pa zato, ker mi to govorijo številni, s katerimi sem se imel priložnost pogovarjati v zadnjem mesecu dni. Tretjo nedeljo, 20. novembra, pa se bomo podali tudi na obcinske volitve. Saj veste, kako pravi pregovor: »Konja, ki zmaguje, ne menjaš.« In v obcini Pivka ste v zadnjih letih zmagovali na številnih podrocjih. Naj se dobro delo nadaljuje tudi v prihodnje. Srecno. 
Zvone Cernac, poslanec 


Za mano so parlamentarne pocitnice, ki pa žal, niso zabrisale vseh odvijajocih se norosti na politicnem parketu. Vse pogosteje se sprašujem, ali je nekatere kolege iz opozicije zapustila zdrava pamet ali je to, kar pocnejo, res njihov modus operandi? Zastraševanje ljudi, širjenje negativne energije, laži ... Zame in kolege je postalo že rutinsko vprašanje: “Kaj bodo pa danes na plano privlekli iz svojega prirocnika sovražnosti in nespoštovanja?” 
In tako bomo ocitno v casu globalne draginje dodatno izcrpavali državni proracun za referendume. Štiri milijone približno stane eden, zahtevajo tri. Zaenkrat. Zagotovo se bodo spomnili še kakšnega. Med tem pa, recimo, Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni caka na novo telovadnico. To in še kaj bi lahko uredili s tem denarjem. Ampak ne, raje zbiramo podpise za nesmiselne referendume. Toliko razuma premorem, da lahko suvereno zatrdim, da so nesmiselni in da je opozicija referendum, to pomembno orodje državljanov, zlorabila v škodo vseh nas. 
Ko so vodili (prejšnjo) vlado, so sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga ni bilo mogoce izvajati. Mi smo ga zgolj popravili, ob tem pa še preprecili nekatere podražitve oskrbe. Zdaj pa v SDS preprecujejo, da zakon zacnemo izvajati. Norost! 
Opozicija se v bistvu strinja s popravljenim zakonom, ni pa jim všec datum izvedbe. Kako pa bo našim najstarejšim všec, da bodo zaradi njihovega referendumskega zavlacevanja placevali višje domske oskrbnine? 
Še ena norost je zakon o RTV Slovenija. Z njim smo na zahtevo civilne družbe, stroke in zaposlenih iz tega pomembnega javnega servisa brezkompromisno umaknili politiko. Ker mora biti neodvisen in v službi vseh nas. SDS, ki si ga je ob asistenci ostalih strank nekdanje koalicije, prisvojila in tega niti me skriva, pa ga ocitno želi potopiti. Njihovi politicni nastavljenci ukinjajo gledane oddaje, prikrivajo slabe rezultate gledanosti svojih projektov, izvajajo mobing in šikaniranje zaposlenih. Toliko zlobe na enem mestu še nisem videl! Celo Evropska komisija je zaznala problem in bo na podlagi slovenskega primera gazenja svobode medijev pripravila zakonodajne rešitve. Smo dobesedno evropski testni poligon, kaj se zgodi, ko politicna stranka ugrabi javni servis. Poslanci smo z zakonom iz RTV politiko (prvic v zgodovini!) umaknili, SDS želi referendum. Ker na njem seveda ne morejo pozivati k temu, naj RTV ostane politicen, lažejo, da bomo odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za ukinitev RTV prispevka?« Atudi, ce jim bo vecina pritrdila, bo prispevek ostal. Lažejo, da še sebi pocasi verjamejo. In potem je tu še zakon o vladi. V zgodovini se še ni zgodilo, da bi na referendumu odlocali o organizaciji dela v vladi. Volitve so odlocile, predsednik vlade in koalicijske partnerice imajo jasno vizijo, kako bodo dosegli zastavljene cilje. Vsak odgovoren vodja postavi organizacijo v kolektivu, ki ga vodi, na nacin, kot bodo ekipe najbolj ucinkovito delovale. 
Reševanje stanovanjskih vprašanj mladih, zelena preobrazba, energetska samozadostnost, varovanje narave. To so teme 21. stoletja, ki jih želi ta vlada z drugacno organizacijo rešiti. Po domace: dodali bi tri prazne škatlice vžigalic in vžigalice iz drugih škatel samo premestili vanje. Brez dodatnega bohotenja javne uprave. Ampak ocitno je naslavljanje izzivov prihodnosti problem in je treba ostati v prejšnjem stoletju in zastarelih okvirih. 
Upam, da boste, spoštovane volivke in volivci, prepoznali, zakaj je zbiranje referendumskih podpisov nesmiselno. Mi seveda referendum spoštujemo. Ker je to demokraticno orodje. Institut. In ce bo treba, bomo še enkrat argumentirano, kulturno in strokovno ponovili vse argumente. In dokazali, da nekatera stališca sodijo samo še na smetišce zgodovine. 
Zaslužimo si konstruktivno opozicijo, ne norosti, laži, podtikanj in zapravljanja denarja za politicne igrice. 
Aleksander Prosen Kralj, poslanec 



Program je namenjen inovativnimpotencialnim podjetnikom in podjetnikom zacetnikom, z namenom nudenja vsebinske in financne podpore pri razvoju ucinkovitega poslovnega modela za lažji zagon podjetij. Program je namenjen vsem mladim podjetjem (do treh let starosti od ustanovitve) ter potencialnim podjetnikom, ki razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja na podrocju turizma v Obcini Pivka in tudi v ostalih gospodarskih panogah v Obcini Postojna. V program se lahko vkljucijo tudi fizicne osebe, vendar mora - v primeru prejema financne nagrade - prejemnik ustanoviti podjetje v Obcini Pivka oz. Obcini Postojna in zagotavljati delovanje podjetja še najmanj 2 leti po prejemu nagrade. Program nudi intenzivni 6-tedenski podjetniški program s 7 delavnicami v trajanju 4 šolske ure in individualno podporo izkušenih mentorjev in podjetnikov, ki sodelujejo z Inkubatorjem. Delavnice bodo izvedene v mesecu oktobru, predvidoma na lokacijah Inkubatorja v Postojni, Veliki Otok 44b in Pivki, v IOC Neverke oz. v Krpanovem domu. 


SKUPNA PRIZADEVANJA ZA KREPITEV PODJETNIŠTVA V PRIMORSKO-NOTRANJSKI REGIJI 
V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva se je v septembru odvijalo 7. srecanje podpornega podjetniškega okolja Primorsko-notranjske regije, letos naslovljeno »Izzivi podjetništva Primorsko-notranjske regije v financni perspektivi 2021-2027«. Dogodek, sofinanciran s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija, je pripravila SPOT tocka Primorsko­notranjske regije v sodelovanju z gostiteljem, Podjetniškim inkubatorjem Perspektiva. Preteklo leto so zaznamovale številne spremembe, ki jih je bilo deležno tudi lokalno okolje, tako na kadrovskem podrocju kot tudi sistemu financiranja ter organizaciji samega dela. Izmenjava informacij in povezovanje z ustanovami, ki so pomemben del podpornega okolja, je za krepitev podjetništva pomembna spodbuda in tudi že vsakoletna praksa, ki prinaša dobra sodelovanja, razvojne priložnosti ter tudi skupna prizadevanja. Poudarek srecanja so bili torej skupni izzivi, s katerimi se organizacije soocajo pri delu ter nacrtovanje aktivnosti institucij v preostanku aktualne financne perspektive. Svoje programe in instrumente so na srecanju predstavile številne organizacije, ki se zavedajo svoje vloge pri razvoju podjetništva v regiji. Na srecanju so sodelovali Šolski center Postojna in ICST, RRA Zeleni 
V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: 
•
 kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, 

•
 kako jo realizirati, 

•
 kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, 

• 
pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). 


Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse 


kras, AJPES, LAS med Snežnikom in Nanosom, socialno podjetje SRZS, LAS Notranjska, GZS RZ Postojna, ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE - Urad za delo Postojna, OOZ Ilirska Bistrica, OOZ Postojna, OOZ Cerknica, Podjetniški inkubator Perspektiva in NEC Cerknica, sicer nosilec tocke SPOT Primorsko-notranjske regije. Dogodek je požel veliko zanimanje, kar potrjuje dejstvo, da Primorsko­notranjska regija vidi možnosti razvoja in napredka v povezovanju in predvsem v nacrtnem usmerjanju svojih aktivnosti v podjetništvo, podporo tovrstnem sodelovanju pa so izkazali tudi predstavniki agencije SPIRIT, ki so se udeležili posveta. 
DKH 

prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. 
Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: 
• 
Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si,   05 721 22 32 

•
 Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 




FINANCNI URAD SVETUJE  
Nakup vozila v Sloveniji Kadar fizicna oseba pridobi prevozno sredstvo znotraj Slovenije, nima z vidika davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) in davka na motorna vozila (v nadaljevanju: DMV) nobenih obveznosti glede prijave tega nakupa. Nakup vozila v drugi državi clanici EU Ce fizicna oseba pridobi novo ali rabljeno prevozno sredstvo iz druge države clanice EU, ji bo davcni organ odmeril DMV, ob pridobitvi novega motornega vozila pa bo odmerjen še DDV. DDV Za novo prevozno sredstvo štejejo motorna vozila, ki so povsem nova iz tovarne ali so bila dobavljena pred potekom šestih mesecev po datumu, ko so bila dana  prvic v uporabo ali ce z njimi ni bilo prevoženih vec kot 6.000 kilometrov. Fizicna oseba, ki ni identificirana za namene DDV, mora pridobitev novega vozila iz države clanice EU prijaviti davcnemu organu na obrazcu DDV­PPS v 15 dneh od dneva pridobitve. DMV Za vsako motorno vozilo, ki je v Sloveniji registrirano prvic, je treba v Sloveniji placati DMV, ki ga davcni organ odmeri na podlagi prejete napovedi DMV. Davcni zavezanec mora pred vložitvijo napovedi za odmero DMV pridobiti potrdilo o skladnosti pri homologacijskem organu. Šele po zakljucenem postopku homologacije davcni zavezanec vloži napoved za odmero DMV (v elektronski obliki prek eDavkov). Po koncanem postopku odmere DMV lahko davcni zavezanec pri registracijskem organu registrira motorno vozilo. Financni urad Postojna  


Z MALIMI DEJANJI DO VELIKIH PRIHRANKOV 
Na katerih podrocjih svojega življenja lahko z majhnimi ukrepi prihranimo najvec energije in denarja? Na Inštitutu Jožef Stefan so pripravili prispevek, v katerem lahko preberete, kateri so ti ukrepi, kakšen prihranek nam prinesejo in koliko nas stanejo. 
Izpostavljamo pet verjetno najpomembnejših malih dejanj. To so tista dejanja, lahko bi jih imenovali mali ukrepi URE, ki ne stanejo veliko, zahtevajo pa spremembe naših navad in imajo sorazmerno velik ucinek. Da bi jih lahko identificirali, si moramo najprej pogledati statistiko rabe energije v slovenskih gospodinjstvih in jo ustrezno »preslikati« v lastno življenje ali povedano drugace: ce ne uporabljamo sušilnega stroja, z njim pac ne moremo prihraniti energije. Ne gre za iskanje grešnega kozla, gre za iskanje nacina, kako lahko cisto vsak od nas na svoj nacin prispevadelež k zmanjšanju rabe energije in vzdržni prihodnosti. 
In kolikšen je ta delež? 
Številke si je najlažje predstavljati na tipicnem slovenskem gospodinjstvu, ki ga za potrebe tokratnega pisanja predstavlja 4-clanska družina. Živijo v srednje-varcnem stanovanju velikosti 100 m2. Ogrevajo se z zemeljskim plinom. V prostoru vzdržujejo pozimi 22 °C, poleti pa klimatsko napravo uporabljajo po potrebi le kak mesec. Clani družine porabijo v povprecju 70 litrov vode na osebo na dan, od tega 18 litrov vroce vode ogrete na 55°C. Imajo en družinski avto, ki v povprecju porabi 5,6 litrov dizelskega goriva na 100 km, na njegovem števcu pa se letno odvrti 20.000 km. V družini imajo vse velike gospodinjske aparate, vsak dan kuhajo na steklokeramicni plošci, imajo pa tudi racunalnik in klimatsko napravo. Pricakovana poraba energentov v opisani družini je 26 MWh po porabnikih, kot jih prikazuje slika 1. 


Slika 1: Ocenjena letna raba energije v tipicnem slovenskem gospodinjstvu: rumena-poraba zemeljskega 
plina, rdeca-poraba dizelskega goriva, modra-poraba elektricne energije. 
S slike 1 lahko hitro razumemo, zakaj pozornost v tem clanku usmerjamo zlasti na tri kljucne porabnike: ogrevanje prostorov, mobilnost in pripravo tople sanitarne vode, vendar pa bi bilo zelo narobe kar posplošiti, da so drugi porabniki zanemarljivo majhni. Vrstni red priporocil za našo tipicno slovensko gospodinjstvo je sledec. 

1. Ogrevanje prostorov (pricakovan prihranek 15%-20%) 
• 
Eden najpreprostejših in najpomembnejših ukrepov pri ogrevanju prostorov je znižanje temperature ogrevanih prostorov za 1 ali 2 °C. Seveda tega ne moremo storiti vedno in povsod, a nam takšen ukrep v osrednji Sloveniji lahko zniža rabo energije za približno 8 % za vsako stopinjo, ki jo znižamo. 

•  
Ogrevamo le tiste prostore, ki jih uporabljamo. 

• 
Ogrevalni sistem nastavimo na najnižjo temperaturo ogrevalnega medija, ki še ogreje prostore na nastavljeno temperaturo. Da bi to lahko dosegli, moramo uporabiti vse radiatorje ogrevalnega sistema, na katere namestimo termostatske ventile in glave z nastavljeno temperaturo prostora. S tem, ko imamo vecjo površino za oddajo toplote v prostor (vec radiatorjev), se namrec lahko zniža temperatura ogrevalnega medija/sistema, kar poveca izkoristek ogrevalne naprave, še posebno ce imamo kondenzacijsko plinsko pec ali toplotno crpalko. Intuitivni ukrep »varcevanja«, da v prostoru, ki ga ogrevamo, zapremo cim vec radiatorjev, je napacen. 

• 
Ce imamo klimatsko napravo, preverimo, ali omogoca nacin ogrevanja. Naprava je namrec prav tako toplotna crpalka, ki je zelo ucinkovita, kadar je temperaturna razlika med ogrevanim prostorom in okolico majhna, zato je zlasti v prehodnem (pomladnem, jesenskem) obdobju lahko zelo ugodna rešitev za (do)grevanje. 

• 
Stanovanje prezracimo nekajkrat dnevno: hitro, v nekaj minutah in to »na prepih«. Ce uporabljamo prezracevalno napravo, prostore prezracujemo z minimalno potrebno izmenjavo zraka. 



2. Mobilnost (pricakovan prihranek 15%-20%) 
• Podobno kot ogrevanje prostorov je tudi uporaba osebnega avtomobila povezana z eno najintenzivnejših rab energije v tipicnem slovenskem gospodinjstvu, zato je prvi ukrep - zmanjšati število nepotrebno prevoženih kilometrov. V to smer je usmerjena tudi danes vse bolj uveljavljena možnost dela od doma. Na tem mestu izpostavljamo tudi službene poti ali turisticna potovanja z letalom, ki v tipicnem slovenskem gospodinjstvu (slika 
1) niso upoštevana. Ta potovanja je prav tako potrebno zmanjšati na minimalno potrebno. 
• 
Kadar je le mogoce in smiselno, namesto osebnega avtomobila uporabljamo javni prevoz ali druge nacine prevoza (kolo, pešacenje). Pomenljiv je že podatek, da okoli 50 % poti v mestih opravimo z avtom na razdaljah manjših od 5 km. 

• 
Na avtocesti znižamo hitrost vožnje na 110 km/h oziroma 



tako, da je varno, skladno s predpisi, in da ne oviramo prometa. To za tisti cas vožnje lahko pomeni do cca 20 % manjšo porabo goriva. 
• 
Ce res ni nujno potrebno, klimo v avtomobilu ugasnemo. Toliko bolj pomembno je to storiti pri starejših avtomobilih, saj tam vkljucena naprava ves cas deluje pri nazivni moci ne glede na nastavitev temperature v potniški kabini. Ugasnjena naprava lahko prihrani do 0,5 L/100 km. 

• 
Strešne nosilce odstranimo takoj, ko jih nehamo uporabljati za prevoz tovora (koles, strešnega kovcka, smuci…). 



3. Ogrevanje vode (pricakovan prihranek 15%-20%) 
Tretji tipicno najvecji porabnik energije doma je priprava tople sanitarnevode. Da bi razumeli, kako zelo energetsko intenzivno je ogrevanje vode, naj povemo, da za pripravo 1 litra caja, porabimo približno toliko elektricne energije, kot bi jo potrebovali, ce bi avto omenjene družine dvignili na vrh 30 m visoke stolpnice. Kdo bi si mislil; 1 liter caja. Tukaj so naslednja mala dejanja najpomembnejša: 
• 
Redkeje se kopamo, namesto tega se prhamo z navadnim tušem. Oprhamo se hitro, brez namakanja. Skozi tuš rocko takrat dobesedno odteka 20 kW, kar je veliko vec kot so nazivne toplotne izgube velike stanovanjske hiše. Minuta prhanja v povprecju pomeni porabo 10 litrov vode in 0,3 kWh akumulirane energije. Tuš ni ravno primeren kraj za iskanje navdihov... 

• 
Za spiranje in splošno uporabo pazimo, da namesto tople vode uporabljamo hladno vodo. 

• 
Odpravimo morebitno pušcanje. Ceprav se dan danes opazi redkeje, pa je pol ure pušcanja na strani tople vode, ki se s kapljico na sekundo zdi zanemarljivo majhno, primerljivo s porabo elektricne energije za enkratno polnjenje telefona. 

• 
Na pipe namestimo perlatorje. To so tiste mrežice na izstopu iz pipe, kamor se vodni kamen rad nabira. Nic posebnega ne pocno, razen tega, da vodi primešajo zrak v homogeno zmes, zaradi cesar si lahko umijemo roke in ucinkovito splakujemo posodo z obcutno manjšim pretokom. Pa saj, to je njihov glavni namen - zmanjšati 


porabo (tople) vode. Porabo pa zmanjšamo tudi, kadar pipo zapremo, ce vode ne potrebujemo, npr. med šcetkanjem zob ali kuhanjem. 
• Znižamo temperaturo akumulirane tople vode v zalogovniku. Z nižjo temperaturo je ucinkovitost grelne naprave za pripravo tople sanitarne vode višja, hkrati pa se zmanjšajo tudi toplotne izgube zalogovnika in celotnega sistema. 


Od vseh naštetih malih dejanj sta namestitev termostatskih ventilov in glav na radiatorje in namestitev perlatorjev na pipe financno najdražja. Okvirni strošek prvega je cca 30 €/radiator, strošek drugega pa cca 1 €/pipo. Zanimivo je, da ta dva ukrepa ne zahtevata spremembe naših navad, vsi ostali ukrepi, ki ne stanejo nic, pa od nas terjajo vsaj malo muje. Pa saj tako je v življenju - brez muje se še cevelj ne obuje. V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE se med drugim ubadamo tudi s tem, kako najbolj ucinkovito pristopiti k razlicnim ciljnim skupinam. Zavedati se moramo, da k ukrepom URE posameznika ženejo razlicni vzroki; med njimi so najpomembnejši financni motivi, energetska revšcina, zavest in odgovornost do podnebja in okolja. Nekaterih razpoložljivi argumenti še niso prepricali in cakajo na boljša pojasnila, še vedno pa je nerazumljivo velik del takih, ki se jih zniževanje emisij in rabe energije preprosto ne ticejo in ob tem navajajo razlicne argumente. Njim zgornje pisanje ni bilo namenjeno, vsem ostalim pa upamo v velikokorist in v sprostitev ob kakšni hudomušnici. In ce zakljucim s prijateljem iz otroštva; odlocil se je za zamenjavo ogrevalnega sistema s toplotno crpalko, ki pokrije toplotne izgube neobnovljene hiše. Cez kakšno leto ali dve bo ta naprava bistveno prevelika, da bi lahko delovala optimalno in takrat bomo iskali najboljšo možno rešitev. A vse to prihranimo za naslednje pisanje, do takrat pa le pogumno »Z MALIMI DEJANJI DO VELIKIH PRIHRANKOV«. 
LIFE IP CARE4CLIMATE, Inštitut Jožef Stefan 

PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA 
VISOKODEBELNI PAŠNI SADOVNJAK KOT NOVA KMETIJSKA PRAKSA 


Projekt Visokodebelni pašni sadovnjak, v katerem sodeluje 6 partnerjev (Izobraževanje Tamara Urbancic s.p. , Zavod Jabolko iz Semica, kmetija Volk iz Suhorja, kmetija Pecar iz Prešnice, kmetija Slavec iz Knežaka in kmetija Jernejevi iz Slavinj), se zakljucuje. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. V dveletnem obdobju izvajanja projekta so nastali rezultati, uporabni tako za manjše kmetije kot kmetije z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi in strokovnjake s podrocja kmetijstva in naravovarstva. 
Splošni cilj projekta je oživljanje in ohranjanje visokodebelnih pašnih sadovnjakov na manjših kmetijah. Z razvojem intenzivnega sadjarstva se ekstenzivni proizvodnji sadja, med katere sodijo tudi visokodebelni sadovnjaki, ni posvecalo dovolj pozornosti, ker niso bili ekonomsko zanimivi. Posledica je, da se teh sadovnjakov ni vzdrževalo in obnavljalo. Dodatno so k temu prispevale tudi podnebne spremembe, bolezni in ekstremne vremenske razmere. 
Vse štiri vkljucene kmetije so pristopile k projektu z namenom oživitve oziroma vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov. Kmetije so razlicne, tako po dejavnostih in interesih, kot po klimatskih in pedoloških razmerah, ki pogojujejo gojenje sadja. Vse to se je tekom projekta preverilo, pripravilo nacrt zasaditve ter zasaditve tudi izvedlo in v naslednjem letu spremljalo in izvajalo gojitvena dela. 

Na kmetiji Volk iz Suhorja so se odlocili za oživitev visokodebelnega sadovnjaka. Obstojec sadovnjak je bil v preteklosti slabo vzdrževan, delno tudi zato, ker je na zelo strmem terenu, kjer je kmetovanje oteženo. Sadno drevje je bilo precej polomljeno, tudi posušeno, do pred nekaj leti pa tudi zelo zarašceno. V preteklih letih so sadovnjak pocistili, tudi s pomocjo ovc in koz in ga preuredili v pašnik, kar je v preteklosti že bil. Tekom projekta so na predelih, kjer so manjkala drevesa, zasadili ekološke sadike jablan (Carjevic, Krivopecelj, Goriška sevka, Kanadka) in hrušk (Junijska lepotica, Viljamovka, Konferans). Sadili so jeseni, kar je priporocljivo, saj se sadika cez zimo ukorenini. Ker so ekološka kmetija, so vse sadike ekološke. Hkrati pa so pri izboru sadnih vrst upoštevali, da so manj zahtevne za oskrbo, kar pomeni, da so bolj odporne na podnebne spremembe, bolezni in škodljivce. Ker se pod drevjem pasejo ovce, koze in konji, v bližini pa divjad, so sadike tudi ustrezno zašcitili. Posajene sadike so spomladi nekoliko prikrajšali do vitalnega listnega brsta ter odrezali vse stranske predcasne poganjke. Ker je bila letos suša, so poskrbeli tudi za zalivanje posajenih sadik. Spremljali so tudi pojav škodljivcev, ki pa je bil letos zanemarljiv. 

Na obstojecih drevesih, pretežno jablanah, pa so naredili oživitveno rez. Na Kmetiji Slavec so na novo zasadil pašni sadovnjak na lokaciji med Šembijami in Knežakom, kjer v preteklosti sicer niso sadili sadnega drevja zaradi neugodne klime. Podnebne spremembe omogocajo toplejšo klimo, zato so se odlocili poskusiti. Na kmetiji Pecar in kmetiji Jernejevi so se odlocili za zasaditev pašnega sadovnjaka v kombinaciji s pašo perutnine. 
Vse štiri kmetije so oživitve in zasaditve opravile po postopku, ki ga je vodil strokovnjak Janez Gacnik, Zavod Jabolko. Najprej so bili pod njegovim vodstvom izdelani nacrti zasaditev, ki upoštevajotako klimatske kot pedološke razmere, kmetije so opravile tudi analizo zemlje. Janez je svetoval glede izbora vrst in sort sadja glede na potrebe kmetije in glede ekološke oskrbe. Predlagal je zasaditev najodpornejših sort in dolocil optimalno lego. Tamara je svetovala glede zašcite pred divjimi in domacimi živalmi. 

Tabela 1: Sorte jablan primerne za visokodebelni sadovnjak 
AVTOHTONE SORTE JABLAN  ODPORNEJŠE TRADICIONALNE SORTE JABLAN  SORTE JABLAN, KI ZAHTEVAJOBOLJŠE SADJARSKE LEGE IN VEC OSKRBE  
Goriška sevka, Gorenjska in Dolenjska vošcenka  Bobovec, Krivopecelj, Carjevic, Damasonski kosmac, Boskopski kosmac, Kanadska reneta, Baumanova reneta, Šampanjska reneta, Harbertova reneta, Zeleni štetinec, Pisani kardinal in Štajerski mošancelj.  Zlata parmena, Koksova oranžna reneta, Jonatan, Lepocvetka, Ontario, Londonski peping, Beli zimski kalvil, Ananasova reneta  

Rezultati projekta so štirje vzpostavljeni pašni sadovnjaki, izdelani nacrti za štiri kmetije, izdelan prirocnik za vzpostavitev in vzdrževanje visokodebelnega pašnega sadovnjaka. V okviru projekta je nastal tudi avdio-video posnetek z rezultati in izkušnjami sodelujocih v projektu. Vabljeni k ogledu in uporabi dokumentov, ki so nastali v okviru projekta in so objavljeni na spletni strani vodilnega partnerja www.tamarakmetijski.si. Zanimiv je predvsem prirocnik, ki ima številne prakticne nasvete za vse, ki bi želeli na novo zasaditi ali pa oživiti visokodebelni sadovnjak. 
DKH,  Zdenka Žakelj 

ŽE UPORABLJATE APLIKACIJO SMETAR? 
Obcanke in obcane obvešcamo o možnosti uporabe koledarja odvozov odpadkov preko aplikacije SMETAR, ki si jo lahko namestite na svoj pametni telefon. S pomocjo aplikacije Smetar lahko enostavno spremljate, kdaj bo na vašem naslovu izvedeno praznjenje crne posode (mešani komunalni odpadki), posode z rumenim pokrovom (mešana odpadna embalaža), posode z modrim pokrovom (papir in karton) in opcijsko rjave posode (biološko razgradljivi odpadki), ce jo posedujete oziroma ne kompostirate v lastnem vrtu z uporabo hišnega kompostnika. Prav tako si lahko nastavite opomnik, da vas aplikacija predhodno 

opozori, kdaj bo na vrsti praznjenje dolocene posode za 
loceno zbiranje odpadkov. 
POGOJI UPORABE 
• 
Android 5.0 in vec. 

•
 Namestitev preko trgovine Google Play. 

• 
Aplikacije ni možno namestiti na telefone znamke Huawei, ki ne podpirajo trgovine Google Play in na telefone iPhone. 




Vec o uporabi aplikacije si lahko preberete na spletni strani www.smetar.si. 


Vsak dan nam pritece iz pipe, nimamo skrbi glede njene kakovosti, uporabljamo jo za številna vsakodnevna opravila, ne pomislimo na to, koliko je porabimo… Voda je naša nepogrešljiva vsakodnevna dobrina, jemljemo jo kot samoumevno, premalokrat pa se zavedamo, da gre za dobrino, brez katere naše življenje ne bi bilo mogoce. Obcani obcin Postojna in Pivka, kjer za oskrbo s pitno vodo skrbi podjetje Kovod Postojna, imamo to sreco, da je naš vodni vir izdaten in zatorej nismo prica kakršnemukoli pomanjkanju vode, vendarle pa to ne pomeni, da je skrb za vodooskrbo odvec. Tudi naš vodni vir je namrec omejen, glede na kraško lego tudi dovzeten za številne vplive, ki ga lahko onesnažijo. 
V preteklosti smo že bili prica zaskrbljenosti in primerom, ko smo bili zaradi onesnaženja (gnojenje, požar) in mikrobiološke neskladnosti (dotrajan sistem, sušno obdobje) primorani vodo vsakodnevno prekuhavati. Sušne razmere, ki smo jim bili prica to poletje, so nas znova opozorile, da je voda naša odgovornost, da je z njo potrebno skrbno in varcno ravnati. 
Medtem ko je slovenska obala nekaj tednov pozivala obcane k strožjim omejitvam uporabe vode in si zaloge pitne vode zagotavljala s pomocjo dodatnega crpanja ter prevozov vode iz našega vodnega vira Unice, resda nismo obcutili pomanjkanja, vsekakor pa smo lahko iz te izkušnje, ki se je dogajala v naši neposredni bližini, lahko znova obcutili pomembnost naše pitne vode. 
H kakovosti pitne vode si prizadevamo tako Obcina kot podjejte Kovod Postojna, ki že vec let za potrebe izboljšanja infrastrukture ter s tem stabilnosti oskrbe s pitno vodo izvajata nadgradnjo vodovodnega omrežja z novo infrastrukturo in tehnologijo. Prizadevanja so usmerjena tudi v iskanje dodatnega vodnega vira, ki bi zagotavljal dodatno vodo v primeru kakršnihkoli nepredvidljivih situacij. Ob tem velja poudariti, da ne glede na trud, financna vlaganja in sodobnost infrastrukture, ima velik vpliv na ohranjanje naše pitne vode clovek – torej mi! Cenimo dostopnost do kakovostne pitne vode, ki jo imamo, zato ravnajmo z vodo varcno, bodimo odgovorni glede možnih onesnaženj v okolju, predvsem pa zavedajmo se, da le-ta ni samoumevna in naj bo to eno izmed naših poslanstev, ki ga izpolnjujemo vsak dan ter ta odnos do vode privzgajamo tudi našim najmlajšim. 
DKH 





KOVOD POSTOJNA ŽE TRETJE LETO ZAPORED ZA SVOJE POSLOVANJE PREJEL NAJVIŠJO BONITETO ODLICNOSTI 
Podjetje Kovod Postojna d.o.o. je tudi v letošnjem letu prejelo platinasto boniteto odlicnosti. Med najvišje nagrajena podjetja se uvršca s svojim uspešnim poslovanjem, ki ga izkazuje že vec let. Poslovno oceno oziroma boniteto na vseslovenski ravni poslovnim subjektom dodeljuje analiticna hiša Dun & Bradstreet d.o.o.. 
»Kakovost in odgovornost vseh zaposlenih, ki jo dnevno izkazujemo s svojim delom in prizadevanji, je tudi v letošnjem letu prispevala k uspešnemu poslovanju našega podjetja. 
Kljub razmeram, ki v zadnjem obdobju precej vplivajo tudi na gospodarstvo, se uspešno prilagajamo vsakoletnim izzivom. Naše vodilo je naše poslanstvo, vezano na naše uporabnike, ki izpostavlja skrb za našo pitno vodo ter nepogrešljivo infrastrukturo našega vsakdana. Nedvomno je za to zaslužen usposobljen in predan kader, torej zaposleni, ki skrbijo za visoko raven storitev, za razvoj, napredek, sodelovanje z uporabniki, lokalnimi deležniki in ostalimi partnerji. 
Pridobljena nagrada je potrditev naših skupnih prizadevanj, a hkrati tudi obveza in motiv za nadaljnje izboljšave in kakovostno delo.« David Penko, direktor 
Platinasta bonitetna odlicnost predstavlja nadpovprecno bonitetno vrednost med podjetij. Temelji na racunovodskih izkazih in drugih dinamicnih kazalnikih podjetja, ki napovedujejo nadpovprecno varno in uspešno poslovanje podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih. 
Podjetja s platinasto bonitetno odlicnostjo poslujejo izjemno ter izpolnjujejo stroge kriterije za doseganje nizke verjetnosti za nastanek negativnih dogodkov v prihodnjih dvanajstih mesecih. Bonitetna odlicnosti poslovnemu okolju sporoca tudi uspešnost 





www.dinapivka.si 
Urnik 
URNIK: 
PONEDELJEK: ZAPRTO 
PONEDELJEK: ZAPRTO 
TOREK - PETEK: 11.00 - 14.00 

Prebivalcem Obcine Pivka omogocamo brezplacen ogled. Otroci, mlajši od 12 let, TOREK - NEDELJA: 10.00 -18.00 
SOBOTA/NEDELJA: 10.00 - 16.00 

lahko v center vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. 
DINA PRAZNOVALA SVOJ PRVI ROJSTNI DAN 
V torek, 2. avgusta, smo praznovali Dinin prvi rojstni dan. Spomnili smo se lanske velike mednarodne konference, na kateri so vsi partnerji projekta Carnivora Dinarica, slovenski in hrvaški, predstavili dosežke v projektu in kjer smo prisluhnili tudi tujim strokovnjakom, ki so spregovorili 
o njihovih izkušnjah pri ohranjanju in izboljševanju stanja zavarovanih vrst, volka, risa in medveda, in o izkušnjah sobivanja. Konferenci pa je sledila cešnja na (projektni) torti, otvoritev Centra o velikih zvereh DINA Pivka. 
V torto za njen prvi rojstni dan je zarezal župan Obcine Pivka, Robert Smrdelj, o delu Dine v njenem prvem letu pa sta spregovorili še direktorica Zavoda za turizem Pivka, ki center upravlja, Jana Gržinic, ter Dragica Jaksetic, ki 

S torto so se posladkali udeleženci delavnice, ki je 
je koordinirala ureditev centra in ki skrbi za poslanstvo potekala v Krpanovem domu, pa tudi gostje. Povabili smo 
centra, h kateremu smo se zavezali kot lokalna skupnost tudi nekaj obiskovalcev, tujcev, ki so bili tisti cas na ogledu 
v okviru projekta. centra. 
Zavod za turizem Pivka 





POCITNIŠKO DOGAJANJE PRED KRPANOVIM 
DOMOM ODLICNO SPREJETO 
Zavod za turizem Pivka je otrokom popestril letošnje pocitnice s serijo delavnic, športnih in kulturnih dejavnosti in predstavitev društev. Celoten program je podprla tudi ustanoviteljica zavoda Obcina Pivka. Odziv otrok in vcasih tudi odraslih je bil zelo dober in skupaj smo preživeli kar 25 zabavnih in poucnih dopoldanskih druženj. Na zavodu smo se za aktivnosti odlocili, ker smo želeli popestriti obdobje pocitnic, hkrati pa dati priložnost lokalnim društvom in posameznikom, da se predstavijo. Poskrbeli smo za medgeneracijske vsebine in poskušali privabiti cim vec obcanov, ki imajo dopoldne cas. Na prvih srecanjih je bilo otrok manj, pocasi pa se jih je pridružilo vedno vec in na zadnji, poslovilni delavnici smo jih našteli skoraj štirideset. Namen aktivnosti je bilo seveda najprej izobraževanje. 
Osnovne teme so bile velike zveri, sobivanje z njimi in varovanje narave. Otroci so se sprehodili z lovcem in iskali sledi, ogledali so si cistilno napravo Živo, spoznavali življenje cebel s cebelarjem Frankom Dolganom in dvoživke s sodelavci na projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA. Predstavili so se jim gasilci PGD Košana, vojaki Vojašnice Staneta Požarja iz Pivke in policisti Policijske postaje Postojna. Likovno so ustvarjali s Hišo kulture, s predstavo v tehniki kamišibaj je nastopila predsednica Kulturnega društva Lipa Irena Margon, pravljico je otrokom interpretirala Suzana Cesnik iz Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar Zagorje. 
Za ohladitev nam je podjetje Kovod posodilo vodna igrala; telovadili smo z Atletskim klubom Pivka, Košarkarskim klubom Pivka, s kegljaci smo organizirali turnir v kegljanju. Na delavnici s PVZ so udeleženci izdelovali periskope, letalca in helikopterje. Predstavnice Tocke moci so dvakrat pripravile medgeneracijsko ustvarjalno druženje. Posvetili smo se tudi kuharskim spretnostim. Po rodu Kubanka Joyra Serrano Gutierrez je za vse, ki so z njo oblikovali v glini in zaplesali salso, pripravila tipicne kubanske ocvrtke s tuno. Otroci so skupaj s kuharjem Brankom Cesnikom pripravili odlicno rižoto, Anita Boštjancic iz Turisticnega društva Pivka pa je komaj napekla dovolj palacink za vse, ki so nas lepe vonjave pripeljale v bližino. S torto so obeležili prvi rojstni dan centra Dina in izdelali številne vošcilnice. Na zavodu smo imeli pripravljene filmske predstave za deževne dni. Zaradi zelo vrocega in suhega poletja jih nismo izkoristili, predstavili jih bomo v jeseni. Zakljucili smo v stilu: lokalni poklicni lovec Tone Marincic nas je popeljal skozi Dino. 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se odzvali in prispevali svoj del k dogodkom »Poletja dobre volje«. Pohvala gre tudi strokovni sodelavki Zavoda za turizem Heleni Šneberger Mandelj, ki je koordinirala dogodke in poskrbela za vsebinske in zabavne animacije. 
Zavod bo poleg spodbujanja turizma tudi v bodoce skrbel za aktivnosti za otroke in odrasle. Po zakljucenih poletnih aktivnostih bomo analizirali obisk, posamezne teme in odzive. Na podlagi ugotovitev bomo oblikovali prihodnje programe. 
NAŠ TONE O NAŠIH VÉLIKIH TREH 
Zadnji pocitniški dan je otroke in starše v Dini obiskal Tone Marincic, poklicni lovec iz Lovišca s posebnim namenom Jelen v snežniških gozdovih. Tone je dober poznavalec živali in lovstva, k nam pa je prišel povedat še katero izmed osebnih izkušenj z medvedom, volkom in risom. Tone je spraševal otroke, otroci pa njega in tako je zgodba rasla. Nato smo v naš cudežni gozd prinesli še kožuhe in ovratnice. Medved, volk, ris in gozd so neizcrpna tema in vselej smo tudi mi, ki izvajamo programe v Dini, ocarani, s kakšnim zanimanjem svet živali razkrivajo mladi in oni drugi. To je bila zadnja izmed letošnjih 25 pocitniških delavnic, ki jih je organiziral Zavod za turizem Pivka, tudi upravljavec Centra DINA. Izvedel jo je v sodelovanju s Študijskim krožkom Naravna in kulturna dedišcina Zgornje Pivke in našega Zagorja. Vsem našim stalnim in obcasnim mladim obiskovalcem želimo prijeten skok v novo šolsko leto in klicemo: Na svidenje v DINI! 
Zavod za turizem Pivka 



UCITELJI NA OBISKU 
V Centru DINAsmo konec avgusta gostili ucitelje osnovnih šol. Predstavili smo jim razstavišce in pedagoške programe dejavnosti centra. Predstavili smo jim tudi nacin izvedbe in interpretacije. Ta je prilagojena razlicnim starostnim skupinam in kombinacijam izbranih dejavnosti v centru (ogled razstavišca, vrsta delavnice, ogled filmov). Z nami sta bila tudi ekološki cebelar, domacina Franko Dolgan in Tjaša Žgur iz Be around me. Cebelar je predstavil letošnjo programsko novost centra, cebelarsko delavnico, Tjaša Žgur v lovski opremi pa je med sprehodom predstavila delavnico z lovcem po sledeh divjadi. 
Ucitelji so bili navdušeni nad ambientom in zasnovo centra o velikih zvereh ter bogatim naborom pedagoških dejavnosti, ki jih ponujata sam center in Pivka. Z veseljem so sodelovali na izbranih aktivnostih delavnice o velikih zvereh, poskušali ekološki med, s predstavnico lovske organizacije pa so ugotavljali najdene živalske sledi. 
Obisk Pivke so nadaljevali v Parku vojaške zgodovine, kjer so jim pripravili predstavitev tamkajšnjih pedagoških programov in možnosti izvedbe razlicnih tematskih dni. Ogledali so si tudi notranjost podmornice in se sprehodili skozi razstavo o osamosvojitvi Slovenije. 



KAJ V POSTOPKIH ZA ZMANJŠEVANJE ŠKOD PO VOLKU NE 
DELUJE? 
Na obmocju obcine Pivka so volkovi rejcem letos povzrocili precej škode. Ker so bili po oceni Zavoda za gozdove Slovenije že marca izpolnjeni pogoji za izredni odstrel volkov, kar je ukrep, s katerim naj bi se preprecevalo ponavljanje škodnih dogodkov, je bila za to oddana tudi vloga za ta ukrep. A kot nam je znano, najmanj do konca avgusta odlocba ni bila izdana. 
Že konec junija, zaradi napadov volkov, ki so se še kar vrstili, sta se župan Robert Smrdelj in vodja Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera Tadej Kogovšek srecala s prizadetimi rejci. Ne rejci ne Obcina Pivka tudi po pismu, ki smo ga 10. julija naslovili na Ministrstvo za okolje in prostor, nismo dobili nobenih pojasnil o izvedbi ukrepa. 
Zato smo v zacetku avgusta sami sklicali in 6. septembra izvedli sestanek z odgovornimi z Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostave Postojna in predstavnikoma rejcev z našega obmocja. Le z ministrstva za kmetijstvo se na naše vabilo niso odzvali. Namen sestanka je bil, da bi na našem, pivškem primeru in skupaj poiskali pot do ucinkovitejšega, bistveno krajšega postopka za interventni odstrel in si skupaj odgovorili na vprašanje, kaj v sistemu preventive pred napadi velikih zveri ne deluje. 
Predstavniki MOP in ZGS so nam zagotovili, da je cimprejšnja ureditev tega podrocja tudi v njihovem interesu, zato so napovedali aktivno delovanje v tej smeri. Pritrdili so nam, da je postopek za izredni odstrel nesmiselno dolg, ter da je treba preventivne ukrepe pred napadi volkov prilagoditi tako, da bodo zanje cim bolj motivirani rejci, obenem pa bo zagotovljeno tudi ohranjanje populacije volkov. 
Sklepi sestanka so bili sledeci: 
1. Poiskati rešitve za skrajšanje postopka interventnega odvzema volka iz narave v okviru veljavne zakonodaje (ustna odlocba) ter izoblikovati rešitev za skrajšanje postopka s spremembo zakonodaje (Zakon o ohranjanju narave, ZON). 


2. 
Nadgraditi Smernico za dokazovanje pogojev (resna škoda) za odvzem volka iz narave z odstrelom. 

3. 
Izoblikovati spremembo ZON, da bo možna realizacija ukrepa varovanja cred s pastirskimi psi (rejcem omogociti sredstva za nakup psov kot ucinkovitega preventivnega ukrepa) ter MOP, naj sofinancira nakup elektromrež brez pogojevanja s (prvim) škodnim dogodkom – t. j. omogociti dostopnost sofinanciranja vsem zainteresiranim rejcem pašnih živali. 

4.
 Preveriti ukrepe v okviru Skupne kmetijske politike: 


- 
Preveriti ustreznost razpisa (administrativna zapletenost, neutemeljeno izkljucevanje operacij) za Naložbe za izboljšanje splošne ucinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene zašciti živali na paši pred velikimi zvermi (podukrep 4.1) in kmetom zagotoviti podporo strokovnih služb pri oddaji vlog, 

- 
Pregledati prenos ucinkovitihsistemov varovanja, razvitih v projektih, v ukrepe SKP, pri cemer naj sodeluje stroka (ZGS). 


5. 
Pri ukrepih, vezanih na velike zveri, poudariti pomen kmetijske rabe prostora tudi z vidika požarne ogroženosti, predvsem naselij. 

6. 
Postopno dvigovanje minimalnih standardov varovanja v pravilniku za izplacilo odškodnin po napadu velikih zveri, ki naj bodo uravnoteženi s spodbudami za ucinkovito varovanje. 

7. 
Spodbuditi komasacije pašnih površin kot ukrepa za ucinkovitejše izvajanje preventivnih ukrepov. 

8. 
Poiskati rešitve za nujno vzpostavitev delovanja intervencijske skupine za izredni odstrel v naravi oziroma odstrel v izrednih dogodkih. 

9. 
Oblikovanje operativne delovne skupine v sestavi predstavnikov MOP, MKGP, ZGS in lokalnih skupnosti. 


Dragica Jaksetic 




Foto: Tina Kirn 

www.pivskajezera.si  |  030 644 799  |  pivskajezera@pivka.si 
ZAPRTJE EKOMUZEJA?  SAMO ZACASNO! 

Konec avgusta sta ekipa projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA in podjetje Karso izpraznila prostore Ekomuzeja in ga pripravila na obnovo. 
Ekomuzej Pivških presihajocih jezer je slavnostno odprl vrata 27. septembra 2013. V takratnem Pivškem listu so zapisali, da bo muzej »obiskovalcem pricaral igro narave v besedi in sliki, tudi v casu, ko jezera izginejo in ozelenijo in prikazal lastnosti krasa, opisal vpliv vode na našo apnencasto podlago ter življenje cloveka s to pokrajino«. Še danes bi težko bolje opisali vlogo Ekomuzeja. Vse napisano in še vec je Ekomuzej nudil svojim obiskovalcem v letih od odprtja. Avtorji razstave so pri idejni zasnovi in izvedbi razstave v veliki meri sodelovali z lokalnim prebivalstvom. Prav njihove zgodbe in spomini iz otroštva so vplivale na postavitev in dejstvo, da smo Pivcani Ekomuzej od odprtja zacutili in sprejeli za svojega. Zunanji strokovnjaki so odlicno opravili svoje delo, obcinska ekipa, ki je takrat sodelovala pri projektu, pa je delovala s srcem. Rezultat so atraktivne vsebine na vsakem koraku muzeja. Župan Robert Smrdelj je ob otvoritvi poudaril pomen odnosa med clovekom in naravo za prihodnost. Ta ostaja pomemben in aktualen še danes. Dolgoletno pestro dogajanje v Ekomuzeju je vplivalo na naše ravnanje in zavedanje lepote okolja, ki nas obkroža. Razlicni strokovnjaki, razstavljavci in otroški animatorji so dali svoj prispevek k izobraževanju obiskovalcev od blizu in dalec. Veliko med njimi se je po ogledu zbirke odpravilo na potep do Petelinjskega jezera ali dlje. 
Ampak brez žalosti! Znotraj projekta PIVKA.KRAS. PRESIHA je poleg drugih aktivnosti nacrtovana obnova Ekomuzeja. Pomembna naloga je montaža dvigala, ki bo omogocila dostop v zgornje nadstropje tudi gibalno omejenim osebam. Povecane razstavne površine, razgledna plošcad in nove interpretacije so spremembe, ki se jih lahko veselimo že zdaj. Obnovljeno razstavišce bo predvidoma ponovno odprto konec septembra 2023, desetletje po prvem odprtju. Ni dvoma, tudi obnovljen Ekomuzej bo obiskovalcem pricaral vse obljubljeno v zacetku. Glede na letošnje suho vreme bo, ocitno, muzejski ogled jezer in njihove vloge v prihodnje še pomembnejši. 
Jana Gržinic, direktorica Zavod za turizem Pivka 



SPOZNAJMO NAŠA JEZERA 
Ali ste vedeli, kako se polni Petelinjsko jezero kot najdlje trajajoce izmed Pivških jezer? 
O dotokih kraške vode Petelinjskega jezera smo pisali v prejšnji številki Pivškega jezera. Sedaj nadaljujemo s tem, kako se jezero polni. Lahko se najprej pojavi jezerce v kotanji pod estavelami ali pa se pojavi jezerce v severnem delu osrednje kotanje in odteka (potok) v jezerce na kolovozu v nižjemu delu dna te kotanje. Lahko pa naletimo na vsa tri jezerca, eno v kotanji pod estavelami in dve v osrednji kotanji. Opaženo je tudi že bilo, kako iz jezerca v osrednji kotanji tece potok v jezerce v kotanji pod estavelami. Omenjena jezerca se nato spojijo v jezero v nižjem delu dna jezerske kotanje pod estavelama 5 in 6, iz katerih tece potok v jezero. Loceno pa se pojavita jezerce v vrtaci v Jeglenku in luža v majhni plitvi kotanji pod izvirno kotanjo zahodno od jezera. 
Ob redni vecji ojezeritvi jezero postopno poplavi šest estavel s potoki, ki ležijo v nizu nad plitvo kotanjo. Ko sta najnižji estaveli 5 in 6 poplavljeni, zacne teci potok iz višjih estavel 3 in 4. Najkasneje postane aktivna estavela 1, ki je najvišja. V teh fazah polnjenja postanejo aktivne tudi druge estavele, izviri in potoki. Omenjena luža v majhni kotanji zahodno od jezera naraste v jezerce in se poveže z njim. Tudi jezero v Jeglenku se poveca in prestopi rob tamkajšnje vrtace. Vanj se izliva potok, ki izvira v izvirni kotanji v vzpetem svetu med Jeglenkom in Godnovim vrtom. V Godnovem vrtu se sprva pojavita luži, ki se spojita v jezerce, to pa naraste v jezero. Omenjeni stranski jezeri v Jeglenku in Godnovem vrtu se nato povežeta z glavnim jezerom preko struge potoka iz Jeglenka. Višji svet pri Jeglenku ima najprej obliko polotoka, nato pa postane otok (najprej vecji otok, ki ga od kopnega loci le ozek preliv, nato pa le majhen otok). Tedaj je deloma nad gladino jezera le vzpeti svet med Jeglenkom in Godnovim vrtom. Zalite so tudi vse estavele, izviri in potoki. 
Ob veliki ojezeritvi je ojezerjeno celotno dno jezerske kotanje z Jeglenkom in Godnovim vrtom. Ob zelo veliki ojezeritvi nastane veliko jezero, ki sega v borovce na pobocjih jezerske kotanje. Dostop na jezero po kolovozu je tako poplavljen. Ob izjemno veliki ojezeritvi jezero sega še višje v spodnji del pobocij. Nazadnje sta se tako veliki ojezeritvi pojavili leta 2014; ob višku prve marca 2014 (po žledu) je jezero doseglo prvi neizrazit ovinek kolovozne poti nad dostopom do jezera, ob višku druge decembra 2014 pa je segalo le nekoliko višje nad dostopom do jezera. 



Tina Kirn 

S KRCENJEM ZARASTI ŠIRIMO TRAVNIŠKE POVRŠINE 


V zadnjih desetletjih se je z odsotnostjo aktivne rabe travnikov in pašnikov povecal obseg zarašcajocih in gozdnih površin na obmocju Obcine Pivka. Zaradi zmanjševanja površin travnikov, ki jih varujemo v sklopu Nature 2000, je bilo zarašcanje prepoznano tudi kot naravovarstveni problem. V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA bomo v prihodnjih tednih (predviden zakljucek del do 1. marca 2023) izvajali krcitev zarasti na obmocju presihajocih jezer in suhih travišc. Z odstranjevanjem zarasti bomo širili površine in ohranjali habitatni tip suhi kraški travnik in mokrotni travniki na obmocju presihajocih jezer. S širjenjem travniških površin bomo prispevali k številcnosti razlicnih vrst metuljev (travniški postavnež, strašnicin mravljišcar) in ptic (hribski škrjanec, kosec). Odstranjevanje zarasti bomo izvajali s pomocjo zunanjih izvajalcev, podjetja Karso, Zaposlitveni center d.o.o. s podizvajalci in podjetja Gozdarstvo Mazi s.p.. Posamezni kmetovalci, vkljuceni v projektne aktivnosti, pa so se odlocili, da bodo svoje površine ocistili sami. Krcenje zarasti je zaradi velikega naravovarstvenega pomena obmocja zahteven ukrep. Krcenje bomo izvajali v sodelovanju s projektnimi partnerji Zavodom RS za varstvo narave in Kmetijsko gozdarskim zavodom nova Gorica, pri tem pa bomo upoštevali vse strokovne usmeritve, ki so jih podale strokovne inštitucije. Pri izvajanju krcenja zarasti se bomo trudili v cim vecji meri zmanjšati vpliv na naravo. Zato bomo krcitve izvajali s kombinacijo rocnega in strojnega odstranjevanja in omejenega izvajanja mulcenja. Prav tako se bo biomasa v najvecji možni meri odstranila z obmocja. Posebno 


previdnost pri izvajanju del bomo namenili preventivnim ukrepom za preprecevanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Med preventivnimi ukrepi izpostavljamo cišcenje strojne mehanizacije pred pricetkom del ter izobraževanje in ozavešcanjeizvajalcev del o sami problematiki invazivnih vrst. V sklopu ukrepa se bo sicer pušcalo posamezne grme, drevesa in mejice, saj so le te pomemben gnezditveni habitat ptic ter varno skrivališce za druge živalske vrste. Kdor dela greši, vendar upamo, da bodo dela potekala po nacrtu ter da bomo z ukrepom zaustavili zarašcanje in s tem ohranili naše precudovite travnike. Za strpnost in razumevanje ob izvajanju del (povecan promet, prehod mehanizacije in podobno) prosimo tudi preostale informacije o naknadni vkljucitvi v projektne aktivnosti se lastnike zemljišc na obmocju presihajocih jezer oziroma na lahko obrnete na zaposlene na Obcini Pivka na elektronski obmocju izvajanja krcitev na suhih travišcih ter obiskovalce naslov tadej.kogovsek@pivka.si oz. tel. št. 040 868 233. obmocja Krajinskega parka. Za morebitna vprašanja ali Nina Doles in Tadej Kogovšek 

OBNOVILI SMO KALA V DRSKOVCAH IN KALA V USKIH V ZAGORJU 
V okviru projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo v akciji, namenjeni izboljšanju stanja ohranjenosti vrste veliki pupek (Triturus carnifex) sušno poletno obdobje izkoristili za obnovitev kalov v Zagorju in v Drskovcah. Nekdaj je gosta mreža kalov (imenovanih tudi lokve, luže) služila napajanju živine in pranjuperila, danes pa na kale gledamo predvsem z vidika njihovega pomena za ohranjanje dvoživk, še posebej v kraški krajini, kjer so kali vecinoma edina vodna površina. Dvoživke ohranjamo, ker so del kroženja snovi v ekološkem zemeljskem ciklu: prehranjujejo se z žuželkami (tako uravnavajo njihovo populacijo), same pa so hrana drugim živalim. Spomladi 2021 so predstavniki Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije z Univerze na Primorskem pregledali kale na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Strokovnjaki za dvoživke so popisali 14 kalov in v njih odkrili sedem vrst dvoživk. Po pridobitvi vseh dovoljenj smo se cišcenja lotili konec julija letos z lastnim rocnim delom in strojno (podjetje Marjan Žužek s. p.). Obnovili smo vecji in manjši kal v Uskih pri Zagorju (pod vznožjem grebena Šilentabor) ter vecji in manjši kal v Drskovcah (na zahodnem robu vasi). Zakaj ravno te kale? Ker so njihovo obnovo predlagali vašcani sami ali pa so bili med ohranjenimi kali najbolj zarašceni in tako potrebni obnove. Dela smo izvajali postopoma, da so imele živali, prisotne v blatu, cas za umik. Ob pomoci projektnih sodelavk s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica smo rocno odstranili rogoz. Sledila je strojna odstranitev mulja in ureditev plitvin. V mulju se zadržujejo razlicne žuželke, zato mora mulj, blato nekaj casa odležati ob kalu, da iz izkopanega materiala izlezejo živali. Okrog kalov je izvajalec odstranil gosto grmovno zarast in odmrlo drevje, nato pa še strojno odstranil blato. V prihodnjih mesecih bomo uredili še okolico kalov – postavili ograje, klopi ter info table. Voda se je v kale vrnila v nekaj dneh po cišcenju, z njo pa tudi življenje. V Zagorskih kalih smo opazili 


urhe, rosnice, paglavce. Pri vzdrževanju obmocja kalov bomo v prihodnje sodelovali tako park in Obcina Pivka kot Vaška skupnost Zagorje in Drskovce. Obcina Pivka in krajinski park bosta spremljala stanje v kalih, npr. zarašcanje z rogozom. Obcasno bomo odstranjevali tudi vodno leco, zelenilo, ki je prekrilo nekatere kale. Kale je ustvaril clovek, zato so tudi naša kulturna dedišcina in obenem lep element v prostoru. Verjamemo, da jih bomo s skupnimi mocmi ohranili. Pa tudi skrbeli, da ne bi postali dom našim akvarijskim ljubljencem, potem ko se jih navelicamo. Zlate ribice so tujerodne invazivne vrste in škodujejo življenju v kalih. Izpodrivajo avtohtone živali in slabšajo življenjske pogoje za naše urhe, pupke ter vnašajo bolezni. Prebivalce vasi na Pivškemvabimo, da z nami delite vaše spomine, zgodbe in fotografije, na katerih se pojavljajo kali. Lahko nas poklicete na 040 868 233 ali pišete na e-naslov eva.korbar@pivka.si. 
Dragica Jaksetic 

NETOPIRJI SO DOMA NA PIVŠKEM 
Netopirji so edini pravi leteci sesalci in predstavljajo približno cetrtino vseh sesalcev na svetu. Zadržujejo se tako v gozdovih kot v jamah in starih stavbah, nemalokrat pa zatocišce najdejo kar v neposredni bližini naših domov, na podstrešjih, v zvonikih. Ob Mednarodni noci netopirjev, ki po svetu poteka že od leta 1997 in jo v Sloveniji obeležujemo avgustovske in septembrske vecere, smo v cetrtek, 8. septembra v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera prisluhnili predavanju Netopirji so doma na Pivškem biologa in strokovnjaka za netopirje Primoža Presetnika iz Centra za kartografijo favne in flore. Predavatelj je udeležencem predstavil ekološke posebnosti teh nocnih živali, ki so spretnejši letalci kot ptici in predstavil njihova kotišca/poletna zatocišca ter prezimovališca na obmocju obcine. Po predavanju smo v vecernem mraku še prisluhnili netopirjem in jih z nocnim daljnogledom opazovali na podstrešju zakristije cerkve Svete Trojice v Trnju. Presetnik s kolegi že vec let spremlja netopirje na obmocju Obcine Pivka. V Pivški obcini so potrdili 25 vrst netopirjev, kar je skoraj 80 odstotkov vseh vrst netopirjev potrjenih v Sloveniji (32 vrst). V poletnih mesecih se v vecini zadržujejo na obmocju cerkvenih zvonikov in podstrešjih zapušcenih hiš, zimo pa preživijo v jamah. V projektu PIVKA.KRAS. PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo junija letos izvedli popis netopirjev v 17 stavbah na 


obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Kot zelo pomembna poletna zatocišca netopirjev malih podkovnjakov, ki so evropsko pomembna vrsta Nature 2000, so tako cerkve v Selcah, Gradcu, Trnju. Pomembno kotišce v obcini je tudi v cerkvi na Suhorju. V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA bomo z razlicnimi ukrepi skušali izboljšati pogoje za netopirje tudi v drugih stavbah na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Netopirji se prehranjujejo z žuželkami in tako mocno prispevajo k omejevanju števila žuželk. En netopir v eni noci lahko nalovi celo tisoc ali dva tisoc žuželk. Zelo pomembni so tudi kot opraševalci in tako so vsakomur dobrodošel sosed ali vsaj prebivalec podstrešja.  
Eva Šabec Korbar 



www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si 


SNEMANJE DOKUMENTARNEGA FILMA 
Park vojaške zgodovine je bil zahvaljujoc edinstvenim muzejskim kadrom in razgibani okolici izbran kot ena od kulis igrano-dokumentarnega filma »Bratje v vojni«. Produkcijska ekipa Televizije AS iz Murske Sobote je konec avgusta na prizorišcu za demonstracijske vožnje in vec drugih zunanjih lokacijah znotraj kompleksa posnela še zadnje igrane scene filma, s cimer se je zakljucil terenski del produkcije. Vodilno vlogo v novem dokumentarnem filmu z vojno tematiko igrajo Matej Mertük in Boštjan Sinic, sicer poznana pod imenoma Macho in Mejke, skupaj z igralsko zasedbo Kulturno-zgodovinskega društva Triglav. Pri snemanju kadrov na lokaciji Parka vojaške zgodovine so sodelovali tudi tanki in druga oklepna vozila iz voznega dela muzejske zbirke kot avtenticni primerki vojaške oklepne tehnike iz tistega obdobja. 
V PARKU NA OGLED GOSTUJOCA RAZSTAVA »KO ŽELEZNA PRIDE CESTA« 
V Parku vojaške zgodovine predstavljajo poleg stalnih zbirk in razstav nepogrešljiv del muzejske ponudbe tudi gostujoce muzejske razstave, saj z raznolikimi tematikami pomembno dopolnjujejo vojaškozgodovinske vsebine. Ob pricetku osrednje turisticne sezone je serijo trenutnih gostovanj razširila razstava »Ko železna pride cesta«, s katero je Pokrajinski muzej Celje obeležil 175-letnico prihoda železnice v naše kraje oz. vožnje prvega vlaka na Slovenskem. Avtorji so razstavo zasnovali kot mobilno razstavo, namenjeno gostovanjem po krajih ob železnici na Slovenskem in v Avstriji, ki na 18 premicnih panojih predstavlja razvoj železnic v avstrijskem cesarstvu, s posebnim poudarkom na izgradnji železnice na Slovenskem. Razstava je vsebinsko razdeljena na dva sklopa, pri cemer prvi s fotografskim materialom oriše proces izgradnje Južne železnice od Dunaja do 


Foto: Boštjan Kurent Foto: Televizija AS


Park vojaške zgodovine 


POCITNIŠKI PROGRAM »RAZISKUJTE Z NAMI« 
Poletni utrip na Pivškem je tudi v letošnjem letu popestril pocitniški program »Raziskujte z nami«, ki je z raznolikimi vsebinami in vodenimi ogledi obiskovalcem ponudil obogateno doživetje lokalnih znamenitosti. Skupnemu produktu turisticnih ponudnikov na Pivškem, zasnovanem pod okriljem Zavoda za turizem Pivka, se je julija in avgusta pridružil tudi Park vojaške zgodovine. Obiskovalci so se lahko v osrednji sezoni kot del dodatne pocitniške ponudbe vsak teden udeležili serije vodenj po muzejskih zbirkah in razstavah, pri cemer so polegizvedbe v slovenskem jeziku z vodenimi ogledi v anglešcini vpogled v bogato zgodovino našega prostora zagotovili tudi tujim gostom. Na vsakih 14 dni pa je konec tedna zaznamoval še organiziran pohod na Primož, v sklopu katerega so si udeleženci z vodnikom ogledali notranjost podzemne utrdbe Alpskega zidu. V nekdanji topniški utrdbi so še ohranjeni bojni položaji, skladišca streliva in bivalni prostori, ki jih povezuje 500 metrov utrjenih podzemnih rovov. Vodeni ogledi Parka vojaške zgodovine v okviru programa »Raziskujte z nami« so bili med obiskovalci deležni lepega odziva, posebej 
PREDSTAVITEV PARKA NA GASILSKI OLIMPIJADI V CELJU 
Park vojaške zgodovine je v okviru sejemske dejavnosti prvic doslej muzejsko ponudbo predstavljal na véliki Gasilski olimpijadi, odmevnem mednarodnem gasilskem dogodku, na katerem se vsaka štiri leta, vsakic v drugi državi, v gasilskih spretnostih pomerijo elitne gasilske ekipe iz razlicnih držav. Prvo Gasilsko olimpijado v Sloveniji je med 17. in 24. julijem gostilo Celje, kjer so bili v olimpijskem tednu poleg gasilskega tekmovanja organizirani številni promocijski dogodki in razgiban spremljevalni program. Mednarodne olimpijade se je udeležilo vec kot 2600 tekmovalcev iz 20 držav, najvecja prireditev v zgodovini gasilstva pri nas in hkrati eden osrednjih dogodkov tega poletja pa je v Celje privabil tudi vectisocglavo množico obiskovalcev in bil deležen izjemnega medijskega odziva. Gasilska olimpijada je letos žal nesrecno sovpadla z obsežnimi požari na Krasu, zaradi cesar je bil velik del sodelujocih v stalni pripravljenosti za aktivacijo, a je bilo kljub temu ali pa ravno zato njeno sporocilo o nujnosti gasilskega usposabljanja in gasilske solidarnosti še toliko bolj izrazito. 

PARK NA POCITNIŠKEM DNEVU PRED KRPANOVIM DOMOM 
Park vojaške zgodovine je konec avgusta, tik pred zakljuckom šolskih pocitnic, skupaj s Slovensko vojsko sodeloval na pocitniški delavnici za otroke, ki jo je v okviru programa medgeneracijskih pocitniških aktivnosti pred Krpanovim domom organiziral Zavod za turizem Pivka. Delavnica je kot ena zadnjih aktivnosti pred pricetkom šole s pestrim programom pritegnila veliko množico vrtcevskih in šolskih nadobudnežev v spremstvu staršev oz. starih staršev. Mladi udeleženci so se na delavnici v izvedbi Parka vojaške zgodovine poucili o delovanju podmornice in si izdelali periskope, veliko spretnosti pa so pokazali tudi pri sestavljanju modelov helikopterjev in letal ter barvanju grbov. Ob zakljucku so kot dragocen spomin na prijetno pocitniško dopoldne pred Krpanovim domom prejeli še prakticno darilo. Na dogodku so sodelovali tudi vojaki 


Foto: Zavod za turizem Pivka Foto: Rok PirjevecFoto: Rok Pirjevec


Park vojaške zgodovine 


VIRTUALNI SPREHOD PO RAZSTAVI O DVORCU RAVNE 
Park vojaške zgodovine je skladno s sodobnimi muzejskimi standardi in v luci spremenjenih razmer zaradi koronakrize v zadnjem obdobju posvetil posebno pozornost digitalizaciji muzejskih vsebin. Obiskovalcem je na spletni strani Parka prosto dostopen ogled vec obcasnih in gostujocih muzejskih razstav, s cimer se je znatno povecal njihov domet, obenem pa se je na tak nacin tudi po izteku razstave trajno ohranila muzejska vsebina. 
Kot zadnja v sklopu je bila poleti na splet postavljena obcasna razstava »Dvorec Ravne«, katere digitalizacijo je pripravila Obcina Pivka v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg V-AItalija-Slovenija 2014-2020. Razstava, ki je bila odprta aprila letos in bo v Parku predvidoma na ogled le še do drugega leta, obiskovalcem v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku predstavlja zgodovino ter razvoj dvorca Ravne, s posebnim poudarkom na prikazu zgodovine njegovih lastnikov, plemiških družin Raunach, De Leo, Hohenwart in Marenzi. O pestri preteklosti nekdaj mogocnega dvorca in njeni bogati zapušcini se 

V PARKU ZAŽIVELA VIRTUALNA SOBA POBEGA 
V Parku vojaške zgodovine je julija zaživela virtualna soba pobega, ki je bila zasnovana v sodelovanju s priljubljenim uciteljem Tomažem Smoletom v okviru digitalizacije muzejskih vsebin in širitve pedagoške ponudbe. Najnovejši spletni muzejski produkt uporabnike na interaktiven nacin seznanja s kljucnimi momenti slovenske osamosvojitve in vojne za obrambo slovenske samostojnosti, pri cemer prikazane vsebine temeljijo na razlicnem dokumentarnem gradivu tistega casa. Virtualna soba pobega tako predstavlja ucinkovito spletno orodje za spoznavanje tega prelomnega obdobja naše nacionalne zgodovine, ki s svojim inovativnim pristopom osnovnošolce in srednješolce usmerja k podrobnejši obravnavi tematike. Aplikacija hkrati tudi pomembno dopolnjuje nosilno muzejsko razstavo »Pot v samostojnost«. Kulisa virtualne sobe pobega je namrec umešcena na vec lokacij muzejskega razstavišca, pri 



PARK OBISKALI UDELEŽENCI 29. MEDNARODNEGA KONGRESA ZASTAVOSLOVJA 
V sredini julija so Park vojaške zgodovine Pivka obiskali udeleženci goste zlasti pritegnila predstavitev slovenskega osamosvajanja 
29. mednarodnega kongresa zastavoslovja, ki je letos gostoval v na razstavi »Pot v samostojnost«. Ogled so zakljucili z obiskom Sloveniji. Dogodek je organiziralodruštvo Heraldica Slovenica, ki Depojev državnih muzejev v Pivki. Park vojaške zgodovine se se je v svojem dolgoletnem delovanju uveljavilo z izobraževalnim, društvu Heraldica Slovenica zahvaljuje za organizacijo obiska in svetovalnim in strokovnim delom na podrocju grboslovja ter jim cestita za uspešno izvedbo kongresa ter vse delo na podrocju zastavoslovja. Udeleženci kongresa so si v spremstvu vodnika razvoja zastavoslovja v Sloveniji. ogledali muzejske razstave in zbirke Parka, pri cemer jih je kot tuje 

Foto: Heraldica Slovenica Foto: PVZFoto: Simon Avsec 
Park vojaške zgodovine 


PARK OBISKALI CLANI ZVEZE DRUŠTEV IN KLUBOV MORiS 

Park vojaške zgodovine so v ponedeljek, 18. julija 2022, obiskali clani Zveze društev in klubov MORiS. Udeleženci ekskurzije so si v spremstvu muzejskih vodnikov ogledali muzejske zbirke in razstave ter se seznanili z najnovejšo muzejsko ponudbo, ob zakljucku ogleda pa jim je Janko Sever predstavil še svojo knjigo Krogla in medalje. Predstavitev nove knjige Janka Severja je bila pred natanko letom dni v Parku vojaške zgodovine organizirana tudi za širšo javnost v sklopu obeleževanja 30. obletnice samostojne Slovenije. Knjiga je naprodaj v muzejski trgovini Magazin ali preko spletne trgovine PVZ-ja (Spletna knjigarna).  




mag. NADJA CERNETIC – NOVA RAVNATELJICA V OŠ PIVKA  

Veriga zanimivih ljudi na Pivškem se podaljšuje. Predstavljamo vam ljudi, ki so na svoj nacin povezani z našo obcino in dejavnostmi v njej. Nanje smo ponosni, saj dajejo svoj prispevek k trdnosti naše skupnosti. Tokrat je z nami nova ravnateljica Osnovne šole Pivka mag. Nadja Cernetic, ki se bo predstavila obcanom in bralcem Pivškega lista. Prav je, da jo ob nastopu nove službe in novega življenjskega izziva bolje spoznamo, saj bomo z njo sodelovali na razlicnih podrocjih življenja in delovanja: kot starši, obcani, kulturni delavci… 
Pozdravljeni, ga. Nadja Cernetic. Veseli nas, da ste postali ravnateljica OŠ Pivka in da se lahko pogovarjamo z vami takoj ob zacetku šolskega leta. Radi bi vas malo bolje spoznali in predstavili našim bralcem. Za zacetek vas prosimo, da se predstavite. 
Za zacetek mogoce nekaj besed o mojem življenju. Moja starša sta oba iz Knežaka, kjer sem tudi preživela svoje lepo otroštvo. Oceta je zanesla pot v tujino, ko je bilo treba oditi s trebuhom za kruhom. Zato sem kot otrok prebila svoja prva leta življenja na Švedskem v mestu Göteborg, kjer je oce dobil službo in smo se tja preselili kmalu po mojem rojstvu. Ko pa je bil cas, da grem v šolo, smo se morali odlociti, ali se bom šolala doma ali na Švedskem. Odlocili smo se, da se vrnemo v Slovenijo in ni nam žal, da smo tu, saj živimo v prekrasni deželi, pa se tega vse preveckrat ne zavedamo. Osnovno šolo sem obiskovala v moji rodni vasi Knežak, srednjo šolo pa na Gimnaziji Koper, smer vzgojitelj predšolskih otrok. Že takrat sem vedela, da je moje poslanstvo delo z otroki. Nato sem študij nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer razredni pouk in ga uspešno zakljucila in pridobila naziv profesorica razrednega pouka. Po zakljuceni diplomi sem se takoj zaposlila na OŠ Pivka in tukaj sem že 25 let. Prvo leto službovanja sem preživela v takratni mali šoli in dodobra spoznala delo v vrtcu Mavrica. Nato sem pet let delala na Podružnicni šoli Zagorje in na ta kraj me vežejo zelo lepi spomini, saj smo bili kot ena velika družina, ki je vedno znala stopiti skupaj. S starši smo prepleskali celo notranjost šole in nato poslikali stene z otroškimi motivi, pospravili podstrešje, prebarvali ograjo. Opravljeno delo nam je bilo vsem v veselje in ponos. Deset let sem bila tudi trenerka zelo uspešne in vsem znane plesne in takrat tudi še navijaške skupine Pike in ustanoviteljica Športnega društva Pike. Želja po novem znanju me je vlekla naprej, zato sem se vpisala na podiplomski študij na Fakulteti za Management v Kopru, smer management v izobraževanju. 
Študij sem leta 2016 tudi uspešno zakljucila in postala magistrica znanosti. Že šesto leto živiva s partnerjem v Drskovcah, kjer sva si zgradila najino pravljicno leseno hiško, v kateri neznansko uživava, saj sva obkrožena s prelepo naravo. Oba sva ljubitelja narave, zato se veckrat z najinim psom potepava po gozdu. Zelo rada skrbim za svojo hiško, da je vedno lepo urejena, rada tudi skrbim za moje precudovite rože in vrticek, ki mi je hkrati tudi koticek sprošcanja po naporni službi. 
Kot dobro uciteljico vas pozna precej Pivcanov. Kaj menite o sebi? Kako vas  poznajo sodelavci? 
Sama sem bolj umetniški tip, zato rada ustvarjam, najraje slikam in imam doma kar nekaj svojih del, ki pa cakajo na pravi trenutek, da ugledajo luc sveta. Sem oseba, ki ima rada ljudi in živali. Sem oseba, ki ljubi resnico, odkrite odnose in medsebojno spoštovanje. Sem oseba, ki ljubi red, organiziranost, saj sem mnenja, da si le tako lahko miren in imaš nadzor nad svojim življenjem. Sodelavci me poznajo kot dosledno, organizirano in zanesljivo osebo, ki stoji za svojimi obljubami. In ob tej priložnosti se jim še enkrat zahvaljujem za izkazano zaupanje pri podpori kandidature, za izkazano zaupanje iskrena hvala tudi obcini in svetu staršev. Zelo se bom trudila, da bo naša šola vodena tako, kot si zasluži in da bodo ucenci zadovoljni in polni znanja ter z žarom v oceh odhajali iz šole. Sama nimam otrok, imam pa eno veliko družino v šoli. To so moji zlati ucenci, ki jih imam zelo rada in se bom trudila, da jim bo v šoli lepo, prijetno in da se bodo pocutili varne in sprejete. 
Vaše osnovno delo je povezano z vzgojo in izobraževanjem. Kdaj ste to zacutili? 
To sem zacutila že kot otrok, ko smo se s sestro in sestricnami najraje »igrale šolo«. Takrat sem bila vedno rada v vlogi uciteljice, kar sem tudi kasneje postala. Verjamem, da nam je usojeno že ob rojstvu, kako bo teklo naše življenje, predaš se usodi in uživaš, kar ti prinese življenje na pot. No sedaj, po 25 letih dela v razredu, sem zacutila potrebo, da dam šoli, staršem, ucencem in lokalni skupnosti še nekaj vec. 
Ali že veste, kaj vse zajema vaše delo? Pricakujete kakšno pomoc od kolegov, ce bo potrebno? 
Ce povem po pravici, si nisem mislila, da je toliko odgovornosti in dela na plecih ravnateljev, ampak sva s pomocnikom Šincek Brunom zagrizla v to kislo jabolko in celo poletje pridno delala, da je na prvi šolski dan vse steklo kot po maslu. Ali kot je on rekel: »Sva si dala rokavcke in se vrgla v reko in greva s tokom naprej.« Je pa res veliko vsega, veliko odgovornosti, organizacije, usklajevanj, dogovarjanj, v cemer pa uživam in je to moja vrlina. Tolaži pa naju misel, da imava za seboj prekrasen kolektiv, na katerega se lahko vedno zaneseva. Tudi na pomoc so z veseljem priskocili, ko je šlo na tesno. Oba veva, da lahko kadarkoli racunava na njihovo pomoc. Hvala vsem. 
Ali je vaše delo povezano tudi s kakšnimi vašimi hobiji? 
Moje novo delo trenutno ni povezano s hobiji, saj je toliko vsega še nedorecenega in potrebnega urediti, da bom ves cas namenila temu, kasneje pa pridejo tudi hobiji na vrsto. 

Imate kaj prostega casa povsem zase? 
Prostega casa je sedaj zelo malo, ko pa ga bo kaj vec, bom vzela v roke kakšno dobro knjigo ali se odpravila na morje, ki je balzam za mojo dušo in telo. 
Tudi letos zna biti kakšen koronacas? Ste kaj razmišljali 
o tem? 
Tudi o tem sem veliko razmišljala, vendar se ne obremenjujem prevec, saj upam, da bo to šolsko leto zopet eno normalno leto, saj ga že vsi mocno pogrešamo. Ko pa bodo prišle težave, jih bomo takrat reševali. 
Kot ravnateljica zavzemate mesto, na katerem lahko širše vplivate na otroke, starše, ljudi okrog vas. Imate kakšno posebno sporocilo za bralce Pivškega lista, ki so tudi starši otrok v šoli oziroma še vedno spremljamo razvoj kraja tudi skozi delo šole? 
Znanje je ena najpomembnejših vrednot današnje družbe. Vzgojiti svojega otroka tako, da bo rad bral, da bo cenil znanje, da bo vedoželjen, da bo rad raziskoval, da bo ucno uspešen – to so želje vsakega starša. Naj vam vse to uspe ob naši pomoci, saj smo le skupaj mocnejši in zremo v boljši jutri. Pa da ne izgubljam besed, vec naj pove naslednji citat: 
Ce otroku poveste, da bo po njegov mlecni zob prišla miška, vam bo verjel. Ce mu poveste, da bo decembra prinesel darila Božicek, vam bo verjel. Ce mu recete, da je na koncu mavrice zaklad, vam bo verjel. Ce mu recete, da je neumen in ne zmore nicesar, vam bo prav tako verjel. Zato mu povejte in vsak dan ponavljajte, da je pameten, ljubljen, pogumen in sposoben, ker vam bo vse to verjel. (ANKSYO) 
Ob koncu vedno vprašamo za kakšno posebno ali zanimivo zgodbo ali prigodo, ki je povezana z delom. Se katere spomnite? 
Ja, spomnim se koncnega izleta našega kolektiva, ko smo bili v Idrijski Beli ob reki Idrijci na pikniku. Takrat se je v trenutku razbesnelo neurje, ki ga ni še nihce od nas nikoli doživel. Letale so stvari po zraku in oci smo imeli polne mivke, da nismo nic videli. Mi pa smo brezglavo iskali zatocišca ob reki in se v strahu spraševali, ali smo vsi na varnem. Hvala bogu smo vsi preživeli neurje brez hujših posledic, bili pa smo vsi mokri in umazani. 
No, k sreci smo imeli s seboj kopalne brisace, v katere smo se ovili. Kolegi pa so nekaterim posodili svoja suha oblacila, da smo bili kot »pustne šeme na sprevodu«, ko smo hodili pred avtobusom in mu utirali pot, saj je bila cesta zasuta z vejevjem in kamenjem. Tega dogodka se v zbornici veckrat spomnimo in se nasmejemo nevede, da bi se lahko komu tedaj kaj hudega zgodilo. 
Nam je pa še vedno toplo pri srcu na misel, kako smo nemudoma stopili skupaj in pomagali drug drugemu. Zato vem, da lahko vedno racunam na svoje zaposlene, da mi bodo pomagali, ko bo hudo. Skupaj smo mocnejši.   
Hvala za vašo življenjsko pripoved in misli, ki ste jih delili z nami. Skupaj z bralci Pivškega lista vam želimo veliko delovnega elana in uspehov na podrocju vsega, kar se v šoli dogaja. Želimo vam, da bodo ucenci v šoli uspešni in dobro vzgojeni, saj to vodi v zdrave medosebne odnose. Vam osebno pa zadovoljstvo, ki je temelj, da clovek rad opravlja svoje delo. Srecno! 
Irena Margon 

ZAKLJUCNI DOGODKI PROJEKTA MERLIN CV 
V avgustu so na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekali zakljucni dogodki cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV. Poleg usposabljanja za deležnike v turizmu na temo trajnostnega poslovanja v turisticnih obratih in drugih organizacijah sta potekala še voden ogled po stalni zbirki Goriškega muzeja na Gradu Kromberk in zakljucna tiskovna konferenca projekta MerlinCV. Na njej je projektne rezultate predstavilo vseh osem partnerjev projekta - Znanstveno­raziskovalno središce Koper (vodilni partner), Univerza Ca' Foscari, Turisticno gostinska zbornica Slovenije, Konzorcij Comunitŕ Collinare del Friuli, ARIES, Obcina Pivka, Obcina Tolmin in Obcina Salzano. Ana Cic, vodja projekta s strani Obcine Pivka, je izmed številnih rezultatov izpostavila ureditev tematske kolesarske trase "Pot gradov", kratek dokumentarni film o Šilentaborju, v katerega je vkljucen tudi poskus rekonstrukcije utrjenega kompleksa ter atraktivno mobilno igro Vitezov izziv, ki je na voljo obiskovalcem Parka vojaške zgodovine. Opozorila pa je tudi na strokovno monografijo z naslovom Dvorec Ravne – med zgodovino in digitalnim ter idejno zasnovo dvorca Ravne kot buticnega hotela. Enega od najpomembnejših projektnih rezultatov pa vsekakor predstavlja muzejska razstava o dvorcu Ravne, ki je pred kratkim dobila tudi svojo spletno razlicico in je dostopna na povezavi https://www.parkvojaskezgodovine.si/razstave/ spletne-razstave/dvorec-ravne/. Projekt MerlinCV bo Obcina Pivka zakljucila z dokumentarnim filmom o dvorcu Ravne, katerega premiera bo potekala v septembru. 


Obcina Pivka 


MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 2022 
BO PIVKA“NAJLEPŠE – NAJGOSTOLJUBNEJŠE MANJŠE MESTO 2022”? 

Pivko je 23. avgusta obiskala ocenjevalna komisija Turisticne zveze Slovenije. Pivka je bila namrec nominirana med trinajstimi manjšimi mesti na letošnjem razpisu Moja dežela lepa in gostoljubna za “NAJ LEPŠE – NAJ GOSTOLJUBNEJŠE MANJŠE MESTO 2022”. Konkurenca je huda, med nominiranimi manjšimi mesti so tudi Hrastnik, Polzela, Ribnica, Metlika… Tri ocenjevalke so pohvalile turisticni razvoj Pivke, navdušene so bile nad živahnim dogajanjem v Krpanovem domu, Centrom Dina in uspešno zgodbo Parka vojaške zgodovine. Zanimale so jih turisticne zmogljivosti, prilagoditve za invalide in starejše in razvojne smernice. Porocilo o obisku in priporocila za izboljšanje turisticne ponudbe bodo poslale kasneje, najboljša tri mesta pa bodo razglasili na prireditvi Dnevi turizma v novembru v Laškem.Že dejstvo, da je Pivka nominirana med trinajstimi manjšimi mesti, je uspeh. Obcina Pivka se že leta trudi kraj, ki nima dolgoletne turisticne tradicije, aktivirati in razširiti turisticno ponudbo. Z Zavodom za turizem Pivka in Podjetniškim inkubatorjem bo letos poskrbela za posebno financno in strokovno spodbudo. Želimo si dodatne prenocitvene kapacitete, pestrejšo kulinaricno ponudbo in vec atraktivnih doživetij. Pred dnevi sem si ogledala film Kuhar na robu z glavnim igralcem Bradleyem Cooperjem v glavni vlogi. Odlicen kuharski chef se izredno trudi, da bi ponovno prišel do Michelinove zvezdice. Ko predvideva, da so v restavraciji ocenjevalci, nori, izvaja izjemen pritisk na zaposlene in spravlja vse ob živce. Vecer ni uspešen in junak se spravi na rob norosti. Kasneje ugotovi, da to ni pravi nacin, z zaposlenimi ustvarijo ekipo in delajo skupaj. Ob pravem obisku ocenjevalne komisije pa je njegovo navodilo: »Delajmo tako kot vsak dan.« 
Lahko potegnemo vzporednice z obiskom ocenjevalne komisije v Pivki. Bodimo to, kar smo. Ce želimo biti boljši, moramo biti boljši vsak dan, ne le na dan preverjanja. Pivka ima vse možnosti za nadaljnji turisticni razvoj. Lepa bo toliko, kot bodo lepe zgradbe in njihova okolica v lasti Obcine Pivka in seveda naša domaca dvorišca in hiše. In gostoljubna ravno toliko, kot bomo znali biti gostoljubni vsi prebivalci. Pred kratkim sem bila na dopustu v Dolenjskih Toplicah. Vsi, zaposleni, domacini in obiskovalci, so bili izjemno prijazni, vljudni. Ljudje se med sabo obvezno pozdravijo v dvigalu, na sprehodu. Kraj urejen, brez odpadkov. Všec mi je bil obvezen pozdrav pred jutranjo telovadbo: »Dobro jutro, lepo jutro, srecno jutro.« 
To je zgodba Dolenjskih Toplic, Pivka ima in bo razvijala svojo turisticno zgodbo. O komentarjih ocenjevalne komisije in rezultatih glasovanja vas bomo seveda obvešcali. 
Jana Gržinic, direktorica Zavoda za turizem Pivka 



ZNOVA MED SOŠOLCI 
Vstopili smo v novo šolsko leto 
September je mesec v znamenju šole in šolarjev, ki se po poletnih pocitnicah vracajo v šolske klopi. V razredih je že živahno in veselo. Na Osnovni šoli Pivka je v letošnjem šolskem letu 22 oddelkov, od tega dva oddelka na Podružnicni šoli Šmihel. Vsega skupaj je na šoli 458 ucencev. Na Osnovni šoli Košana je 100 ucencev porazdeljenih v šest oddelkov. 
Poseben dan je bil 1. september letos znova za vse prvošolce, v Pivki je prag prvic prestopilo 40 ucencev, v Košani pa 11. Šoli sta prvošolcem pripravili prijetne sprejeme, dobrodošlico pa je ucencem ob tem novem in pomembnem koraku v življenju namenil tudi župan Robert Smrdelj, predstavnik Zveze avtomehanikov in šoferjev ter predsednik Sveta za preventivo in varnost v prometu Obcine Pivka Ernest Margon. 
Vsem šolarjem in tudi dijakom ter uciteljem, nenazadnje staršem, želimo prijetno šolsko leto. Naj bodo šolske obveznosti izziv in priložnosti, ki nas vse skupaj ucijo, navdušujejo ter povezujejo. 



Foto: OŠ Košana 
Foto: Obcina Pivka



– 
– 
JEZIKOVNI KOTICEK 
Namen našega jezikovnega koticka je tudi, da se dotaknem kakšne jezikovne zagate, ki kdaj pa kdaj ponagaja marsikomu izmed nas. Ne želim vas poucevati in vas opozarjati na kakršnekoli jezikovne, pravopisne, besedotvorne, oblikoslovne ali stilisticne napake. Ne! Želim samo prijazno spodbujati k izraznemu bogatenju našega vsakdanjega jezika, ker žal že predolgo opažam, da še kako potrebujemo oporo zoper jezikovno zanemarjanje in vrinjanje vsega mogocega v jezikovno bogat slovenski jezik. Naši predniki so kljub pomanjkanju izobrazbe gojili bogat in cist jezik. 
Naj vas spomnim nekoliko na bogato kulturno izrocilo, ki se skriva v slovenskih pregovorih in besednih zvezah in metaforah. Naj bo bogastvo jezika tokrat povezano s kruhom. KRUH – naša »narodna svetinja«, ki je pomenil življenje, preživetje. Bil je spoštovan, ljudi je spremljal od rojstva, ko so ob krstu otroka darovali kruh za srecno življenje otroku. Poleg vsakodnevnega kruha je bil praznicni kruh nekaj posebnega. Pletenica, hlebec, pticki, lectovo srce, vsak izmed njih je imel svoj pomen. V našem jeziku imamo mnogo pregovorov in besednih zvez, ki poudarjajo pomen kruha. Ljudje še vedno pravijo: Vsakdo mora priti do kruha. Seveda, danes ne bodo vsi sejali žita in želi, zato pa se morajo izobraziti in izšolati za poklic, ki jim bo dajal kruh. Starši so nam rekli: 


Treba se je boriti za kruh. 
Pogosto smo slišali, da morajo svojega otroka spraviti do kruha, ker ni vseeno, kdo mu bo rezal kruh. Vse to pomeni, da se je treba potruditi, da bomo prišli do lastnega kruha, da bomo našli delo, zaposlitev. Danes ni lahko, vendar je bilo v vseh casih težko. Ce je volja, se da tudi v današnjem casu priti do kruha. Starejši, pogovarjajte se z mladimi, pripovedujte jim o preteklih casih, ki niso zanemarljivi, saj lahko iz njih crpamo modrost in s spoznanji bogatimo sodobni cas. 
Irena Margon 


STROKOVNA EKSKURZIJA KOLEKTIVA OŠ KOŠANA V PREKMURJE 
Na pobudo ravnateljice ga. Neve Brce smo ucitelji OŠ Košana v avgustu odšli na dvodnevno strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Ker je bil tokrat izlet v celoti strokoven, skupine ni spremljal turisticni vodnik, pac pa je to vlogo prevzel naš ucitelj geografije Jožko Udovic, ki nas je s svojim širokim znanjem skupaj z strokovnimi ogledi popeljal v obnovitev in pridobitev novih spoznanj tako iz zgodovinskega, kot tudi geografskega podrocja tega predela Slovenije. 
Prva tocka postanka je bil ogled Expana, kjer je na zelo domiseln in inovativennacin predstavljeno Pomurje. V razstavnem delu paviljona Expano 

se nahaja vec tematskih tock, (Panofilm, Ponovno po obilnemu zajtrku smo naslednji dan, pot nadaljevali Carobna jasa, Pandart, pomurski gozdovi, proti Lendavi. Razgledovanje po Prekmurju smo zaceli v gibljivi zemljevidi, Panoskop), ki pomursko regijo Vinariumu Lendava. Ko smo se naužili prekrasnega razgleda, predstavi iz razlicnih, zornih kotov. Najbolj nas naredili cudovite fotografije in posneli dih jemajoc »selfie« je navdušila maketa balona, v katero smo se vec kot 50 m nad zemljo, je sledil ogled Cerkve v Bogojini, usedli, nataknili virtualna ocala in se podali na zgrajene in opremljene po nacrtih našega priznanega arhitekta polet nad pomursko regijo. Zanimivo je bilo tudi, Jožeta Plecnika, do Bukovniškega jezera, ki velja za najbolj ko smo si nataknili napravo EEG, ki je izmerila prepoznavno turisticno tocko v obcini Dobrovnik. Ker je bila stopnjo koncentracije, ter premikali vodov tulcu strokovna ekskurzija zares poucna, polna tudi prijetnega s pomocjo misli. druženja upamo, da smo si nabrali zares dobre, pozitivne 
energije, za vstop v novo šolsko leto. Pot nas je peljala naprej na obisk OŠ Fokovci. To Antonija Tomšic je šola, ki se nahaja na 424 metrih nadmorske višine tik ob cesti, ki povezuje Mursko Soboto s Prosenjakovci in sosednjo Madžarsko. OŠ Fokovci bo v šolskem letu 2022/20023 obiskovalo 74 ucencev iz 12 okoliških vasi. To je šola, ki je po sami strukturi zelo podobna naši šoli. Šola 
Brezplacen program za mlade. kot taka s svojo primarno nalogo izobraževanja skrbi za nemoten potek pouka in za dosledno 

Pomagamo ti pri šolskih obveznostih in iskanju zaposlitve, na voljo smo ti za zaupne pogovore, razumemo in se trudimo omiliti tvoje tesnobe in 
izvajanje predpisanih programov. Poleg tega, 
uciteljev, z redno zaposlitvijo, je veliko tudi takih, 
stiske, omogocamo ti zanimivo in sprošceno 
preživljanje prostega casa ter vkljucevanje v družbo. 
ki dopolnjujejo svojo obveznost še na eni ali celo dveh šolah. Prav tako, lahko recemo, da tako kot naša šola tudi njihova šola aktivno sodeluje 

Tukaj smo ZATE! Obišci nas in se sam prepricaj! v razlicnih projektih. Lepo smo bili tudi postreženi z njihovimi specialitetami, od katerih se nam je najbolj prilegla gibanica. Ogledali smo si tudi Romansko rotundo sv. Nikolaja iz prve polovice 
13. stoletja. Na poti proti Moravskim Toplicam smo se ustavili v Martjancih, ki so dobili ime po zavetniku martjanske cerkve, sv. Martinu. 
Že malo lacni smo pot nadaljevali, po ravnicah in gricih na severovzhodu Slovenije. V obcini Moravske Toplice kjer se iz prekmurske ravnice zacne dvigovati goricki svet 
s precudovitimi grici, posejani z vinsko trto, smo se ustavili v Gostišce "Aleksander. Poznani so po prijaznih ljudeh in dobri hrani. Hrana ni bila samo dobra, ampak tudi bogata, zato smo sklenili porabiti nekaj kalorij s sprehodom po Moravskih Toplicah. 










NA LETOVANJU V PACUGU TUDI PIVŠKI POCITNIKARJI 
V mladinskem letovišcu Pacug sta letošnje letovanje zakljucili obe skupini otrok iz postojnske in pivške obcine. V dveh izmenah, ki sta potekali od 3.7. do 13.7. ter od 
30.7. do 9.8., je pocitniške in morske radosti uživalo skoraj 150 otrok, starih od 6 do 15 let. 
Otroci so svoje proste dneve ob morju, v družbi vrstnikov in zabavnih animatorjev, preživljali aktivno in prijetno. Osvojili so nove plavalne vešcine, se naucili sodelovanja, uživali ob številnih zabavnih nalogah, sodelovali v razlicnih delavnicah in animacijah, predvsem pa so tkali pomembne prijateljske vezi, ki ostanejo še dolgo v spominu. 
Na podlagi Javnega razpisa za izbiro organizatorjev zdravstvenih letovanj otrok in šolarjev v letu 2022 je Zavod za zdravstveno letovanje RS za podrocje obcine Postojna in obcine Pivka za organizatorja letovanja izbral Društvo prijateljev 
POLETNI UTRINKI IZ NADANJEGA SELA 
Preden so otroci zapustili šolske klopi in se podali na zaslužene pocitnice, smo v Nadanjem selu 18. junija najprej pripravili druženje otrok, staršev, vašcanov in prijateljev. Poimenovali smo ga Pozdrav poletju. Kot je že v navadi, smo se zbrali na »Pilu«. Bilo je veliko dobre volje, zabave in iger. Še posebej pa nas je vse skupaj zabavala in povezala vleka vrvi, kjer smo sodelujoce razdelili v dve medgeneracijsko razlicni skupini, vsi ostali pa smo z mocnim navijanjem spodbujali tekmovalce. Smeh in dobra volja sta zopet zmagala. V nadaljevanju pocitnic smo se že peto leto zapored odpravili tudi na vikend kampiranje družin. V istem terminu kot pretekla leta, prvi vikend v juliju, smo odpotovali na Gorenjsko. Obiskali smo kamp Šobec v Lescah. Vsi skupaj smo uživali ob bajerju in na vodnih igralih. Pogumni so se namocili v reki, nekateri so se odpravili s kolesom do Bleda ali na sprehod 


Foto: Društvo prijateljev mladine PO-PI 



POLETNI TABOR 
Tretji vikend v avgustu je že tradicionalno namenjen poletnemu taboru. 
Tokrat smo tabor priceli z zajtrkom. Sledile so športne igre in dejavnosti, ki so jih pripravili mladi animatorji. Zato, da želodcki niso ostali prazni, smo poskrbeli starši. Posebnost letošnjega tabora je bil ogenj tudi cez dan, saj se je omaka za »pašto« letos skuhala kar v kotlu, zato je bilo kosilo še posebej slastno.  
Po krajšem pocitku so sledile ustvarjalne delavnice. Vsak si je lahko izdelal lovilec sanj, pobarval hišico, naredil zapestnico in še marsikaj drugega. Manjkala pa ni niti igra med dvema ognjema, kjer so se skupaj z otroki igrali tudi starši. Dan se je kar prehitro prevesil v noc in sledila je vecerja, po njej pa presenecenje. Imeli smo namrec pravi kino na prostem. Da pa je bilo vzdušje še boljše, nismo pozabili niti na kokice.  
V nedeljo po zajtrku pa nas je cakala pot na Primož, kjer smo si ogledali tudi notranjost utrdb, za kar se zahvaljujemo Parku vojaške zgodovine Pivka. Ko smo prišli nazaj v vas, smo imeli kosilo, nato pa so se odvijale še vodne igre, ki so jih pripravili animatorji. Na željo otrok smo letošnji poletni tabor zakljucili z ogledom risanke.  


Ob koncu naj se zahvalimo vašcanom za strpnost in pomoc, naši mladini za nove ideje in dejavnosti, ki so jih izvajali, vsem staršem za podporo in dobro sodelovanje ter obcini Pivka za financno pomoc. Skupaj zmoremo! 
Ksenija Belcer Žnidaršic 



POSTANI POSLOVNI SEKRETAR IN SAMOZAVESTNI VODJA POSLOVNIH PROCESOV 


Naziv: Poslovni sekretar za današnji cas res ni vec najbolj posreceno ime, mogoce takšen naziv koga tudi odvrne od tega, da bi se odlocil za ta študij. Ce bi lahko, bi ta študij spremenil v 
Poslovnega inženirja ali v Vodjo poslovnih procesov ali v Vodjo pisarniškega poslovanja. Vendar ni tako enostavno. Študijski program Poslovnega sekretarja je seveda veliko vec, kot je, kot si verjetno kdo misli, »le dvigovanje telefona in postrežba strank s kavo«, ceprav je tudi v teh dveh, na videz enostavnih delovnih opravilih skritega veliko prepotrebnega znanja iz komuniciranja v slovenskem in v tujih jezikih, bontonu in obnašanju. 
Nimam desetletnih izkušenj iz gospodarstva, vendar iz izkušenj in kot vodja programskih podrocij na Višji strokovni šoli v Postojni vidim dobrega diplomanta: Poslovnega sekretarja kot 
vodjo poslovnih in tudi tehnicnih projektov, saj mu je pridobljeno in osvojeno znanje po tem študijskem programu pisano na kožo. Tržno komuniciranje s partnerji v domacem in v tujih jezikih – angleškem, italijanskem in/ali nemškem, po izbiri tudi španskem jeziku, koordiniranje projektnih aktivnosti, porocanje vodstvu in kupcem proizvoda, ekonomska ocena in kalkulacije, organizacija poslovnega dogodka, digitalno poslovanje in graficni dizajn, vse to so kompetence poslovnih sekretarjev. Naš diplomant lahko vse osvojeno znanje vnovci v iskanju zaposlitve in svoji karierni priložnosti. Zgoraj omenjene kompetence so konkurencne s pridobljenimi kompetencami inženirjev, katerih specialnost je razvoj idej in tehnicnih rešitev, konceptov, dimenzioniranja, programiranja, modeliranja, priprave tehnicne dokumentacije proizvoda itd. 


Slika: Kot je dinamicen študij, je dinamicno tudi delo poslovnega sekretarja. Kot vodja projektov ste v središcu vseh informacij o poteku proizvajalnih funkcij in tako dodatno prispevate k razvoju podjetja. 
Poklic poslovnega sekretarja je zaradi priložnosti in nenehnih sprememb v delovanju podjetij vedno bolj pomemben in tudi drugacen, kot je bil. Navkljub spremembam, ki smo jim prica, je prav trajnost študijskih dosežkov poslovnih sekretarjev pomembna in nepogrešljiva pri delu v vecini poslovnih funkcij v gospodarskem in javnem sektorju. Želeli bi si, da vodstva in kadrovske službe podjetij prepoznajo pomen poslovnega sekretarja, da v svojih zaposlenih prepoznajo njihov potencial in ga financno podprejo med dveletnim študijem v Postojni. V Postojni smo v 20 –tih letih izobrazili blizu 400 diplomantov z nazivom: Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Veliko diplomantov je v študij vstopilo v zrelih letih in so sedaj že v pokoju. Prav na intenzivno upokojevanje prvih diplomantov morajo sedaj paziti podjetja, da še pravocasno prepoznajo vrzeli v svojem poslovanju. Iz podatkov letošnje evalvacije diplomantov vseh treh študijskih programov (Strojništvo, Poslovni sekretar, Gozdarstvo in lovstvo) ugotovimo, da so naši študenti hitro dobili zaposlitev po zakljucku študija. V casu študija oz. takoj po diplomi se je zaposlilo 47 % vprašanih, v prvih šestih mesecih še dodatnih 10 %. Ce tu prištejemo 34 % tistih, ki zaposlitve niso iskali, ker so bili zaposleni že med študijem (izredni študenti), dobimo za razmere na trgu dela vzpodbuden podatek: 81 % zaposlenih diplomantov pridobi zaposlitev takoj po pridobitvi diplome oziroma kar 91 % v šestih mesecih. Na naši spletni strani je možnost ogleda predstavitvenega filma in virtualne poti. Vabljeni.
Mag. Slavko Božic, vodja programskih podrocij VSŠ Postojna 


KAMIŠIBAJ IN USTVARJALNA DELAVNICA V DINI 
V casu poletnih pocitnic je tudi Kulturno društvo Lipa Pivka prispevalo svoj del k pocitniškim aktivnostim, ki jih je prirejal Zavod za turizem Pivka v DINI. Dogajanja so bila namenjena otrokom, ki so se želeli udeležiti razlicnih dejavnosti. 27. julija so v Kulturnem društvu Lipa pripravili kulturni program s kamišibaj pripovedovanjem Kettejeve pravljice Šivilja in škarjice in s predstavitvijo instrumenta violoncelo in mini koncertom, ki ga je izvedla Zala Kovacic iz Vrhnike. Sledila je še delavnica z naslovom »Škarjice hrustalke«, ki so otrokom pridno izrezovale pticke, katere so še zlepili in po svoje oblikovali. Sodelovalo je enajst otrok, ki so uživali v sprošcenem vzdušju in izdelali veliko pticic, katere so odnesli s sabo. Spoznali pa so tudi poucno pravljico velikega slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, ki je nekoc živel na Premu, nedalec stran od Pivke. 

GASILCEM DODATNA SREDSTVA 
Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je vceraj s predsedniki prostovoljnih gasilcev v obcini: Sandi Grzetic (PGD Pivka), Danjel Boštjancic (PGD Košana), Simon Žele (PGD Zagorje), Primož Rebec (PGD Palcje) in predsednikom GZ Postojna Markom Simšicem podpisal Aneks k pogodbi o sofinanciranju javne gasilske službev obcini Pivka za leto 2022, s katerim je obcina zagotovila dodatna sredstva za redno delovanje društev in sredstva za nakup gasilskega vozila za moštvo. Zaradi številnih intervencij in pomoci pri gašenju požarov v naravi so se povecale potrebe po financiranju materialnih stroškov, zato bo obcina so danes podpisali tudi strateški dokument, in sicer Srednjerocni plan nabave v letu 2022 financirala delovanje gasilskih vozil v letih 2023-2030. Po planu nabave je v letu 2023 nacrtovana društev v skupni višini 69.000 €. dobava vozila GVGP 2 za potrebe PGD Pivka, v letih 2024-2026 je v nacrtu Obcina pa bo zagotovila še dodatnih nabava GVC-1 za potrebe PGD Košana ter v letu 2024 GVM-1 za potrebe PGD 9.000€ za nakup gasilskega vozila Zagorje. V letih od 2027-2030 je v planu nabava GVM-1 za PGD Košana, GVGP-za moštvo za potrebe PGD Košana, 1 za potrebe PGD Zagorje in PGD Palcje ter GVC-3 za potrebe PGD Pivka. ki ga bo odkupila od Gasilske zveze Župan se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem za vso požrtvovalnost pri gašenju Postojna. Obcina in predstavniki požarov tako v obcini kot pri pomoci sosednjim obcinam. prostovoljnih gasilskih društev pa 

PREDAJA VOZILA PGD KOŠANA 
Župan Robert Smrdelj je v avgustu predal kljuce gasilskega vozila za moštvo predsedniku PGD Košana Danjelu Boštjancicu. 
Obcina Pivka je odkupila gasilsko vozilo Citroen Berlingo od Gasilske zveze Postojna. 



ZAHVALA GASILKAM IN GASILCEM GASILSKE ZVEZE POSTOJNA 

V cetrtek, 11. avgusta, sta obcini Postojna in Pivka z Radiom 94 pripravili sprejem za naše gasilke in gasilce Gasilske zveze Postojna, ki so v zadnjem obdobju spet nesebicno izkazali izjemno predanost in pomoc. 
Izredno sušno obdobje je razlog za številne požare po državi. Za gasilce GZ Postojna se je vse skupaj zacelo že 15. julija, ko je zagorelo na težko dostopnem mestu nad vasjo Trnje v obcini Pivka. S požarom se je 8 dni borilo 297 gasilcev iz 11 društev GZ Postojna. Za gašenje požara pa so porabili vec kot 2.250 ur prostovoljnega dela. 
Istocasno kot nad Trnjem je zagorelo tudi na obmocju Cerja v obcini Miren-Kostanjevica, zaradi cesar je moral helikopter Slovenske vojske prekiniti z gašenjem nad Trnjem in odhiteti na pomoc na Goriško, kar pa je posledicno podaljšalo in otežilo gašenje naših gasilcev. Gasilci si niso mislili, da najhujše šele prihaja… Prvo informacijo o vecjem požaru v naravi na Goriškem so v GZ Postojna prejeli v nedeljo, 17. julija dopoldne. Kmalu je sledil klic regijskega gasilskega poveljnika, da pripravimo enote, za morebitno pomoc na Krasu. Še preden so naši gasilci uspeli pojesti nedeljsko kosilo, so se oglasili pozivniki in kmalu je bil konvoj že na poti na Kras. V drugi polovici meseca julija se je tako na Kras odpravilo skupaj preko 400 naših gasilk in gasilcev, kjer so opravili vec kot 5.700 ur dela! Na intervenciji so sodelovali skupaj z 215 vozili. V obeh intervencijah je tako skupaj sodelovalo skoraj 700 gasilk in gasilcev, ki so opravili skoraj 8.000 ur dela. 


Kot sta na sprejemu poudarila tudi oba župana, Igor Marentic in Robert Smrdelj, smo vsi skupaj najbolj veseli, da so se vsi naši fantje in dekleta z intervencij vrnili živi in zdravi. Njihova vozila in oprema take srece niso imela. Ocena stroška poškodovanih vozil in opreme znaša 30.000€. Da gre za res veliko intervencijo, prica dejstvo, da so v tem casu z vozili prevozili skoraj 
20.000 kilometrov in porabili vec kot 6.600 litrov goriva.  
V zahvalo za ves trud, ki so ga gasilci za nas pokazali že neštetokrat, predvsem pa za izkazano spoštovanje, sta pivški in postojnski župan ob tej priložnosti predsedniku Gasilske zveze Postojna, Marku Simšicu predala darilo, financno spodbudo, ki je le ena od pozornosti, s katerimi obcini gasilcem izkazujeta prizadevanja, da bo gasilska dejavnost v naši lokalni skupnosti primerno opremljena in cenjena. Gasilke in gasilci, HVALA! 
DKH 


POGOVOR S POVELJNIKOM CIVILNE ZAŠCITE OBCINE PIVKA 
MOREL JOŽETOM 
Povod za naš pogovor so bili grozljivi dogodki ob požaru na Krasu, ki smo jim bili prica nekaj tednov nazaj, ko je prakticno celotna država stopila skupaj ob pomoci pri gašenju, obenem pa se je soocala z eno najhujših suš v zadnjih desetletjih pri nas. 
Morda pa kdo še ne ve, da ste se pivški gasilci soocali tudi z enim težkim domacim požarom nekaj dni pred tem. Kaj nam lahko poveste o njem? 
Drži. Imeli smo opravka z zelo zahtevnim požarom nad vasjo Trnje na zelo težko dostopnem terenu. Poti do požarišca ni bilo, zato je bilo potrebno priti z vozili z druge strani hriba in cevi vleci zelo dalec in še cez vrh, cez greben, kar je terjalo veliko moci in energije. Teren izredno nevaren, veliko kamenja, veliko lukenj, prekrito s travo, listjem in v teh luknjah se nam je ogenj ponavljal in obnavljal in so bile razmere za gašenje zelo zahtevne, ceprav po obsegu ni bil velik požar. 
Na pomoc smo poklicali tudi helikopter, ki pa ni prišel takoj, ker je istocasno prišlo do drugega dogodka na obmocju Triglava, ko je strela udarila med skupino ljudi in je bila potrebna pomoc tam. Po prihodu helikopterja je le ta šestkrat, sedemkrat odvrgel vodo, nato pa je bil poklican spet drugam na drugi požar. 
Po štirih, petih dneh, težkega in aktivnega dela na tem požaru pa za vas ni bilo pocitka, kajti na Krasu se je razplamtel požar, kakršnega Slovenija še ni videla in doživela. Bili ste takoj, ce tako recemo pre-napoteni na ta požar. Kako je to izgledalo? 
Tako je. Bili so poklicani na zborno mesto za na Kras, ki pa je zaradi silovitosti bilo preklicano, tako da smo dobesedno oddrveli do Vojšcice, kjer smo bili razporejeni po enotah in terenu. Takrat smo doživeli nekaj zelo pretresljivega, kajti to ni vec požar v naravi, to ni vec hec. Šlo je za ogromno površino, dimenzije požara in ko prideš pred stanovanjsko hišo, pred objekt ki je nekomu dom in vse, kar ima, takrat ni vec šale. Najdeš v sebi neko moc, neko energijo in prepricanje, da moraš to zaustaviti. In s silnimi napori je gasilcem in gasilkam to tudi uspelo, pogorel ni namrec noben stanovanjski objekt ali hiša. 
Gasilce in ostale pa ni ogrožal zgolj samo ogenj in požar, ampak je bila cel cas prisotna tudi nevarnost pred eksplozijami granat in minsko ubojnih sredstev. Kako ste se spoprijemali s to smrtno nevarnostjo? 
Navodilo je bilo, da se ne odmikamo in pomikamo v notranjost gozda ravno zaradi teh eksplozij. Spomnim se prav dogodkov iz prvega dne, ko smo bili v Kostanjevici in sem v casu gašenja približno dveh ur najhujšega pritiska ognja naštel prek dvajset izredno hudih, mocnih eksplozij. Poleg same nevarnosti, da bi koga kaj zadelo, je drugo težavo predstavljalo tudi to, da je ob eksploziji granat raznašalo visoko nad nami, tudi prek dvesto metrov dalec gorec material, ki je vnel nove požare zadaj za nami. Morali smo ukrepati ter z velikimi vozili in kamioni gasiti glavni 

V tem strašnem požaru se je pokazala za neprecenljivo tudi pomoc iz zraka, kajne? 
Pomoc iz zraka je izjemnega pomena iz vec vidikov. Kraški, pa ne samo kraški, na splošno teren se zarašca. Kar je bilo še 10-15 let nazaj cisto in golo, je danes prerašceno. Prav takšno dva do tri metre visoko grmovje je najslabše za razvoj požara, poleg tega pa je drugi problem ta, da so poti postale neprehodne in se tja, kjer si vcasih lahko prišel z vozili, sedaj ne da vec. Zato je pomoc od zgoraj sila pomembna. Druga zadeva pa je že bolj kriticna, ko gre za kriticne primere, ko ljudi obkoli požar in je potrebno poklicati zracno pomoc, da jih zalije, da jih reši. 
No, prav ljudje, gasilke in gasilci imajo pri tem kljucno vlogo. Njihovo delo in mucenje s požarom so z velikim odobravanjem pozdravljali tako domacini kot ljudje iz cele Slovenije. Veliko imate tudi podmladka in najbrž ste na to še posebej ponosni. 
Seveda. Rad bi poudaril njihovo delo, trud, skrb, prav tako pa tudi pripravljenost za ucenje, napredovanje, sprotno spremljanje tehnik, novosti in vsega, kar temu pritice. 
V naši obcini imamo res veliko sreco, da imamo veliko mladih ljudi, željnih znanja, željnih pomoci in timskega dela. Posebej bi rad izpostavil gasilke, ki prav v nicemer, tudi v najtežjem terenskem delu, ne zaostajajo za fanti in se hocejo ravno tako izkazati. 


požar, ki je požiral vse pred seboj, z manjšimi pa gasiti 
Gospod Morel, najlepša hvala za pogovor. 
ta manjša vneta požarišca, da se le-ta ne bi razplamtela 
Silvo Celhar 

v konkretnejši požar in ogrozila tudi nas, nas obkolila ipd. 

SKUPAJ NAM JE USPELO 
Ob nedavnem poletnem požaru, ki se je razplamtel na Krasu in so v njem sodelovali številni gasilci ter druge službe in enote, med njimi tudi gasilci pivške obcine, je cela Slovenija izkazala junakom, ki so reševali požarno obmocje, hvaležnost na številne nacine. 
V Kostanjevici na Krasu so krajani med drugim prišli na idejo, da bi iz hvaležnosti za gasilce iz vseh društev in druge službe organizirali akcijo zbiranja opreme in majic. Akcija je uspela in v središcu kraja so obešali majice. Svojo majcko je v Kostanjevici obesilo tudi naše društvo PGD Pivka. 
Borut Smrdel 


Center za krepitev zdravja 

PRI NAS STE VEDNO DOBRODOŠLI! 
V Centru za krepitev zdravja ponovno izvajamo psiho edukativne delavnice s podrocja duševnega zdravja, in sicer Spoprijemanje s stresom, Spoprijemanje z depresijo, Spoprijemanje s tesnobo in Tehnike sprošcanja. Obcane Pivke želimo opomniti o pomenu duševnega zdravja ter možnosti razbremenilnega posveta pri psihologu v Centru za krepitev zdravja, ki je brezplacen za vse z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Jesenski meseci so posebej namenjeni ozavešcanju 
o pomenu duševnega zdravja. Desetega oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. Letošnja tema je krepitev duševnega zdravja za preprecevanje samomora. Aktivnosti bomo pripravili tudi v Centru za zdravstvenem domu. V primeru življenjsko ogrožajoce krepitev zdravja, za vec informacij spremljajte našo stiske vam je vedno na voljo telefonska številka nujne spletno stran. Hkrati smo desetega septembra obeležili medicinske pomoci oziroma dežurne psihiatricne Svetovni dan preprecevanja samomora. V Sloveniji je ambulante. Na voljo so vam tudi brezplacne telefonske leta 2021 za posledicami samomora življenje izgubilo linije za pomoc v duševni stiski. Ceprav je o teh temah 432 oseb, kar je 63 oseb vec kot leta 2020. To ni zgolj vcasih neprijetno govoriti, nam v stiski lahko najbolj crna statistika, za temi številkami se skrivajo osebe v pomaga ravno pogovor. Namrec s tem, ko poišcemo stiski in njihovi svojci, ki jih je prizadelo breme samomora. 

pomoc, gremo po svojo moc. Za vec informacij nas lahko V kolikor razmišljate o samomoru je pomembno, da se tudi kontaktirate na telefonsko številko 031-363-448 ali zavedate, da pomoc obstaja. V primeru duševne stiske na elektronski naslov ckz@zd-po.si. 
lahko vedno poklicete vašega osebnega zdravnika, psihiatra ali psihologa, zaposlenega v vam najbližjem Center za krepitev zdravja ZD Postojna 

Koronarno društvo Postojna ob svetovnem "Dnevu srca" 
29. septembra organizira pohod po "Srcni poti". 
Zbirno mesto je ob 15. uri v Postojni pri spomeniku NOB na Mackovcu na Ravbarkomandi. 


Pot je dolga 5 km in traja približno uro in pol. V primeru neugodnega vremena pohod odpade! Vljudno vabljeni! Naš slogan je: »Vse za zdravo srce in ožilje!« 

ZOBNO AMBULANTO ZA OTROKE IN MLADINO JE PREVZELA ZOBOZDRAVNICA NINA KRAŠEVEC 
Foto: osebni arhiv 

Z upokojitvijo dolgoletne šolske zobozdravnice dr. Sladane Martinovic je ambulanto za otroke in mladino v Pivki zacasno prevzela nova zobozdravnica Nina Kraševec, z letošnjim šolskim letom pa v polnem prevzema program koncesije za dobo 15 let. Zobozdravnica Nina Kraševec ima sicer že veliko izkušenj v zobozdravstvu, tudi z delom v šolskih zobnih ambulantah. Želimo ji uspešno delo, otrokom in mladini pa veliko preventivnih in cim manj kurativnih obiskov. 
Z letošnjo jesenjo se program zobozdravstva v obcini povecuje tudi pri obeh zobozdravnikih, ki sprejemata odraslo populacijo, in sicer pri zobozdravnici Meti Cesnik in zobozdravniku Marinu Juricevu. Skupno se program povecuje 1,27 programa standardne ekipe na 1,93 programa. Urniki in kontakti naših zobozdravstvenih ambulant so na voljo v rubriki zdravstvo na spletni strani obcine Pivka. 
V nadaljevanju vabimo k branju pogovora z zobozdravnico Nino Kraševec, dr. dent. med. 
1. Prosim za krajšo predstavitev, v nekaj stavkih, da vas Pivcani spoznamo. 
Zobozdravnica sem vec kot 10 let, delala sem tako v javnem kot zasebnem sektorju, z otroki in odraslimi, vendar veliko vecino poklicne poti delam z otroki v šolski zobni ambulanti. Svoje delo imam zelo rada. Spodbujam otroke, da so samostojni, da je njihova naloga, da si dobro ocistijo zobe in opomnijo starše, kdaj je cas za naslednji obisk v ambulanti. Seveda je to v mlajših letih naloga staršev, a otroci se na ta nacin pocutijo "velike". Najvecja nagrada mi je, ko otrok premaga strah in po nekaj obiskih kar sam pride v ambulanto in se usede na zobozdravstveni stol. Všec mi je dinamicnost dela, na dolžino poklicne poti pa me opomnijo kar moji prvi pacienti, ki so iz malckov sedaj postali že srednješolci, nekateri pa celo že študenti. 
2. Ste nova zobozdravnica, ki odslej vodite zobozdravniško ambulanto v Pivki. Komu je le­ta namenjena? Prevzemate obstojece paciente, sprejemate tudi nove? 
Ambulanto sem prevzela po upokojitvi dr. Martinovic, ki jo vsi Pivcani zelo dobro poznajo. Moram povedati, da mi je veliko pomenilo, ker mi je bila na zacetku v veliko pomoc, mi predstavila dotedanji nacin dela in sodelovanje s šolo in se nanjo velikokrat obrnem po nasvet. Ambulanta je v prvi vrsti namenjena otrokom, imamo koncesijo za opravljanje dejavnosti s podrocja otroškega in mladinskega zobozdravstva, vendar pa v samoplacniškem delu obravnavamo tudi odrasle paciente. Cetudi so otroci že prej obiskovali to ambulanto, je zaradi menjave zobozdravnika ponovno potreben podpis izjave o izbiri osebnega zdravnika, kar obicajno uredimo ob prvem obisku v ambulanti. Sprejemamo tudi nove paciente, so se nas pa Pivcani že kar navadili in sem zelo zadovoljna z obiskom ambulante. 
3. Kako lahko sami najboljeposkrbimo za dobro ustno higieno in zdrave zobe? 
Za ustno zdravje lahko najvec naredimo sami z rednim cišcenjem zob, to pomeni šcetkanje zob dvakrat dnevno in cišcenje medzobnih prostorov z zobno nitko ali medzobnimi krtackami enkrat na dan. Poleg tega je pomembna tudi prehrana, ki naj vsebuje cim manj enostavnih sladkorjev, naj ne bo prevec lepljiva in pomembno je uživanje hrane, omejeno na zakljucene obroke. V zadnjih letih opažam, zlasti pri otrocih, (pre)velik vnos sladkih pijac in sladkarij med glavnimi obroki, kar v tej ranljivi starostni skupini hitro vodi do razvoja kariesa. Glede na to, da prihaja jesen in z njo tudi vec prehladnih obolenj, je pri majhnih otrocih ob prehladu treba temeljito ocistiti nos, da otrok lahko diha skozi nos in se ne razvije navada dihanja na usta, kar tudi potem posredno vpliva na razvoj celjustnic. 
4. Kako pogosto priporocate preventivne obiske pri zdravniku? 
Pogostost preventivnih pregledov pri zobozdravniku je povezana tudi s stopnjo tveganja posameznika za razvoj kariesa oziroma z dovzetnostjo za druge ustne bolezni ter tudi sistemskega zdravstvenega stanja pacienta. Nekako pa je v povprecju, za vecino populacije, preventivni pregled pri otrocih priporocljiv na pol leta, pri odraslih pa enkrat letno. 
DKH 

KONTAKTI ZOBNE AMBULANTE 
Otroška in šolska zobna ambulanta Pivka, Precna ulica 3, 6257 Pivka 
Telefonska številka ambulante: 068 164 107 
Elektronska naslova: enka.zobozdravstvo@gmail.com in 


solskazobnapivka@a1mail.si. 
URNIK AMBULANTE 
ponedeljek in cetrtek: 13.00-19.30; torek, sreda, petek: 7.00-13.30 


UGODNOSTI ZA STAREJŠE S SOPOTNIKI 


Starejšim, ki koristijo prevoze z Zavodom Sopotniki, so po novem pri izbranih lokalnih ponudnikih storitev in za razlicne nakupe na voljo posebne ugodnosti. 
Projekt Ugodnosti za starejše s Sopotniki nadgrajuje osnovno storitev zavoda, to je brezplacne prevoze za starejše. Zasnovan je na nacin, da starejši na dan prevoza prejmejo kupon za popust, ce se narocijo za prevoz do podjetja, ki sodeluje pri projektu. Sodelujejo podjetja, ki nudijo frizerske storitve, optike, trgovine s tekstilom itd. Skratka, ponudniki storitev, ki jih starejši potrebujejo. Namen Zavoda Sopotniki je, da starejše vzpodbujamo k samostojnemu in aktivnemu življenju. Vzpodbujamo jih, da se odpravijo od doma tudi za nakup nove posteljnine ali obisk pedikerja ipd. in ne zgolj za obisk zdravnika. Projekt z družbeno angažiranim prispevkom podjetnikov, ki imajo posluh za starejše, obenem s popusti izboljšuje dostopnost do vsega potrebnega za dostojno starost. Za starejše iz obcine Pivka v sodelovanju z Zavodom 
Sopotniki ugodnosti nudijo:Frizerski salon Edita, Edita Štavar s.p., Manufaktura d.d s poslovalnico Hiša s stilom v Postojni, Optika Clarus v Postojni, Pedikerske storitve Ana, Ana Bole s.p., optika in center za sluh Center Vitalis Postojna. V Zavodu Sopotniki nudimo brezplacne prevoze in ugodnosti že preko 150 starejšim iz obcine Pivka in jim tako lajšamo stiske in lepšamo življenje. Informacije o rezervaciji brezplacnega 
ZDRAVI V JESEN 
Zdravje je ena vecjih vrednot v življenju – kolikokrat si ob osebnih praznikih ali za novo leto zaželimo prav zdravje. Zgolj želje pa ne zadošcajo nikjer, tudi pri zdravju ne. Clovek mora za svoje zdravje skrbeti in ga zavestno krepiti. Poletje je cas, ko za zdravje ni težko skrbeti – vec je priložnosti za rekreacijo, za sprostitev in prijetne pogovore. Zakaj ne bi nadaljevali tudi jeseni? Ljudje se radi zanimajo za svoje bolezni – od tega so lahko kar bolni. Mi bomo spoznavali zdravje, da bi ga znali krepiti v celoti: to je telesno, duševno, duhovno in sožitno zdravje. 
Pametna skrb za svoje zdravje se zacne s tem, da ga poznamo 
Krepitev zdravja je glavni cilj Svetovne zdravstvene organizacije (SZO ali WHO). V njeni ustanovni listini leta 1946 so zastopniki vsega cloveštva opredelili, kaj je zdravje – da je cim bolj popolno telesno, duševno in sožitno (socialno) blagostanje vsakega cloveka. Od tedaj se zdravje ljudi po vsem svetu zboljšuje in življenje podaljšuje. Kaj so razlogi za ta uspeh? Glavni je celostno gledanje na clovekovo zdravje; torej spoznanje, da je zdravje kakovostno delovanje prevoza in kupona za ugodnost starejši prejmejo na telefonski številki 051 657 555 pri koordinatorju enote, Tiborju Pranjicu. Vse aktualne informacije o popustih so dostopne tudi v sopotniškem vozilu, kjer je na voljo promocijski letak. 

V Zavodu Sopotniki smo neizmerno hvaležni vsem vkljucenim podjetnikom, da imamo možnost, da skupaj uresnicujemo poslanstvo Clovek Cloveku Sopotnik. Hvala! 
Zavod Sopotniki 

vseh clovekovih razsežnosti v nelocljivi medsebojni povezanosti. Ko so v opredelitvi zdravja izrecno omenili duševno in socialno blagostanje, se je pozornost razširila iz telesne razsežnosti tudi na duševno, duhovno, socialno, razvojno in bivanjsko. Drugi razlog tici v tem, da je celostna opredelitev zdravja pozornost zdravstva, politike in ljudi usmerila iz zdravljenja bolezni ali poškodb tudi v preventivno skrb za varovanje in krepitev zdravja. Marsikatero bolezen ali obolenje lahko preprecimo, za dolga leta odložimo in omilimo njihovo ostrino, ko pridejo. Ko pomislim na svoje telesno, duševno, sožitno in duhovno zdravje, da bi zanj pametno skrbel, je pomemben moj osebni odgovor na naslednji dve vprašanji. Kaj moram narediti za svoje zdravje jaz sam, cetudi država, zdravstvena in druge stroke naredijo za moje zdravje vse, kar je možno? Kaj lahko naredim za svoje zdravje sam, ce država, zdravstvo in druge stroke ne bi naredile nicesar za moje zdravje? 
Telesno zdravje Ko slišimo besedo zdravje, imamo v mislih po navadi telesno zdravje; to, da nismo bolni ali poškodovani. O telesnem zdravju je danes veliko napisanega, zato se pri njem ne bomo posebej ustavljali. Sem sodijo skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, za ustrezen življenjski ritem, za kvalitetno spanje, za redno gibanje. Skrb za telesno zdravje pomeni tudi, da se izogibamo preveliki kolicini kofeina, nikotinu, alkoholu in drugim omamnim sredstvom. 

Duševno in duhovno zdravje 
V duševno zdravje sodijo dobro zaznavanje, spomin, jasno mišljenje, svetla custva, široka razgledanost in informiranost ter dobre navade. Ogrožajo ga motnje teh sposobnosti: torej razuma, pameti, spomina, custev in celotnega clovekovega doživljanja. Izhajajo iz obolenja možganov, kažejo pa se v cudnem obnašanju. Pogostejše so: depresija, ko je clovek globoko malodušen, crnogled in obupan, custvena otopelost, razumska zmedenost, v starosti pa zlasti demenca. 
Duševne moci krepimo s smiselnim študijem, branjem, razumskim poglabljanjem, s tem, da negujemo blaga, lepa custva, se spominjamo lepih dogodkov, poslušamo dobre oddaje. Svoje duševno zdravje krepimo tudi posredno s telesnim delom in gibanjem, zlasti pa z vsem, kar naredimo za lepše sožitje. 
Ko govorimo o duševnem zdravju, je na mestu premislek 
o sami besedi duševno pri strokovni opredelitvi zdravja. V Svetovni zdravstveni organizaciji so že veckrat potekale razprave, da bi bilo potrebno posebej poudariti duhovno razsežnost zdravja. Med psihologi se je antropološki analizi tega podrocja posvetil zlasti Viktor E. Frankl (1905–1997), posebej je opredelil duševne in posebej duhovne procese. Po Franklu duhovno zdravje obsega notranjo clovekovo svobodo za trezno in smiselno odlocanje, prevzemanje zrele odgovornosti za svoje odlocitve, razvijanje zrele vesti, doživljanje smisla dobrega in hudega – v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, duševni mir, radostno in hvaležno doživljanje vsega lepega, dobrega in vsega, kar je clovek naredil, doživel in preživel, pa ostal živ in pokoncen, vero v življenje in pri vernih ljudeh v Boga, kakor ga kdo dojema. Duhovno zdravje ogrožajo duhovne bolezni na navedenih podrocjih, zlasti omamljena zavest in otopela vest. Gojimo ga z iskanjem in prepoznavanjem smisla sedanjega trenutka, s prevzemanjem odgovornosti za svoje odlocitve, v skrbi za skupno dobro, s kontemplacijo lepote, stvarnosti in presežnega, pri vernih ljudeh z vero in molitvijo itd. 
Socialno ali sožitno zdravje 
Od vseh razsežnosti zdravja je najmanj raziskano socialno ali sožitno zdravje. O njem se najmanj ve, najmanj govori in nanj se najmanj pazi. Motnje sožitja ali socialne bolezni pa so zelo motece. To so npr. osamljenost, cudaštvo, zapiranje vase, zasvojenosti, napadalnost, revšcina, izkorišcanje, kriminal, nestrpnost, nesodelovanje, skopost, sovraštvo, slabo komuniciranje, brezbrižnost do drugih, gospodovalnost nad drugimi, odpovedovanje v pomembnih socialnih vlogah v družini in družbi. Sami pri sebi se socialnega zdravja navadno ne zavedamo, prav tako ne svojih motenj v sožitju. 
Druge pa velikokrat bolj motijo naše socialne slabosti, kakor telesne in duševne bolezni, in prav tako nas socialne motnje drugih. Od drugih pricakujemo popolno socialno zdravje. Socialno zdravje je tem boljše, cim bolj je clovek vešc poštenega opravljanja svojih življenjskih vlog in komuniciranja. Clovek krepi svoje socialno zdravje na primer, ko redno uporablja tri zlate besede. Prva: pristno prosi, ko kaj potrebuje od drugega. Druga: se pristno zahvali, ko mu je drugi storil kaj dobrega. In tretja: pristno prosi za odpušcanje, ko je drugemu hote ali nehote naredil kaj slabega. S tremi zlatimi besedami se zelo lepo ujema še cetrta: da pristno pohvali drugega za konkretno dobro dejanje ali lastnost. 
Zdravje je ena sama celota 
Vsi vidiki zdravja so med seboj povezani. Telesno, duševno in duhovno zdravje ter zdravo sožitje ali socialno zdravje so štirje vidiki enega samega clovekovega zdravja. Ceprav so zelo razlicni, so med seboj tako povezani, da se jih ne da lociti. En vidik vpliva na drugega pri nastajanju raznih bolezni; pomislimo na primer na psiho-somatske bolezni, torej telesne bolezni, ki nastanejo zaradi duševne stiske ali pa na duševna obolenja in telesno pešanje, ki so posledica osamljenosti, torej motnje v socialnem zdravju. 
Vendar pa so med seboj povezana tudi pri njihovem zdravljenju in pri krepitvi zdravja. Znano je, da telesnim boleznim lažje in bolje kljubujejo ljudje, ki imajo socutno oporo v lepih odnosih z bližnjimi, z zdravstvenim ali negovalnim osebjem, ki znajo na zdrav nacin sproti predelati duševne stiske, ki imajo jasno duhovno stališce volje do življenja. Prav tako je dokazano, da skrb za telesno zdravje dobro vpliva tako na duševno kot socialno zdravje. Rimski pregovor se glasi: zdrav duh v zdravem telesu. 
Vsakdanje izkušnje pa nam kažejo tudi dovolj živih primerov ljudi, ki imajo zdrav duh v bolnem telesu. Vsem je znan pokojni predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek; njegova zadnja leta življenja v neozdravljivi bolezni in njegova duhovna rast v tem casu, preko osebnega zgleda in knjig. Pobrskajte po spominu in verjetno boste našli tudi med svojimi sorodniki, znanci ali pa iz medijev koga, ki je bil v telesni bolezni ali materialni revšcini cloveško pokoncen, veder, prijeten za sožitje, moder v besedi, navdušujoc s svojim zgledom. Od takih ljudi se ucimo, kako se da živeti, ce odpove telesno zdravje, ce bomo v onemoglosti osamljeni ali slabo oskrbovani. 
Cloveško zorimo tako, da uravnovešeno skrbimo za svoje telesno, duševno, sožitno in duhovno zdravje. Življenjski cilj je dozoreti v cloveka, ki bo pustil za seboj svet nekoliko lepši in boljši, kakor bi bil, ce ne bi živel. 
S tem, ko pametno skrbimo za svoje zdravje, pomagamo tudi bližnjim k boljšemu zdravju. S svojim zgledom dvigamo v okolju zavest in dobre izkušnje o pametni skrbi za vse razsežnosti zdravja. Poudarili smo: »… ko pametno skrbimo za svoje zdravje«, kajti tudi skrb za zdravje ima svojo zdravo mero. Nespametno je, ce postane clovek bolan od pretirane skrbi za svoje zdravje. Mrzlicna in pretirana skrb za zdravje klice nase bolezni, bližnjim pa je neprijetna. 
dr. Jože Ramovš in Marta Grcar, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 


70 LET  DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA 
Druga sobota v juliju je tradicionalni termin za letno srecanje pivških upokojencev. Letos smo se posebej skrbno pripravili, saj društvo praznuje castitljiv jubilej, 70-letnico obstoja. Slovesnosti v Krpanovem domu so se poleg številnih clanov društva upokojencev Pivka udeležili še župan obcine Pivka g. Robert Smrdelj, predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Južno-primorske 
g. Mirko Miklavcic ter predstavniki društev in organizacij, s katerimi tesno sodelujemo. Prireditev smo zaceli s slovensko himno, predsednik društva upokojencev Pivka Evgen Primožic je v govoru orisal pot, ki jo je društvo prehodilo v sedmih desetletjih. Z okoli 600 clani smo najvecje društvo v obcini, s prostovoljnim delom na številnih podrocjih skrbimo za starejše in opozarjamo na njihove potrebe in pravice. Župan obcine Pivka Robert Smrdelj je poudaril posluh lokalne skupnosti za starejše. Društvo upokojencev je zaradi dela in tesnega sodelovanja letos dobilo plaketo obcine Pivka. Obcina Pivka ima status starosti prijazne obcine, z izgradnjo doma za starejše pa bodo lahko starostniki jesen življenja preživljali v domacem kraju. Zaželel nam je uspešno delo vsaj še tri desetletja. Predsednik PZDU JP Mirko Miklavcic je v imenu Zveze društev upokojencev podelil veliko plaketo ZDUS kot priznanje ob 70-letnici delovanja. Sledil je kulturni program. Zapel nam je Moški zbor Pivka pod vodstvom Marcela Štefancica, clani krožka Beremo skupaj so recitirali nekaj svojih pesmi. Prireditev so zakljucile Štorovke, plesna skupina upokojenk iz Štorij pri Sežani. Veselo druženje smo nadaljevali na plošcadi pred Krpanovim domom. Za lacne želodce je poskrbel gostinec Borut Belcic, druženje ob glasbi, plesu in klepetu je trajalo  dolgo v noc. 
Jožica Knafelc 70-LETNICA DU PIVKA 


Zagodi nam Miloš
    na orglice svoje, da društveni clani    dožive srž veselice, 
saj pojejo radi,    govorijo si vice, da cas kar mineva,
     ne vidimo mraka, saj tema prišla je     lahkotnega koraka. 
Zaceli smo s himno,     bili vsi še zbrani, 
poslušali hvale     za visok jubilej, želje, da delamo     tako še naprej. 
Predstavili rime smo     in vecglasno petje, na koncu pa ples     gibcnih plesalk, bilo bi jih dobro     posnemat vsak dan, da korak naš ostal bi     mehak in voljan! 
Draguška Penko 
Vabljeni na 
Slavnostni koncert ob 30-letnici Kvarteta Soncek, 
ki bo v petek, 14. oktobra ob 20. uri v avli Osnovne šole Pivka. 
Poleg kvarteta bodo nastopili citrar Tomaž Plahutnik, Trio Stopar, sestrski kvartet Trobec-Žagar in drugi. 


PEVSKA SKUPINA STUDENEC PIVKA prijazno vabi vse ljubitelje petja na 
Jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja, 
ki bo v soboto, 8. 10. 2022, ob 18.00 v Krpanovem domu Pivka. 
Koncert bodo popestrili zanimivi glasbeni gostje. 



SEDMO SRECANJE KLAP V DOLNJI KOŠANI 

Prvo septembrsko soboto smo prisluhnili pevskim nastopom na tradicionalnem srecanju klap v Dolnji Košani. Napoved slabega vremena je organizatorje, KlapoŠkvadra, prisilila, da so srecanje pod lipami v Gornji Košani prestavili v telovadnico osnovne šole. 
Kakor vsako srecanje klap je bilo tudi to srecanje, že sedmo po vrsti, prisrcno in veselo. Klape so v napolnjeni telovadnici ustvarile prijeten program in vzdušje in tako razveselile množico obiskovalcev. Program je v sprošcenem vodenju popestrila Tinkara Volk. 
Poleg organizatorjev, klape Škvadra, so nastopile tudi klape iz Hrvaške, Italije in Slovenije.Nastopile so hrvaška ženska klapa Hreljin iz Hreljina, ki deluje že 23 let, ter moška klapa Skala iz Gropade na tržaškem Krasu. Prepevale so tudi ženska klapa Fritule iz Kopra in klapa Galeb iz Cerknice. Vsem klapam je obcinstvo navdušeno ploskalo. 
Po koncanem uradnem delu srecanja pa so obiskovalcepresenetili z nastopom klape Škvadra ob spremljavi skupine  Don Allen. 
Druženje obiskovalcev se je nadaljevalo pod šotorom pred staro osnovno šolo. 
Ob izvrstnem pecenem krompirju, perutnickah in okusnem raznovrstnem pecivu (ki so ga spekle pridne ženske), se je druženje ob petju in igranju nadaljevalo pozno v noc. 
KLAPA ŠKVADRA V NOVEM VINODOLSKEM 
Na povabilo domace ženske klape Puntape je konec naše klape je nastopila tudi kamniška klapa Mali grad. julija klapa Škvadra gostovala v Novem Vinodolskem. Dalmatinski melos je navduševal obiskovalce pozno V prelepem ambientu na dvorišcu rojstne hiše bratov v poletno noc. Da je bil vecer lep, so pokazali tudi Mažuranic v centru Novega Vinodolskega je potekalo obiskovalci, ki so vse klape nagradili z dolgimi aplavzi in srecanje klap pod imenom »9. Ljetna smotra klapa«. na koncu prizorišce zapušcali zadovoljni. Nastopilo je deset klap, med njimi dve slovenski. Poleg 

Foto: Jože Pavzin Foto: Jože Pavzin 
Klapa Škvadra 


»Kdor poje, ta slabo ne misli« 
VABILO ZA NOVE PEVCE 


Ženski pevski zbor DU Pivka in Ženska vokalna skupina »Rožmarinke« vabita k sodelovanju nove pevke. 
Rožmarinke delujejo že od leta 2010. Iz Mešanega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 2013, je v letu 2014 nastal Ženski pevski zbor. Oba delujeta v okviru Društva upokojencev Pivka, njihova znacilnost pa je v tem, da so pevke upokojenke. Zbor in skupina sodelujeta na kulturnih vecerih, na prireditvah društva in na revijah pevskih zborov. Poleg ubranega petja je namen obeh tudi druženje, zato se pevke vedno veselijo casa, ko lahko odmislijo vse in se prepustijo petju. 
Repertoar zbora in vokalne skupine se prilagaja željam pevk in lahko obsega glasbo vseh obdobij in oblik. Posebno mesto dajemo naši slovenski besedi v ljudskih pesmih, ki so stalni del repertoarja zbora in skupine. 
Sodelovanje v pevskem zboru ali vokalni skupini pomeni obilo druženja med generacijami in spoznavanja novih ljudi, ki jih veseli glasbeno ustvarjanje, zato vse, clane in neclane željne petja, prijazno vabimo, da se nam pridružijo. 
Pevske vaje potekajo enkrat tedensko v dinamicni kombinaciji pevsko tehnicnih in gibalno izraznih poudarkov, ki pevkam zborovsko petje približajo na zanimiv in privlacen nacin ter spodbujajo njihovo veselje do petja in glasbeno umetniškega izražanja. 
Zaceli bomo novo pevsko sezono, v kateri se želita Ženski pevski zbor DU Pivka in Ženska vokalna skupina Rožmarinke osvežiti in okrepiti, zato v svoje vrste vabita nove glasove. 
Radi in lepo pojete? Pridružite se zboru ali ženski vokalni skupini, družbi prijetnih in veselih ljudi! 
Prijavite se lahko do 27. septembra osebno v pisarni DU Pivka vsako sredo od 8.00 do 12.00 ali nas takrat poklicite na tel. št.: 05 7572 290. 
Vaje ŽVS so vsak ponedeljek od 19. do 21. ure v pisarni DU Pivka, ŽPZ pa vsak petek od 18. do 20. ure v glasbeni 
ucilnici Osnovne šole Pivka.  
Naredite prvi korak, ostale bomo delali skupaj. 
Prisrcno vabljeni! 

Društvo upokojencev Pivka 

CAJANKA OB KONCU POLETNEGA BRANJA 
Po prekinitvi prirejanja cajank v dolgem, vrocem poletju so se prvega septembra udeleženci teh srecanj spet dobili v knjižnici v Pivki ob tradicionalnem sodelovanju Kulturnega društva Lipa in knjižnice Pivka. Tokratni pogovor je bil namenjen obujanju spominov na poletno branje. Pogovor je tekel sprošceno o razlicnih knjigah in branjih, ki so krajšali cas ljudem, ki radi posežejo po knjigi. Zanimivo je bilo, da je vec udeležencev 
bralo razlicne biografije znanih lažjo literaturo, kamor so spadale kriminalke, komedije, romanticne zgodbe. Nekaj ali pa v zgodovini »pozabljenih« jih je poudarilo, da so posegli tudi po kakšni zahtevnejši knjigi, ki cloveka popelje ljudi. Med njimi je bilo kar nekaj v razmišljanje o odnosih v družini in družbi, o razvoju, resnih temah. Vsi prisotni duhovnikov, ki so bili pomembni so z zanimanjem spremljali predstavitve prebranih knjig in dodajali tudi svoje pri delu z ljudmi, vendar se o razmišljanje, tako da je bila »debata« ob caju zelo živahna.Prva cajanka v že skoraj njih ni govorilo. Poletni cas so jesenskem casu je uspela. si vsi udeleženci krajšali tudi z Irena Margon 


DRUGI SINGEL ANE PUPEDAN 

Ana Pupedan je konec avgusta objavila drugi single »Brez krmpjrja« iz prihajajocega petega studijskega albuma, ki bo nosil naslov Naši v kantini. Album bo luc sveta ugledal v kratkem nekje v prvi polovici septembra. Zasedba, ki bo letos v jeseni natancneje 7. novembra praznovala trideset let od ustanovitvenih vaj, je meseca maja v piclih treh dneh posnela zadnji album. Dvanajst svežih skladb je bilo zabeleženih pod budnim ušesom legende slovenske glasbe Jadrana Ogrina in njegovega sina Gabriela Ogrina v prostorih dekanskega studia JORK. Dolgo pricakovana in snovana plošca je svoje koncne poteze zacela dobivati v casu epidemije, ko je avtor glasbe in kitarist zasedbe med zaprtjem države clanom benda posredoval glasbo, posneto v GarageBandu in tako pospešil proces nastanka. 
Ana Pupedan bo svojo trideseto obletnico proslavila z izidom petega studijskega albuma in velikim koncertom z gosti, ki se kani zgoditi le nekaj dni 
ŠMIHELSKI ORATORIJ 
V župniji Šmihel pri Pivki je med cetrtkom, 25. in nedeljo, 
28. avgustom, potekal že sedmi šmihelski oratorij. Letos ga je obiskalo nekaj vec kot 40 otrok v spremstvu 15 animatorjev. Kaj sploh je oratorij? Gre za po celotni Sloveniji organizirane tedne pocitniškega varstva s katoliško tematiko, ki pa presegajo zgolj slednje. Želijo si otrokom (namenjeni so osnovnošolcem) na cim bolj razgiban in prijazen nacin predstaviti vero, jih vzgajati v zgledne kristjane, a obenem krepiti tudi medsebojne odnose, lastno osebnostno rast in navsezadnje zapolniti enega izmed poletnih tednov z obilo zabave v dobri družbi. Vsako leto je izbrana vseslovenska krovna tema oz. svetopisemski ali pravljicni junak, ob katerem je predvsem mlajšim lažje približati oratorijsko sporocilo. Letos smo se tako ucili ob zgledu španskega svetnika, Ignacija Lojolskega. Spoznali smo njegovo življenjsko zgodbo, ki se je zacela precej drugace, kot bi morda pricakovali, mladi plemic si je namrec želel postati slavni vitez. Ko pa bil je v boju za Pamplono hudo ranjen, je med okrevanjem spoznal, da cuti drugacno poslanstvo. Odložil je mec in šcit ter romal v Rim, kjer je doštudiral teologijo in postal duhovnik. Danes je poznan predvsem kot ustanovitelj družbe Jezusove - jezuitov. Z otroki smo se ob Ignacijevi zgodbi tako pogovarjali o pogumu, ucenju, služenju drugim in romanju. Skozi celoten oratorij smo izdelovali kamnite križe, ki so jih otroci okrasili kot mozaik in na koncu odnesli domov, da jim bodo ostali kot spomin. Prvi dan so se nam pridružili tudi pivški gasilci, ki so otrokom razkazali po tridesetem rojstnem dnevu skupine 
12. novembra 2022. Prireditev bo kot ponavadi potekala pod streho Športne dvorane Skala v Pivki. Na njej bo skupaj z Ano Pupedan nastopil dober ducat gostov, katerih imen pa trenutno še ne bomo izpostavljali. 
Podatki o singlu: 
Ana Pupedan - Brez krmpjrja Avtor glasbe: Boštjan Požar Avtor besedila: Marko Doles Aranžma: Ana Pupedan Posneto, zmiksano in zmasterirano v studiu JORK Dekani Produkcija: Jadran Ogrin, Gabrijel Ogrin in Ana Pupedan Pesem se nahaja tudi na spletni strani bnadcamp in na you tube kanalu: https://anapupedan.bandcamp.com/track/brez­krmpjrja https://www.youtube.com/ watch?v=PsYa1Pk8BvA&ab_ 
channel=MarkoDoles 
Prvi single Življenja caše se je v poletnem casu precej vrtel po radijskih postajah širom Slovenije in bil med drugim izbran za Popevko tedna na Radiu Koper, poslušalci pa so ga na Valu 202 izbrali za pesem tedna. 
Ana Pupedan 

svoje vozilo, jih naucili osnov skrbi za ponesrecence in jih spodbudili, da so se tudi sami preizkusili na gasilskem vadbenem poligonu. Udeleženci so bili navdušeni, da so vrlino poguma lahko spoznavali z njihovo pomocjo. Poleg tega smo skozi vse tri dni tudi veliko peli in plesali, v 


petek pa smo se tudi sami odpravili na romanje do Narina, kjer smo imeli sv. mašo. V soboto smo animatorji za otroke pripravili delavnice razlicnih vešcin - ucili so se španšcine, ustvarjali z lesom, šivali, se ucili frizerskih spretnosti, izdelovali mila ter sadno kupo, plesali in slikali. Celoten oratorij smo zakljucili z nedeljsko sv. mašo v cerkvi v Šmihelu, pri kateri so otroci pridno sodelovali in staršem pokazali, kaj vse so izdelali v preteklih dneh in cesa so se naucili. Nato smo skupaj še zadnjic odpeli oratorijsko himno in se poslovili. Animatorji in župnik Marjan smo zelo hvaležni za letošnji oratorij in z izvedbo zadovoljni. Hvala Obcini Pivka za podporo pri izvedbi, zahvala pa gre tudi pridnim kuharicam in ostalim, ki so poskrbeli za lacne želodcke ali so na kakršenkoli nacin pripomogli k izvedbi letošnjega oratorija. Zelo se že veselimo prihodnjega leta in upamo, da se vidimo v cim vecjem številu! 
Šmihelski animatorji 


KAJ USTVARJAMO V HIŠI KULTURE IN KAJ V NJEJ LAHKO USTVARJATE TUDI VI? 
V cem se razlikuje grafika od slike? Kaj je sitotisk? Kaj je matrica? Kako s kolažem gradimo zgodbo? Kako skozi likovno delo beremo pesem? Zakaj umetniškemu casopisu pravimo fanzin? Male obiskovalke in obiskovalci našega izobraževalnega programa odgovore na vsa ta vprašanja že poznajo. Ce pa so pritegnila tudi vaše zanimanje, se oglasite pri nas in potešite svojo radovednost. 
Za razumevanje sodobne vizualne umetnosti in avtorskih pristopov umetnikov, ki jo ustvarjajo, si moramo vcasih vzeti nekoliko vec casa. Prav zato Hiša kulture letos znova, poleg razstavnega in ustvarjalnega, ponuja še prenovljen izobraževalni program. 
Osnova programa sta dve ustvarjalni delavnici na mesec – otroška in družinska. Prva je namenjena otrokom od 6. leta dalje, druga pa družinam oziroma medgeneracijsko sestavljenim skupinam. Obe dejavnosti sta vezani na aktualno mesecno razstavo in sta brezplacni. Cenovno prijazni, a nic manj pestri, so tudi drugi ustvarjalni programi za zakljucene skupine in šole ter vrtce. Tiste obiskovalce (delovni aktivi, društva...), ki ne želijo ustvarjati, ampak samo gledati, pa lahko popeljemo na vodeni ogled aktualne razstave in stalne zbirke, ki trenutno šteje že vec kot 120 graficnih del. Skoraj vsako od njih je mogoce tudi kupiti – za darilo ali pa za dušo! 
V pretekli sezoni so udeleženci naših brezplacnih izobraževalnih dejavnosti imeli priložnost videti 6 razstav, spoznati našo graficno zbirko, listati po knjižnici umetniških publikacij, se seznaniti z razlicnimi likovnimi tehnikami in v njih, z razlicnimi materiali in orodji, tudi ustvarjati. 
V SPOMIN NA LUDOVIKO KALAN 
24. avgusta so clani KD Lipa v pocastitev 122. obletnice rojstva uciteljice in pesnice Ludovike Kalan obiskali njen grob na pivškem pokopališcu, v katerem je pokopan tudi njen oce Mihael Kalan, ki je bil naducitelj v Št. Petru na Krasu v zadnji cetrtini 19. in zacetku 20. stoletja. 
V spomin na Ludoviko Kalan so položili šopek soncnic, ki so bile njej najljubše cvetje, o katerem je napisala pesem z naslovom Vsadila bi soncnice … Ludovika Kalan je neizbrisno zaznamovala šolstvo na Pivki v casu fašizma, med drugo svetovno vojno in prvih letih po osvoboditvi. Njen pomemben delež je tudi ustanovitev slovenske šole v Piranu in prispevek k razvoju pedagoške stroke na Primorskem. 
Pivcani smo res lahko ponosni na našo rojakinjo in prav je, da v znak hvaležnosti negujemo spomin nanjo. 
Irena Margon 


To, da se otroci vracajo na naše delavnice, dokazuje, da se imajo pri nas lepo. Mi pa smo veseli, da smo v njih vzbudili toliko zanimanja za umetnost, da nas pozorno poslušajo in vprašajo, ce cesa ne razumejo. Za konec pa to doživetje prenesejo še v lastno ustvarjanje. 
Sledite novostim na naši spletni strani https:// hisakulturepivka.com/ in družbenih omrežjih ter nas obišcite. 
Mateja Premrl 



ZACETEK NOVE RAZSTAVNE SEZONE V HIŠI KULTURE 
V Hiši kulture odpiramo novo razstavno sezono s prvo izvedbo vecletnega projekta Poslikana Pivka (2022– 2025). Projekt raziskuje stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru. Glede na to, da Pivka nima (še) nobene javne poslikave, se zdi posebej primerna za raziskavo, kakšne ucinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozracje nasploh. V prvi izvedbi projekta je slikar Leon Zuodar izvedel poslikavo z naslovom Artist at Work, ki tematizira delo umetnika, njegov prispevek k razvoju družbe in družbeno percepcijo sodobne umetnosti. Zuodar je poslikavo zasnoval v svojem znacilnem slogu s preprosto risbo, a kompleksno vsebino, ki se poraja skozi razbiranje razlicnih, bolj ali manj prikritih, referenc iz sveta (sodobne) umetnosti in popkulture, cepljenih z osebno interpretacijo vsakokratnega gledalca in gledalke. Poslikava se nahaja na steni pomožnega objekta, ki gleda na dvorišce za Hišo kulture, in je na ogled od septembra 2022 dalje. 
V septembru odpiramo tudi skupinsko razstavo, na kateri sodelujejo Boštjan Kavcic, Lucka Košcak, Tejka Pezdirc, Luka Širok, Iva Tratnik, Jaka Vatovec, Sonja Vulpes in Leon Zuodar. Razstavo je zasnovala kustosinja Mojca Grmek, ki je izbrane umetnike in umetnice povabila k interpretaciji sintagme vdih izdih. Jo je mogoce razumeti kot metaforo za kratkost in minljivost življenja? Kot preprosto zaznambo njegovega zacetka in konca? Ali vsega, kar se zgodi vmes? 
Niz osebnih razstav zacenja Boris Beja, uveljavljen vizualni umetnik, ki se je v Hiši kulture prvic predstavil leta 2018. Izhodišce tokratne razstave, ki jo odpiramo v oktobru, je grafika znanega slovenskega umetnika Franca Mihelica (1907-1998) z naslovom Mrtvi kurent (1953). Umetnik pri snovanju razstave izhaja iz pojmovanja kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje. Po navdihu figur z grafike ustvari tri kipe in jih postavi na gracilna, dematerializirana stojala v osrednjem prostoru galerije. Pri tem ni nakljucje, 
KRIŽEV POT S KAMNOSEKI 
V nedeljo, 28.avgusta, smo se odpravili na križev pot s kamnoseki, možmi in ženami, ki so sklesali napise na posamezne postaje križevega pota pod vrhom Sv.Trojice. Ob ogledu klonice cerkve na Trojici lahko obcudujemo tudi dva okenska okvira in vec okrasnih plošc, ki so njihovo delo. Na križevem potu smo se jim pridružili tudi drugi romarji in obcudovali izdelke. Ogledali smo si posebnosti oltarja in ambona, delo avtorja Tadeja Razingarja, ki je sklesal tudi tri nadangele na zunanji strani klonice. Župnik Niko Štrancar jih je ob tej priložnosti blagoslovil. Vseh kamnosekov, ki so sodelovali pri napisih, je 14 (prilagamo seznam sodelujocih), vecinoma so iz Vrhpolja. Sodelovanje z njimi še ni zakljuceno, dobili so nalogo izdelave plošce na vhodu v klonico. Križev pot je pivška nova verska, duhovna in turisticna pridobitev. Romarji bomo ob križevem potu iskali moc in upanje za lastne preizkušnje. Ostali pohodniki pa bodo lahko obcudovali klesane postaje in lepote cerkve na Sv.Trojici. 


da so figure ravno tri, saj to število v slovenskem izrocilu predstavlja popolnost in celovitost (preteklost, sedanjost, prihodnost kot trojstvo casa, podzemna, zemeljska in nebesna sfera kot trojstvo prostora, koncept trocana, trije sinovi, tri rojenice, tri preizkušnje, Triglav … ce omenimo nekaj najbolj znanih referenc). V tem kontekstu pridobijo pomen nekakšnih skorajda totemskih figur, ki simbolicno odganjajo tegobe in stiske posameznika v današnji družbi. Figure spremljajo grafike na tekstilu (vecbarvni linorez), obešene v galerijski prostor kot zavese, na katerih se podoba ene od njih ponovi v sto variantah. S tem se umetnik nanaša na znan slovenski pregovor 'ko ima hudic mlade, jih ima sto', ki na slikovit nacin izraža vsakdanjo izkušnjo, da nesreca nikoli ne pride sama. V tej obliki podobe na zavesah lahko predstavljajo antipod trem totemskim figuram, se pravi pomnoženo zlo, proti kateremu se borijo, a ker v bistvu izhajajo iz ene od njih, se z njeno multiplikacijo, lahko bi rekli tudi razplodom, hkrati poveca tudi njihova moc premagovanja zla. 
hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ 
Mojca Grmek 



V HRASTJU OHRANJAJO TEHNICNO DEDIŠCINO 
Prvo nedeljo v septembru je Trška skupnost Pivka skupaj z vašcani Hrastja pripravila srecanje ob razstavljenih, lepo obnovljenih kmeckih orodjih. Na ogled so postavili obnovljen star plug in sejalnico žita, ki je še do nedavnega služila vašcanom. Za obnovo so zasluženi vašcani s Teodorjem Bencicem, ki je obcinski svetnik in clan Trške skupnosti Pivka, in si je prizadeval, da so se lotili obnove. Sejalnico je obnovil in prebarval Evgen Pahor iz Pivke. Tretje leto zapored so pridni Hrastovci našli razlog za praznovanje. Obnovili so križ ob vaški poti, uredili vaški studenec, da si vašcani lahko pomagajo z vodo, ki je letos še kako prav prišla. 
Kulturno prireditev je pripravilo Kulturno društvo Lipa Pivka, sodelovali pa so Moška pevska skupina Izvir iz Šmihela, recitatorki Miljana in Mila Bencic, Miloš Možina z orglicami in Anže Lenarcic s harmoniko. Ob tej priložnosti so še posebej spregovorili predsednik Trške skupnosti Pivka Ernest Margon, ki je pohvalil že kar tradicionalno iznajdljivost in voljo Hrastovcev po skupnem druženju. »Pred skoraj osmimi desetletji kupljena vaška sejalnica in plug sta simbola vztrajnega dela prednikov, sedaj pa povezujeta generacije s svojo bogato zgodbo«, je poudaril. »Ob lepih primerkih naše tehnicne dedišcine bo zastal korak tudi mimoidocim obiskovalcem Parka vojaške zgodovine in jih spomnil na lastno mladost in vzpodbudil razmišljanje o clovekovem trudu za preživetje«, je zakljucil misel. 
V imenu Obcine Pivka in kot direktorica Zavoda za turizem Pivka je Jana Gržinic vašcanom cestitala za ohranjanje tehnicne dedišcine in želela, da bi bil tudi ta prispevek del turisticne promocije naših krajev. 
Teodor Bencic je podrobneje razložil, da je bila avtomatska sejalnica kupljena z denarjem, ki so ga vašcani dobili od Italijanov, torej je skupna last vašcanov. Sejalnica je bila izdelana leta 1946, prvic obnovljena v letih 1960 do 1965, uporabljali so jo vse do leta 2020. Danes stoji na castnem mestu, lepo obnovljena kot spomenik tehnicne dedišcine. Kulturni program je vsebinsko ustrezal dogodku, saj so pevci Izvira zapeli pesmi na temo domace hiše in nekdanjega preprostega kmeckega življena, recitaciji pa sta opevali žito in kruh kot vir življenja. Program je bil zakljucen z nekaj mislimi o kruhu, ki je bil za Slovence od nekdaj nekakšna svetinja. Našim prednikom je pomenil življenje in preživetje, saj jih je spremljal od rojstva do smrti. Od tod toliko jezikovnega bogastva in pregovorov, kadar spregovorimo o kruhu. 

Po kulturnem programu so se vsi udeleženci prireditve zadržali na pogostitvi, ki jo je pripravila Trška skupnost Pivka skupaj z vašcani Hrastja. Posebna zahvala gre pridnim gospodinjam, ki so spekle izvrstna peciva. Hvala seveda Obcini Pivka, da je financno podprla projekt in vsem, ki so pri tem dogodku sodelovali. 
Irena Margon 
Foto: Kaya Stružnik 


V SPOMIN IDI SMRDELJ 
Vsako skupnost sestavljajo posamezniki, ki ji s svojim znacajem in delom dajejo poseben pecat. Ena takih posameznic je bila Ida Smrdelj iz Klenika. Ida je bila najstarejša clanica društva upokojencev Pivka, saj se je v društvo vclanila leta 1956. Takrat je po moževi delovni nesreci ovdovela in dobila po njem pokojnino. 
V okviru programa Starejši za starejše so jo naše prostovoljke veckrat obiskale, nazadnje smo se srecali ob njenem stotem rojstnem dnevu. Ida jih je vedno pricakala nasmejana in dobre volje. Ob skrbni pomoci obeh hcera in njunih družin je preživljala stara leta tako, kot si želi vecina od nas: v domacem okolju in med svojimi najbližjimi. 
Rada je pripovedovala o svojem življenju, ki ni bilo nikoli lahko. A vedno je trdila, da je življenje kljub razlicnim preizkušnjam lepo. Ko smo sredi poletja v društvu praznovali jubilej- 70 letnico ustanovitve, nismo slutili, da se naša najstarejša  clanica poslavlja. 



IZ KUFRA STRICA ANTONA 
»Usmerjeno izobraževanje« pred skoraj stoletjem 
V kufru strica Antona mi je prišla v roke velika fotografija skupine šivilj z datumom 
5. avgust 1929. Prepoznal sem našo teto Pepco, uradno Josipino Žele, roj. 1908 - Lencek in njeno sestro Franciško Margon, roj. 1898 prav tako Lencek. Obe sta izvirali iz postojnske družine Lencek s Tržaške ceste, po domace se je reklo »pri Cufarjevih«. Na fotografiji z dne 5. avgusta 1929, bilo je to leto hude gospodarske krize, so se šivilja in vajenke lepo postavile ob dveh šivalnih strojih znane znamke Gritzner. Podjetje Gritzner je oskrbovalo Evropo, s povecanjem proizvodnje pa je pošiljalo svoje šivalne stroje po celem svetu. Proizvodnja šivalnih strojev je postala pravi bum. Od prvih 50 strojev Gritzner v letu 1872 je narasla v 25 letih na pol milijona, leta 1902 že na cel milijon, po koncu prve svetovne vojne na 2 milijona in leta 1957 celo na 7,5 milijona šivalnih strojev (vir: Wikipedija). Tako so šivalni stroji pomagali preživeti težke case marsikateri družini. 
Teta Pepca, žena našega strica Antona, je na fotografiji v sredini s šiviljskim metrom okrog vratu. Ker je bila dobra šivilja, izucena in sposobna, je pri 22-letih že vodila prakticno izobraževanje šivilj. Ucenke na fotografiji so s Pivškega, niso mi znana njihova imena. Potrebe so bile velike, saj so v tistih casih manjša šiviljskaopravila naredili doma, ce so bolj obvladali posel, pa tudi kaj sešili. Šivilje 
– »mojškre« pa so imele takrat kljub temu dovolj dela. Moja stara mama Franciška stoji na fotografiji druga z desne. Prav v tistem casu se je spoznala in porocila z našim starim ocetom Francem Margonom iz Trnja, ki pa jo je po hudi pljucnici zapustil v letu 1936 z dvema otrocickoma, mojo takrat komaj štiriletno mamo Dorotejo in njenim dvoletnim bratcem Ernestom. Težko življenje, imeli so vaško gostilno in še dva ostarela strica pri hiši, a to je že druga zgodba. 

Fotografija je zelo dobre kvalitete in tudi mojstrska kompozicija. V tistem casu je v Postojni deloval fotograf Jakob Zirman (v casu Italije ime poitalijanceno v Giacomo), ki je v casu italijanske zasedbe svoje fotografije moral opremljati z zapisom v italijanšcini: Fotografia moderna – Giacomo Zirmann, Viale Oberdan (današnja Ljubljanska cesta), Postumia. Na naši fotografiji tega zapisa ni, morda ga je avtor pozabil pritisniti ali pa je bil avtor kdo drug. 
Bralke in bralci Pivškega lista, vabljeni k sodelovanju. Na zadnje povabilo k iskanju fotografij odhodov pivških fantov z železniške postaje Pivka oz. Št. Peter na Krasu v vojsko, je bil le en odziv. Povabilo še velja! 
Ernest Margon 
SLOVO OD DUHOVNIKA 

Meseca avgusta smo se na premskem pokopališcu poslovili od upokojenega duhovnika koprske škofije Janeza Premrla (14.10. 1930 – 9.8. 2022), ki je zadnjih deset let življenja prebival v domu starejših Talita Kum v Postojni. 
Leta 1958 je bil posvecen v duhovnika v Ljubljani. Svoje duhovniško poslanstvo je zacel v Studenem, nato je bil v Krkavcah, Slivju in Brezovici. Sledilo je službovanje v Trnju v letih 1977 – 1985, kjer je poleg dušnopastirskega dela v župniji uredil elektricno zvonjenje in bitje ure v zvoniku. Od tu je odšel na Prem in Suhorje (1985 do 2006), do leta 2012 pa je bil v Ilirski Bistrici, nato pa v Postojni. 
Od njega so se poslovili številni verniki iz župnij, kjer je služboval in številni primorski duhovniki, pogrebno slovesnost je vodil škof Jurij Bizjak, med govorniki sta bila tudi vašcanka iz Trnja in sedanji premski duhovnik Anton Lican. Ljudje se pokojnega spominjajo kot blagega in delovnega cloveka z globoko vero v Božjo dobroto. 
Brane Fatur 



ODBOJKA NA MIVKI, PRILJUBLJEN POLETNI ŠPORT 
Igrišce za odbojko na mivki, ki je bilo zgrajeno v letu 2013, je bilo letošnje poletje ob vrocih poletnih vecerih pravo sticišce za športno udejstvovanje ter druženje. Mladi za Pivko so priljubljeno poletno lokacijo, kjer ne manjka dobrega športnega vzdušja, poimenovali kar Pivška plaža. Igrišce je bilo polno zasedeno celo poletje, kar kaže na to, kako priljubljen je ta šport. Veliko zanimanje je požel tudi avgustovski turnir trojk v odbojki na mivki, ki se ga je udeležilo 10 ekip, organizirala ga je skupina pivških 
dijakov in študentov. Med seboj so se pomerili Pivcani, Bistricani, Postojncani ter tudi predstavniki z Gorenjske. Dvoboji so potekali pozno v noc, rezultati, ki so vendarle dolocili najboljše tri, pa so bili stranskega pomena, saj je bilo kljucno druženje, rekreacija in utrip, ki ga ima ta poletni šport. 
DKH 



PIVŠKI KOLESARJI 
Sredi junija je potekala že 28. izvedba kolesarske Dirke po Sloveniji, katere cilj prve etape je bil pred množico gledalcev prav v Postojni. Zaradi poznanstva s športnimi novinarji, ki so spremljali dirko, sem imel nalogo, da na cilj oziroma razglasitveni prostor pripeljem vse tri nekdanje reprezentante, kolesarske brate Rudija, Jožeta in Pavla Valencica. Skupaj bi za nacionalni radio in televizijo pokramljali in se morebiti tudi fotografirali z našim najboljšim kolesarjem Tadejem Pogacarjem. Žal mi to ni uspelo, Jože je dan pred dirko padel s kolesa nekje pri Kranju, kjer stanuje, Pavel se je izgubil v množici nekje na Tržaški cesti, prišel je le Rudi, ki pa se zaradi skromnosti ni hotel prevec izpostavljati. Škoda, morebiti bi bili bratje Valencic, ki so bili pojem kolesarstva v nekdanji državi (doma so iz Male Pristave pri Pivki), zadnjic skupaj na kakšni kolesarski dirki, pa ceprav samo kot gledalci. 
Pred dirko sem malo pobrskal po svojem kolesarskem arhivu in se zagledal v daljno leto 1970. Prebiram, 23. avgust… Mednarodna kolesarska dirka za clane in mladince, etapa : Ljubljana – Kocevje- Ljubljana, dolžina 120 km. V casu clanskega zmagovalca so v cilj prispeli, 6. Ivan Bricelj, 10. Jože Valencic, 11. Rudi Valencic, mladinci na isti razdalji, 15. Pavel Valencic, 22. Marjan Bobek (vsi so bili clani KK Rog Ljubljana). Razen prvo omenjenega Ivana, ki je doma iz Slavine, je bila preostala cetverica doma iz današnje obcine Pivka (prej pa Postojna). Takrat najboljšo slovensko ekipo in tudi bivše države so torej tvorili Pivcani, kar je bilo brez primere v takratnem jugoslovanskem kolesarskem prostoru. Ljubljancani so seveda imeli še nekaj dobrih kolesarjev (Kunaver, Zakotnik…), a je bila glavnina Primorcev, kar je šlo marsikateremu v nos. 



ALJAŽ BERNE – ŠPORTNI PLEZALEC 

Aljaž Berne je 15-letnik iz Pivke, ki letos prestopa srednješolski prag elektro šole v Novi Gorici. V svojem prostem casu se najraje druži s prijatelji, vozi z motorjem, njegova strast pa je šport, in sicer športno plezanje, ki ga je ocaralo pred osmimi leti, po koncanem prvem razredu osnovne šole. Sprva je Aljaž ure plezanja obiskoval dvakrat tedensko, danes pa je tega veliko vec, vendar mu je to, kot pravi, v zadovoljstvo. 
Plezanje je šport, ki si se mu najbolj posvetil. Kdaj in kako si se navdušili zanj? Kaj je tisti glavni car plezanja oziroma kaj te najbolj navdušuje pri tem športu? 
Plezanje me je že od vedno navduševalo. Že kot otrok sem rad plezal po omarah in drevesih. Ko sem koncal prvi razred osnovne šole, me je oce vprašal, ce bi šel plezat v Prestranek. Takrat je Plezalni klub Proteus Postojna imel ure plezanja v telovadnici osnovne šole. Težko je opisati, kaj je tisti glavni car plezanja, nekaj te pac vlece v dolocen šport, ker se tam dobro pocutiš. Jaz najraje plezam na balvanih, ki jih še nisem preplezal, saj rad poizkušam, dokler mi ne uspe. 
Kako poteka tvoje športno udejstvovanje (kateri klub, zakaj ta klub, kolikokrat trenirate, hodite na tekmovanja)? 
Treniram v klubu ŠD Proteus Postojna, ker tu vse poznam in sem v tem klubu zacel s plezanjem. Trenutno treniram štirikrat na teden, vecino treningov imamo v plezalnem centru na Verdu, enkrat tedensko v Postojni. Enkrat mesecno pa še dodatni sobotni dopoldanski trening v plezalnem centru Bolder Scena v Ljubljani. Na tekmovanjih nastopam pod klubom PK Kamnik. Tekmujem na tekmovanjihzahodne lige, državnega prvenstva, vcasih pa se udeležim tudi kakšnih drugih tekmovanj. Zahodna liga je tekmovanje, ki je namenjeno mladim tekmovalcem iz zahodne Slovenije. 
Katere svoje uspehe bi izpostavil? 
Najbolj sem bil vesel cetrtega mesta na tekmi državnega prvenstva iz balvanov na Logu pri Brezovici v letošnjem maju, v kategoriji starejši decki U16. Iz te sezone bi izpostavil še tretje mesto na tekmi zahodne lige v Žirovnici in cetrto mesto v skupnem seštevku zahodne lige. Drugace pa se je v mojem sedemletnem tekmovalnem obdobju nabralo že vec uvrstitev na zmagovalnih stopnickah. Letos pa sem opravil tudi izpit za športnega plezalca, ki je potekal v zimskih mesecih, kateri mi je bil tudi pogoj za tekmovanja na državnem prvenstvu. 
Kakšne so vaše želje in cilji na podrocju plezanja? 
Sedaj ko odhajam na šolanje v Novo Gorico in bom zamenjal tudi klub, je moja želja, da bi tudi v novem klubu tako napredoval kot do sedaj, z veseljem hodil na treninge in seveda temu primerno tudi dosegal dobre rezultate na tekmovanjih. 
Kaj meniš, od cesa je odvisno to, da se plezanje v naših krajih ni še razvilo do te mere, da bi imeli krožke, klub…? 
Športno plezanje je najprej nastalo zaradi potreb treningov alpinistov, zato je tudi še danes bolj razvito v visokogorskem predelu in tam je tudi vec naravnih plezališc. Šele v 80. letih dvajsetega stoletja je postalo samostojna panoga, ki se v zadnjih letih hitro razvija in postaja vedno bolj priljubljen šport. Z razvojem opreme in opremljenih plezališc je postal to tudi precej bolj varen šport, ki se razvija tudi v naših krajih, predvsem zaradi umetnih sten. 
Kako si preživel poletje? 
Poletje, ko ni šole, je moj najlepši letni cas. Z družino smo šli na pocitnice na morje in v hribe. V mesecu juliju sem imel treninge kot obicajno, ker pa je vec casa, smo imeli tudi celodnevne treninge v naravnih plezališcih. Malo mi je bilo žal, ker nam je odpadel v juliju predvideni tabor plezanja v Arcu v Italiji, kamor si v prihodnje želim iti. Vec je bilo casa za druženje s prijatelji. Ker sem s septembrom zacel šolanje v Novi Gorici, sem konec avgusta pricel s treningi v plezalnem centru DEŠ v Šempetru pri Gorici.  

DKH 


ZMAGOVALEC IN REKORDER 8. DOBRODELNEGA 
POSTOJNSKEGA TEKA JE PIVCAN 
Pisan dan in pisana udeležba na 8. dobrodelnem Postojnskem teku, obiskali so nas vrhunski tekaci. Nadrealen cas 34:48 na razgibani 10km trasi z 200 višinskimi metri je postavil Xavier Tomasa Serrano, aktualni prvak Katalonije v maratonu, drugo mesto je dosegel Janez Mulej, aktualni slovenski državni prvak v maratonu, tretje mesto si je pritekel domacin Jaka Grže z odlicnim casom blizu lanskega rekorda. Prav tako je bila izenacena konkurenca pri ženskah, zmagala je mlada Klara Mocnik (45:21), državna mladinska podprvakinja v trailu, druga je bila Demarchi Jacklin, italijanska triatlonka, tretja pa odlicna Martincic Brigita iz bližnje Cerknice. 
Zelo huda konkurenca je bila tudi med moškimi na 5km s 150 višinskimi metri, vec kot odlicen nov rekord (19:06) je postavil šele 17-letni Dolgan Tjaž iz Pivke, drugi je bil stari znanec Filippo Pagavino, tretji prav tako mladenic Fatur Tanej. Ženske so si stopnicke razdelile takole: prva je bila Kovacic Pšenica (24:11), druga je bila lanskoletna zmagovalka Jana Bratina, tretja pa Nina Kožman. Na teku je tudi sicer teklo kar nekaj predstavnikov Atletskega kluba Pivka, ki so se uspešno spopadli z zahtevno progo. 
Sicer pa se je odraslih tekov udeležilo 186 tekacev iz cele Slovenije in tujine, ki so bili deležni tudi podelitev po kategorijah kriterija Notranjskega tekaškega pokala. Razveselilo nas je tudi 38 šolskih otrok, ki so tekli tekmovalno na tri razlicne razdalje in v marsikaterem od njih vidimo naslednika današnjih starejših dobrih tekacev. 37 predšolskih otrok pa se je poigralo z malce krajšo progo in se razmigalo z animatorko Jasmino. Tekaški praznik, ki je tudi ena vecjih športnih prireditev v Postojni, je pozdravilo tudi neprevroce poletno vreme in lep obisk navijacev, ki so se razporedili po celotni progi. Ne dvomimo, da se je tudi letos nabralo dovolj sredstev in bomo našli primernega kandidata, da izrazimo tudi našo dobrodelno noto. 

ŠD Postojna tece 
Foto: DKH 



DRŽAVNO PRVENSTVO OTROK IN MLADINE V BALINANJU 

Na razpis za organizacijo Državnega prvenstva otrok in mladine se ni prijavil nihce. Naš klub je uspešno organiziral takšno državno prvenstvo že prejšnje leto. Na prošnjo Balinarske zveze Slovenije smo se odlocili in organizirali Državno prvenstvo otrok U-14 in mladine U-18. 
Prvenstvo je potekalo v dvorani in na zunanjem balinišcu v Pivki, in sicer od 25. do 27. avgusta. Na prvenstvu je nastopilo posamezni dan od 30 do 40 tekmovalcev. 

Tekmovali so v naslednjih panogah: hitrostnem zbijanju, štafetnem zbijanju, natancnem zbijanju in v igri dvojic. 
Pivško obcino so žal zastopali samo otroci iz pivškega kluba v kategoriji do 14. leta starosti. Dosegli so zelo dobre rezultate: 
•
 Žiga Štunf je suvereno zmagal v natancnem zbijanju in postal državni prvak. 

•
 Žan Štunf je v tej panogi dosegel 6. mesto. 

•
 V štafeti sta Žan Štunf in Andraž Kantar dosegla 3. mesto. 

•
 Ravno tako so bili 3. v igri dvojic Andraž Kantar, Simon Bajc in Žiga Štunf. 


Skupno je nastopilo 22 otrok. Na rezultate naših otrok smo ob trenerju Eriku Cehu ponosni vsi clani kluba. V vseh treh dneh smo nastopajocim, sodnikom in predstavnikom BZS razdelili skupno skoraj 200 malic. Tudi za to organizacijo smo prejeli zahvale vodij ekip in tajnika BZS. 
Drago Štunf 

MEDKLUBSKI TURNIR V BALINANJU 
Društvo upokojencev Pivka je v torek, 6. septembra, rezultatom 7:6, medtem ko so domace balinarke z enakim organiziralo medklubski turnir v balinanju. Na balinišcu rezultatom izgubile proti ekipi Postojne. Vsi nastopajoci v Pivki in v balinarski dvorani v Pivki je nastopilo osem so dobili zajtrk in kosilo ter osvežujoco pijaco. Igralci prvih ženskih in sedem moških ekip. Ekipe so prišle iz vse štirih uvršcenih ekip so dobili kolajne, zmagovalni ekipi pa Primorske. Po zanimivih in športnih tekmah je v finalu še pokal. Organizacija in izvedba turnirja je bila brezhibna. domaca moška ekipa zmagala svoje kolege iz Košane z 
Mojca Štunf 


TURNIR MED VASMI 
Prvoligaški balinarski klub Košana je na predzadnjo avgustovsko soboto na svojem štiristeznem balinišcu organiziral tradicionalni balinarski turnir "Med vasmi". Po dveh sušnih letih, ko se zaradi proti koronskih ukrepov turnirja ni dalo organizirati, se je letos zbralo rekordno število dvanajstih ekip, tudi gostje iz Palcja. Tudi tokrat se je klub s svojimi zvestimi pristaši izkazal z izvrstno organizacijo in prijetnim vzdušjem za nastopanje. Vse tekme so bile izredno izenacene, zaradi nekaterih znanih igralcev tudi na dokaj visoki kvalitetni ravni in napete do zadnje vržene krogle. Najvec balinarskega znanja, športne srece in zbranosti je prikazala ekipa , ki je v finalu z zadnjo kroglo in rezultatom 9:8 premagala ekipo Bloki 1. V malem finalu oziroma tekmi za tretje mesto pa je ekipa Neverke 1 ugnala ekipo Britofa. Tekmovalci so se pomerili tudi v tekmovanju za najboljšega zbijalca in bližalca, kjer sta izstopala veterana brata Morelj. Zbijalec je postal Oton, bližalec pa Franc, oba sta prejela tudi pokala ter lepi prakticni nagradi. Za vse nastopajoce je bilo skozi ves dan 

MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR V KOŠANI 
Na tradicionalnem avgustovskem mednarodnem balinarskem turnirju, ki ga že vrsto let izpeljuje prvoligaš BK Košana, je nastopilo 12 ekip. Na štiristeznem balinišcu, ki bo v bližnji prihodnosti dobilo še nadkritje, so tekmovale ekipe trojk iz bližnje okolice pa tudi Milje in Prosek iz Italije ter dve hrvaški zasedbi, Frankopan in Poljane. Po zanimivih bojih v predtekmovanju so se v finalni del uvrstile štiri ekipe, kjer je v velikem finalu ekipa Jadrana Hrpelje Kozina v postavi Boris Bernetic, Andrej Cepar, Mehmed Porcic in Bruno Ujcic s 13 : 5 ugnala Postojno. V tekmi za tretje mesto so hrvaške Poljane iz kraja nad Lovranom z 12 : 6 premagale Novokracine. V priložnostnem merjenju balinarske natancnosti je v bližanju slavil Jože Štradjot (BK Košana), med zbijalci pa Bruno Belasic izpod Ucke. 


Foto : L. Morelj, J. Štradjot 
DINA TRAIL 2022 
Tekaci, vabljeni! 

Dina trail tek je prireditev, ki vas bo z raznolikostjo proge navdušila nad slikovito pokrajino, ki jo prinaša Zeleni kras. 



Zacne se v Pivki pred centrom Dina in vas vodi po poti druge rapalske meje in njenih utrdb do okoliških vrhov s cudovitim razgledom. 
Dina trail ima na voljo štiri discipline: Mladinski Ris od 6. – 9. razreda osnovne šole, 8km Medved, 12km Volk, družinski tek za vse! Verjamemo, da bo Dina trail zabavna in tekmovalna prireditev za vso družino! 

NA SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU V BOWLINGU 
LETOS TUDI PIVCAN 
Svetovno mladinsko prvenstvo v bowlingu, ki ga je organizirala IBF (Mednarodna Bowling zveza), je letos potekalo na Švedskem v mestu Helsingborg od 19. do 29. junija 2022. Slovenijo so zastopali še Alja Bergauer, Eva Krafogel, Žan Haramina ter Jakob Marcel Del Piero iz Petelinj. Ekipo je vodil trener Robert Godnic. 
V sklopu tekmovanja so potekale štiri tekme: posamezno, dvojice, ekipe in mešane ekipe. Pri tekmi posameznikov so odigrali vsak po 6 iger, nato pa je najboljših 16 tekmovalcev odigralo t. i. Round-robin (v dveh skupinah so igrali dvoboje, naprej sta prišla po dva iz vsake skupine, ki sta imela najvec tock). Ostale tekme pa se je igralo po Baker sistemu (vec igralcev, ki so sestavljali dvojice, ekipe ali mešane ekipe, je igralo isto igro). Tako se je odigralo 10 iger, nato pa so nadaljevali z Round-robin nacinom. Polfinala in finala so se odigrala na zadnji dan. 
Ekipa iz Slovenije ni osvojila nobene medalje, so pa lahko ponosni na svoje dosežke. Jakob Marcel Del Piero je bil s povprecjem 206,8 kegljev na 76. mestu od skupno 136 fantov. V tekmovanju mešanih ekip (dve punci in dva fanta) so bili triindvajseti. 


Jakob Marcel Del Piero se zahvaljuje za financno pomoc svojemu klubu, Obcini Pivka in Športni zvezi Pivka. 
KOŠARKARSKI TABOR V SAVUDRIJI 2022 
Tudi v letošnjem letu smo v Košarkarskem klubu Pivka Perutninarstvo organizirali košarkarski tabor v Savudriji. Tabora se je udeležilo 60 nadobudnih košarkarjev in košarkaric, starih od 7 do 14 let. Otroci so marljivo trenirali in tekmovali pod budnim ocesom trenerjev kluba. Poleg treningov in tekem smo otrokom ponudili obilo drugih aktivnosti (kopanje, odbojka na mivki, vecerna animacija). Vsak izmed otrok je prejel tudi simbolicno darilo. Pohvaliti je potrebno vse otroke, saj so bili zelo pridni tako na treningih kot v prostem casu. Vsi se že veselimo prihodnjega tabora. 
Jure Kotnik 





POLETNA ŽOGARIJA 
Kot je v zadnjih letih navada, smo tudi v letošnjem letu izpeljali pocitniški program pod imenom Poletna žogarija. Razlicne dejavnosti z žogami so se odvijale na igrišcih v okolici pivške osnovne šole. Programa se je povprecno udeležilo 20 otrok, za katere sta uro in pol skrbeli dve trenerki. 
Otroci so se spoznali z razlicnimi športi, kot so: odbojka na mivki, košarka, nogomet, med dvema ognjema, nogomet na mivki, štafetne in elementarne igre. Tudi v prihodnjem letu se bomo potrudili, da otroke vsaj za nekaj casa potegnemo stran od razlicnih zaslonov. 

Naucili se bomo plesati salso, bachato, reggeton, sambo in kisombo. 
Informacije in prijave: Yoira Serrano Gutierrez, 068 696 637 


VISOK CILJ KOŠANK 
Edina primorska ekipa, ki igra v osemclanski slovenski Ženski futsal ligi, je ekipa ŠD Košane. Varovanke trenerja Mihe Osojnika so se za prvenstvo pripravljale tako na zunanjem igrišcu oziroma stadionu v Pivki kot v telovadnici v Košani. Prvenstvo se je pricelo že 10. septembra, po reprezentancni akciji pa se bo nadaljevalo 24. septembra. Obe uvodni tekmi Košanke, ki so nekoliko okrepljene napram lani, igrajo doma oziroma v športni dvorani Skala v Pivki. V prvem krogu so igrale proti ŠD Košenice (Novo mesto), v drugem pa pricakujejo ŠD Extrem (Sodražica). Cilji sezone 2022/23 so višji kot lani (bile so druge), kar torej pomeni pohod na naslov državnih prvakinj.  
Brane Fatur 



KOLESAR DOBRODELNO PRIKOLESARIL TUDI V PIVKO 
Podžupan Boris Rebec in direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic sta konec julija v Pivki sprejela kolesarja Matjaža Hribljana. Matjaž Hribljan je dobrodelno kolesarsko turo pricel 19. julija v Cerknici in jo je zakljucil vceraj v Postojni. Trasa je dolga 2576 km s kar 30.000 m višinske razlike. Pri projektu sodelujeta kolesarski klub Jan Sport z Vrhnike in odbor za ALS, ki deluje pri društvu distrofikov Slovenije. S tem projektom je želel širokosrcni kolesar ljudi ozavestiti o amiotroficni lateralni sklerozi in zbrati dodatna sredstva za bolnike, ki se spopadajo s to boleznijo. V dobrodelni akciji lahko sodelujete s poslanim SMS sporocilom s kljucno besedo ALS5 na 1919 in prispevate 5 EUR. Vec o akciji si lahko preberete na www. drustvo-distrofikov.si in FB strani “212 obcin”. 
Obcina Pivka 
MILAN BUBNIC DESETIC DRŽAVNI PRVAK 
Na letošnji 28. GHD Q-MAX PETROLna znameniti progi Ilirska Bistrica – Šembije, ki se je dogajala prvi septembrski vikend, je že 10-ic postal državni prvak Milan Bubnic iz HBB MOTOSPORT. Pivcan, ki že skozi celotno sezono s svojimi izvrstnimi vožnjami niza odlicne rezultate, si je z zmago na domaci dirki in drugim mestom v kategoriji 
II. evropskega prvenstva privozil osmi zaporedni naslov državnega prvaka Slovenije v gorskem avtomobilizmu. 
Cestitke Milanu in ekipi! 
DKH 



ŠKD BALTAZAR RACING na Mednarodnem Withu Rally Vipavska dolina 
Za državno prvenstvo Republike Slovenije je bil dober ogrevalni rally za J. Kovac in B. Uljancic pred zacetkom nove sezone. Spremenljive vremenske razmere (štirje letni casi) so naredile zahteven rally, obenem pa pripomogle dober test novih komponent na avtu. Odlicno 3. mesto v Yugo pokalu brez testnega kilometra. Posadka M. Cesnik z novo sovoznico N. Trinko sta v novi sezoni zacela na nehvaležnem 4. mestu v Yugo pokalu. Za klub je to dobra popotnica za nadaljevanje sezone... 
V Velenju je potekal drugi rally za državno prvenstvo. Iz kluba ŠKD BALTAZAR RACING se je udeležila žal samo ena posadka J. Kovac-B. Uljancic. V deževnem Velenju da odpeljeva še dve HP in nato v bokse do mehanikov, ni manjkalo akcije, nekajkrat smo zapeljali s ceste, k sreci da opravijo svoje delo za nadaljevanje. Kar nam je tudi vse ok. Malo nam je ponagajal avto, kljub temu zadovoljni z uspelo, pa ceprav z zelo velikim zaostankom za vodilnim. 
osvojenim 2. mestom v Yugo Pokalu in 7. mestom v diviziji Po polovici rally-a sva pristala na zadnjem mestu v YP z 1. V soboto se je odvijal 9. Rally Železniki na Gorenjskem. 
zaostankom pet minut in pol. Nadaljevanje je bilo boljše Iz kluba ŠKD BALTAZAR RACING se je udeležila samo in boljše, tako sva dobila eno HP, na dveh sva bila druga ena posadka Jure Kovac in Boštjan Uljancic. Zacetek je in dvakrat tretja. S tem sva se povzpela kar na 2. mesto v bil kar spodbuden, dokler nisva prišla do prve HP, se je YP . Prvenstvo se nadaljuje v Novi Gorici, dirka bo dolga avto odlocil, da ne bo vec sodeloval. Zato sva že v uvodu in izjemno naporna za yugeca. Se vidimo na rally-u v Novi dirke izgubila veliko sekund, saj sva bila primorana obe Gorici 22.-25. septembra. Hvala mehanikom, celotni ekipi, HP odpeljati s pol gasa, ko smo mislili, da smo napako donatorjem, prijateljem, clanom in podpornikom kluba ŠKD odpravili in da ne more biti slabše, kot je ... je sledil hladen BALTAZAR RACING in družinam, ki nas podpirajo. 
tuš. Na eni izmed HP sva skoraj odstopila, ker avto ni 

hotel vžgati ... dobesedno tik pred izrocitvijo kartona se 
ŠKD BALTAZAR RACING 

je odlocil, da bi lahko nadaljevali z dirko. Edini cilj je bil, 

DOBRODELNI PODVIG 
Tibor Pranjic je s svojim športnim dobrodelnim podvigom letos znova dokazal svojo športno pripravljenost, predvsem pa skrb za okolje. S svojim projektom je namrec lepo zaokrožil pomenljivo zgodbo in znova potrdil, da šport združuje in povezuje. Preberite v nadaljevanju zgodbo in prigode Tiborja, ki nazorno orišejo obcutke in doživljanje ekstremnega dobrodelnega podviga. 
Letos si se znova podal na prav poseben podvig. Kaj ti pomenijo tovrstni izzivi? 
Ja, res je. Priznam, da je ideja za podvig »vzhajala« v meni že ob dosegu vrha Triglava pred štirimi leti. Haha. Meni takšni in drugacni podvigi pomenijo smisel in smer življenja. Zelo težko se sprijaznim s tem, da je moje življenje samo robotsko ponavljanje vsakodnevnih obveznosti. Jaz potrebujem izzive, ker samo tako se pocutim živ! 
Kako je tokrat potekalo pravzaprav vse skupaj? 
14.7. se je projekt pricel pred Krpanovim domom, ko sva skupaj z županom obcine Pivka Robertom Smrdeljem posadila prvo drevo na moji poti in skupaj s podporniki projekta odkolesarili do obcinske meje. Nato sem se z ekipo, ki sta jo sestavljala Klavdij Hrvatic in Jani Fon, odpravil v smeri Benetk. 15.7. ob 4.00 zjutraj se je zacel pravi podvig. Prvi dan je bil peklensko vroc, saj je termometer v avtu kazal vse do 39 stopinj. Nekje vmes smo se morali tudi ustaviti za dve uri, ker enostavno nisem mogel naprej in sem potreboval pocitek. Pocitek mi je prinesel novo energijo, zato smo po trinajstih urah dosegli cilj prvega dne 400 km in zaslužen »pocitek«. Ker pa je bilo na sami poti zelo vroce in veliko komarjev, smo tudi drugi dan spali zelo malo. Mislim, da je bilo spanja skupno v obeh dneh približno šest ur. 
Pred menoj je bil še drugi dan kolesa, kjer sem zapustil ravninski del Italije in pot nadaljeval proti dolini Aosta in predoru pod Mont Blancom. Utrujenost in kilometri dneva prej so se že kazali na sami zmogljivosti kolesarjenja. Tukaj se lahko samo zahvalim obema clanoma iz ekipe, ki sta me spodbujala in prispevala k temu, da sem zvecer ob 20. kolesarjenje zakljucil in zmagoslavno dvignil kolo na krožišcu Chamonix. 
V kampu plaža pod Mt. Blancom smo si z ekipo vzeli dan pocitka in pocakali na zadnjega clana odprave (Tilen Kodele), ki je bil zadolžen za vodenje po alpinisticni smeri na Mt. Blanc. Z dvigom na Aiguille du Midi in spustom do koce Cosmique smo zakljucili prvi dan vzpona. Tukaj smo se ponovno spocili ter prespali noc s pripravo na prvi dan aklimatizacije. Privajanje na višino je zelo poseben obcutek. Moc imaš, vendar po dveh prehitrih korakih imaš obcutek, da se boš samo usedel in ostal na tem mestu. Toda ta obcutek mine zelo hitro in tako pocasi korak za korakom nadaljuješ svojo pot v smeri cilja. Mi smo s tem cilj za ta dan dosegli, saj smo se povzpeli na 4248 m visok vrh Mt. Blanc du Tacul. 



Optimisticni in polni upanja na naslednji dan vzpona smo se vrnili v koco, toda že ob povratku smo opazili cudno menjavo vremena. Pokazala se je naelektrena megla s cudno toploto na takšni višini in cez pet ur, ko smo se ponovno odpravili iz koce v smeri vrha, smo zacutili, kakšno spremembo je prinesel ta »cuden« vremenski pojav. Sneg je bil ob 1 zjutraj toliko mehek, da so se nam cevlji ugrezali do kolen in pokazale so se velike razpoke v tleh pod nami. Da pa je bilo jutro še toliko »lepše«, se je na našo pot malo pred nami utrgal plaz in zakril pot, ki smo si jo ogledali dan prej in s tem poudaril nevarnost vzpona v danih razmerah. Priznam, da se nismo takoj obrnili, ter da smo potrebovali vsaj eno uro, preden smo se obrnili in priznali, da je uspeh projekta in naslednjih projektov vreden vec kot samo dotik tega cilja. Takrat sem spoznal nekaj zelo zanimivega. Obcutek in custvo, ko sem dosegel cilj in prikolesaril v Chamonix, je identicno custvu in obcutku, ki ga doživljam, ko se obracam od cilja Mt. Blanca. Isto se pocutiš vesel zadovoljen in ob enem žalosten s solzami v oceh. V grlu imaš cmok, ker sedaj veš, da je konec do naslednjic! 
Šlo je za dobrodelni projekt. Kakšen je koncni rezultat le-tega? 
Ja tudi letos je moj podvig imel dobrodelno noto. Namrec zadal sem si, da bom za vsak km poti zasadil eno drevo. To sem se dogovoril s podjetjem Treecelet. Je pa tukaj priskocila na pomoc tudi lokalna drevesnica Štivan in k podvigu dodala še po eno drevo na vsak km. Tako, da sem skupaj »zasadil« 1200 dreves . 
Že razmišljaš o novem izzivu? Nam zaupaš, kaj bo to? 
Ja, definitivno imam še izzivov v svojih nacrtih. V letu 2023 se bom bolj posvetil izzivom po Sloveniji, potem pa bo leto 2024 presenecenje. 
DHK 
Uradne objave, oglaševalci 


Aquarea EcoFleX — Naravno ucinkovita 

Z izkorišcanjem tehnologije toplotnih crpalk in edinstvenega strokovnega znanja si Panasonic že vec let prizadeva pomagati realizirati trajnostno družbo ter obogatiti življenja ljudi. Širok nabor izdelkov Aquarea predstavlja optimalne rešitve, ki so prilagojene posameznemu življenjskemu slogu, medtem ko omogoca izjemne okoljske rezultate. 
Aquarea EcoFleX: sistemi za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo za zeleno prihodnost 


Uradne objave, oglaševalci 




Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13) in Odloka o izdajanju obcinskega glasila (Uradni list RS, št. 107/11, 101/13 in 30/16)  je uredniški odbor glasila Pivški list na svoji korespondencni seji, dne 22. avgusta 2022 dolocil naslednja 

1.
 clen V glasilu Pivški list bo vsem organizatorjem volilne kampanje zagotovljena enakopravnost pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov. 

2.
 clen V obcinskem glasilu Pivški list lahko v casu volilne kampanje narocajo oglase politicne stranke oziroma organizatorji volilnih kampanj za placilo. 


3.
 clen Oglasnemu prostoru bodo v casu volilne kampanje v glasilu namenjene dodatne strani. Posamezen kandidat za župana, stranka ali lista lahko zakupi polovico casopisne strani (višina 127 mm, širina 177 mm). Pisna predstavitev je lahko promocijsko besedilo politicnih strank in kandidatov oziroma slikovni oglas, ki ga uredništvo ne ureja niti ne lektorira. Vsak oglas mora vsebovati podatke o narocniku. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke z neprimernimi vsebinami, ki so zavajajoce, žaljive, spodbujajo nestrpnost ali so napadalne, zavrne. 

4.
 clen Vrstni red oglasov si bo sledil na podlagi datuma, ki bo na narocilnici narocnika oziroma na podlagi abecednega vrstnega reda, v kolikor bo isti datum vsebovalo vec narocilnic. 


5. clen Termin oglaševanja: v 85. številki Pivškega lista, ki izide 11. novembra 2022. 
6. clen Uredništvo Pivškega lista ne odgovarja za vsebino predstavitve. 
7.
 clen Organizatorji volilne kampanje naj lektorirana gradiva oz. predstavitvena besedila pošljejo po elektronski pošti na naslov: pivski.list@pivka.si najkasneje do 26. oktobra 2022 do 12. ure. Narocila se sprejema na podlagi narocilnice na naslov: Obcina Pivka, Uredništvo Pivškega lista, Kolodvorska  cesta 5, 6257 Pivka. 

8. clen Cenik placane predstavitve za 1/2 strani je 50,00 EUR  z vkljucenim ddv. 

9.
 clen V besedilu objave uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. 


Pivka, dne 22. 8. 2022 
Doris Komen Horvat, l.r. glavna in odgovorna urednica 

KINO PIVKA OD LETA 1947 
Pred 75 leti, torej davnega leta 1947, je moj nono, Leopold Melink, prvic kot kinooperater zagnal filmske kolute v Kinu Pivka ter potem kar 25 let skrbel, da so bili tudi Pivcanke in Pivcani deležni filmske akcije in blišca. 
V Pivškem listu je bil pred leti že objavljen prispevek o pivškem kinu, ki je imel svoje prostore v Domu JLA, ki so ga zgradili v 70. letih prejšnjega stoletja. Pivcani lahko še danes na tem mestu uživajo ob filmskih predstavah, in sicer v Krpanovem domu. Mnogi obcani pa najbrž ne vedo, da zacetki kina na Pivškem segajo še precej dlje v zgodovino – vselej pa na Precno ulico 1 v Pivki. Prav na tem mestu, kjer je deloval omenjeni kino in kjer danes stoji tudi moderna stavba Krpanovega doma, so se namrec pred 75 leti prvic (ali ponovno) zavrteli filmski koluti v stavbi, ki je stala na tem mestu. Podatkov, kdaj je bila ta stavba zgrajena in cemu je služila pred drugo svetovno vojno, namrec nimam. Sklepamo pa lahko, da je že pred tem v njej deloval kino, saj je v enem izmed zapisov iz našega družinskega arhiva navedeno: »Krajevni ljudski odbor (Št. Peter na Krasu) je dolocil, da se med vojno razdejana kinodvorana obnovi. V prvi vrsti je bilo treba oskrbeti oziroma nabaviti nov aparat«. 
Stavbi torej sile vojne niso prizanesle, kljub temu pa je krajevni ljudskiodbor omogocil, da po dolgih letih vojnega trpljenja prebivalcem ponudijo tudi kulturno in zabavno dogajanje. Manjkal pa je samo še kinoprojektor ter kinooperater, ki bo vrtel filme in upravljal vso tehniko. K sodelovanju so povabili Leopolda Melinka - Poldeta, v tistem casu hišnika v Mladinskem domu Tone Tomšic. Polde si je namrec kinomagnetografske izkušnje nabiral že v Italiji – v Novari v kinu Vittoria ter v Trstu v kinu Buffalo Bill. Prek svojih tržaških poznanstev je v kino iz Trsta pripeljal tudi kinoprojektor ter izvedel vsa montažna dela. V izjavi o zaposlitvi Leopolda Melinka v kinu, ki jo je spisal eden izmed clanov Krajevnega ljudskega odbora Št. Peter na Krasu konec leta 1951, piše: »Ker ni bilo tukaj nobenega, ki bi se spoznal v tej stvari, je Krajevni ljudski odbor prepustil popolnoma v njegovo režijo nakup. To je izvedel v splošno zadovoljstvo. Montažna dela je izvršil sam, cemur smo se cudili, dokler se nismo prepricali, da je tovariš Melink zelo usposobljen v tej stroki in elektricnih napeljavah. /…/«. 
V kinu so si obiskovalci lahko ogledali filme razlicnih žanrov, od kavbojskih do romanticnih, v barvah ali crno­beli tehniki. Tuji filmi so bili tudi že opremljeni s podnapisi. Sicer pa so se filmi vrteli na filmskih kolutih – en film je imel približno štiri ali pet kolutov, ki jih je kinooperater moral med predstavo menjati. Ob vsaki menjavi so morali film tako prekiniti – podobno kot danes na televiziji, le da takrat med prekinitvami ni bilo oglasnih sporocil. Koluti so v Pivko prihajali vecinoma z vlakom iz razlicnih krajev, glede na casovnico predvajanja pa so jih tudi odpošiljali naprej v druge kinodvorane. 
Pivcani so kino sprejeli z navdušenjem, dvorana pa je kmalu postala središce kulturnega in družabnega življenja v kraju, saj so v njej potekale tudi krajevne prireditve in proslave. Do leta 1952 so se obiskovalci pred ali po kinopredstavi lahko srecevali tudi v bifeju, ki je deloval v sklopu kinodvorane. Ker je kinodejavnost v tistem casu dobro cvetela, so v zgodnjih 60. letih dvorano še temeljiteje prenovili ter nadgradili tehnicno opremo. V dvorani je bilo na voljo kar 320 sedežev, iz postojnskega kina pa so pripeljali dva kinoprojektorja znamke AEG, ki sta omogocala, da so predstave potekale brez prekinitev. Kinoprojektorja sta še vedno delovala na oblocni plamen, novejši projektorji, s katerimi so opremili tudi postojnski kino, pa na ksenonske žarnice. 

Najvecja novost ob obnovi pa je bilo panoramsko filmsko platno oziroma CinemaScope, ki se je raztezalo cez skorajda celotno širino dvorane. Pred tem so bila platna namrec precej bolj kvadratne oblike. Prav tako so v tistem casu obnovili zunanjost stavbe in podrli dva prizidka pred izhodi iz dvorane. Kino je tako deloval vse do zgodnjih 
70. let, ko pa je dvorano, kljub obnovam, že prevec nacel zob casa. Tako so stavbo dokoncno podrli in na novo zgradili že omenjeni Dom JLA ter kasneje Krpanov dom s sodobno kinodvorano, ki je še danes središce pivškega kulturnega dogajanja.  

Stara kinodvorana do okoli leta 1964, ko so pri obnovi prizidka ob izhodu iz dvorane podrli. Fotografija je nastala med leti 1962-1964 (vir: družinski arhiv) 

Med leti 1947 in 1972 je bil kinooperater Leopold Melink – Polde (vir: družinski arhiv) 
Pred vsako projekcijo filma so se zavrtele Filmske novosti 
– kratke, predvsem politicno obarvane, novice o dogajanju v tedanji državi. Ker takrat vecina gospodinjstev še ni imela televizije, so bile to edine informativne videovsebine, ki so dosegle obcane (vir: zajem 


zaslona iz YouTuba). 
Mateja Melink 


Po poletnih pocitnicah Kino Pivka ponovno vabi v svojo dvorano! Kino predstave so na sporedu vsako soboto z risanko ter filmsko uspešnico. 


Zmajev jezdec (sinhronizirano) 
ANIMIRANA PUSTOLOVŠCINA 
Jeseni v kina prihaja nov animirani sinhronizirani film, posnet po svetovni knjižni uspešnici avtorice Cornelie Funke – ZMAJEV JEZDEC. Gre za filmski prvenec režiserja Tomerja Esheda, ki bo navdušil tako otroke kot vse ljubitelje animiranih pustolovšcin. V animiranem filmu ZMAJEV JEZDEC se srebrni zmaj Lung, škratinja Žveplogriva in sirota Ben odpravijo na carobno potovanje okoli polovice sveta, kar med njimi vzpostavi edinstveno in tesno vez. To je zgodba o razburljivem iskanju zadnjega zatocišca zmajev, tako imenovanega »Roba neba« in carobna pustolovšcina o pogumu, optimizmu in nenavadnem prijateljstvu. 


Crni Adam 
DC in studio Warner Bros. predstavljata novega antijunaka, katerega vlogo bo prevzel legendarni The Rock. Crni Adam je Johnsonov velik in ljubi projekt, kakršnega vsak igralec po navadi doživi le enkrat v življenju. 
Skoraj 5000 let po tem, ko je pridobil vse moci egipcanskih bogov in bil tudi zaprt, je Crni Adam osvobojen iz svoje zemeljske grobnice ter vec kot pripravljen sprostiti svojo edinstveno obliko pravice in mašcevanja nad modernim svetom. Film prinaša nekaj najvecjih filmskih spopadov tega leta. 


PREDSTAVE V OKTOBRU: 
1.10.2022, ob 17:30: Zmajev jezdec (Dragon rider), animacija 1.10.2022, ob 19:30: Avatar 3D (Avatar 3D) 9.10.2022, ob 17:30: Zmajev jezdec (Dragon rider), animacija 9.10.2022, ob 19:30: Jaz sem Zlatan (Jag är Zlatan - I Am Zlatan), športna biografska drama 15.10.2022, ob 17:30: Cebelica Maja 3: Zlato jajce (Maya the bee 3), animacija 15.10.2022, ob 19:30: Moonage Daydream (Moonage Daydream), biografija 22.10.2022, ob 17:30: Gajin svet 2 (Gajin svet 2), mladinska drama 22.10.2022, ob 19:30: Crni Adam (Black Adam), akcijska pustolovšcina 29.10.2022, ob 17:30: Kung fu tacke (Paws of Fury: The legend of Hank), animacija 29.10.2022, ob 19:30: Noc carovnic se konca (Halloween Ends), grozljivka 
NAGRADNA IGRA! 



Pravilni odgovor bo nagrajencu prinesel brezplacno vstopnico za otroško ali odraslo predstavo. Odgovore pošljite na kino.pivka@pivka.si. 




NAPOVEDNIK 
DOGODKOV V OBCINI PIVKA 


sobota, 24. september ob 14. uri, pred Krpanovim domom 
DINA TRAIL 2022 
(organizira: Zavod za turizem Pivka) 
sobota, 24. september od 16. ure naprej, atrij Krpanovega doma 
OKUSI MLADIH 
(organizira: Mladi za Pivko) 
sobota, 24. september od 22. ure naprej, Mladinski klub (Snežniška 2) 
OTVORITEV MLADINSKEGA KLUBA CUZA 
(organizira: Mladi za Pivko) 
nedelja, 25. september od 14. ure dalje, pred Krpanovim domom
OKUSI PIVŠKIH JEZER 
(organizira: Obcina Pivka in Zavod za turizem Pivka) 
ponedeljek, 26. september ob 14. uri, Podjetniški inkubator v IOC Neverke 
PREDSTAVITEV MREŽNEGA PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PERSPEKTIVA IN OGLED PROSTOROV PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA NEVERKE V IOC NEVERKE 
(organizirata: Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva in Obcina Pivka) 
cetrtek, 29. september ob 15. uri, pri spomeniku NOB v Postojni (na Mackovcu, Ravbarkomanda) 
POHOD PO SRCNI POTI 
(organizira: Koronarno društvo Postojna) 


sobota, 1. oktober, po obcini Pivka (Dolnja Košana, Šmihel, Pivka, Zagorje, Parje) 
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV 
(organizira: Publikus) 
sobota, 1. oktober od 14. ure naprej, Šmihel MOTOZBOR (Shod v Šmihelu) 
sobota, 1. oktober od 19. ure naprej, Šmihel
KONCERT ANSAMBLOV BISERI IN FANTJE SPOD ŠILENTABRA 
po obcini Pivka (Dolnja Košana, Šmihel, Pivka, Zagorje, Parje) 
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV 
(organizira: Publikus) 
ponedeljek, 3. oktober ob 15.30 uri, Podjetniški inkubator v IOC Neverke 
OTVORITEV PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA TER IZGRADNJE INFRASTRUKTURE V IOC NEVERKE 
(organizira: Obcina Pivka) 
cetrtek, 6. oktober, ob 18. uri, Krpanov dom Pivka 
RAZISKOVANJE VELIKIH MACK: OD RISOV V SLOVENIJI IN LEVOV V AFRIKI DO SNEŽNIH LEOPARDOV V AZIJSKIH VIŠAVJIH (potopisno – raziskovalno srecanje z dr. Mihom Kroflom) 
(organizira: Zavod za turizem Pivka) 


petek, 7. oktober ob 19. uri, Hiša kulture Pivka 
OTVORITEV RAZSTAVE: BORIS BEJA, KO IMA HUDIC MLADE, JIH IMA STO 
Razstava traja od 7. do 28. oktobra 2022. 
(organizira: Hiša kulture Pivka) 
sobota, 8. oktober ob 18. uri, Krpanov dom Pivka 
JUBILEJNI KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA PEVSKE SKUPINE STUDENEC 
(organizira: Pevska skupina Studenec) 
petek, 14. oktober ob 20. uri, avla Osnovne šole Pivka 
SLAVNOSTNI KONCERT KVARTETA SONCEK OB 30-LETNICI PRAZNOVANJA 
(organizira: Kvartet Soncek) 
petek, 14. oktober ob 17. uri, Hiša kulture Pivka
TOTEM, DRUŽINSKA DELAVNICA OB RAZSTAVI BORISA BEJE 
(organizira: Hiša kulture Pivka) 
sobota, 22. oktober ob 10. uri, Hiša kulture Pivka
TA KURENT NE ODGANJA ZIME, OTROŠKA DELAVNICA OB RAZSTAVI BORISA BEJE 
(organizira: Hiša kulture Pivka) 

sobota, 5. november ob 19. uri, Krpanov dom Pivka 
KULTURNI VECER S PREDSTAVITVIJO NOVE KNJIGE "SPOMINSKA KNJIGA - MOZAIK SPOMINOV" 
(organizira: Kulturno društvo Lipa Pivka) 
vsako soboto 
KINO PIVKA 
Aktualen spored kino predvajanj je objavljen na FB strani Kino Pivka, Radio 94 ter na strani Obcine Pivka. 
vsak delavnik med 8. in 16. uro, Ljudska univerza Postojna 
SVETOVALNO SREDIŠCE IN SREDIŠCE ZA SAMOSTOJNO UCENJE 
Brezplacno. Predhodna najava na ana.sabec@zavod-znanje.si, 05/721 12 84. (organizira Ljudska univerza Postojna) 
vsak petek ob 19. uri, Športna dvorana Skala 
SALSA Z YOIRO 
Informacije in prijave: Yoira Serrano Gutierrez, 068 696 637 
DINA PIVKA 
torek – petek: 11.00 – 14.00 sobota – nedelja: 10.00 – 16.00 
PARK VOJAŠKE ZGODOVINE 
ponedeljek – petek: 10.00 – 16.00 sobota, nedelja, prazniki, šolske pocitnice: 10.00 – 18.00