Leto 1897.
369
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 25. februarja 1897.
Vsebina: (St. 55—59.) 55. Razglas, s katerim se objavlja dodatna uvrstitev občin Zimnawoda, Zimnawôdka s pritiklino Lapajôwko vred, Kaltwasser, Sygniôwka in Rudno v osmi razred vojaške najemninske tarife. —
56.	Zakon o prostosti zajma, katerega vzprejme na podstavi deželnega zakona z dne 17. septembra 1896. 1. mesto dunajsko v znesku 60 milijonov kron, od plačevanja kolkovnih in neposrednih pristojbin in o uporabnosti obligacij tega zajma za plodonosno nalaganje ustanovinskih, varovanskih in enakih glavnic. —
57.	Zakon, s katerim se izpreminja §. 5. v zakonu z dne 21. maja 1873.1. o ugodnostih, pristoječih pridobitnim in gospodarskim zadrugam glede kolkovnih in neposrednih pristojbin. — 58. Ukaz, s katerim se spravljajo v prodajo kolkovane golice s češkim besedilom za trgovske nakaznice o dajatvah v denarju s plačnostjo, omejeno na osem dni največ. — 59. Razglas o izdaji ustava za državni železniški svèt, pridodan ministrstvu za železnice.
55.
Razglas ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva z dne 5. januarja 1897.1.,
s katerim se objavlja dodatna uvrstitev občin Zimnawoda, Zimnawôdka s pritiklino Lapajöwka vred, Kaltwasser, Sygnidwka in Rudno v osmi razred vojaške najemninske tarife (drž. zak. št. 225. iz I. 1890.).
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 18901. (drž. zak. št. 225) se v porazumu s c. in k. državnim vojnim ministrstvom občine Zimnawoda, Zimnawôdka s pritiklino Lapajöwka vred, Kaltwasser, Sygniôwka in Rudno na Gališkem uvrščujejo v osmi razred najemninske tarife za namene vojaškega na-stanjevanja, veljajoče do konca 1900. leta.
Bilinski s. r.	Welsersheimb s. r.
56.
Zakon z dne 8. februarja 1897.1.
o prostosti zajma, katerega vzprejme na podstavi deželnega zakona z dne 17. septembra 1896.1. (dež. zak. št. 72) mesto dunajsko v znesku 60 milijonov kron, od plačevanja kolkovnih in neposrednih pristojbin in o uporabnosti obligacij tega zajma za plodonosno nalaganje ustanovinskih, varovanskih in enakih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Obligacije, začasnice in kuponi zajma, katerega vzprejme po dolenjeavstrijskem deželnem zakonu z dne 17. septembra 1896. 1. (dež. zak. št. 72) občina dunajska v založbo stroškov za splošno svečavo v svoji upravi do največega zneska 60 milijonov kron, se oproščajo plačevanja kolkovnih in neposrednih pristojbin.
(Slovenlach.)
63
§• 2.
V §. 1. omenjene obligacije se smejo uporabljati za plodonosno nalaganje glavnic ustanovili, pod javnim nadzorom stoječih zavodov, potem varovan-skih, fidejkomisnih in hranilnih novcev in po borznem kurzu, vendar ne nad njih nominalno vrednostjo, za službene in opravilne varščine.
§■ 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno ministrom za notranje stvari, finance in pravosodje.
Na Dunaju, dne 8. februarja 1897.
Franc Jožef s. r.
Badeni s. r.	Biliiiski s. r.
Gleispach s. r.
51.
Zakon z dne 11. februarja 1897. L,
s katerim se izpreminja §. 5. v zakonu z dne 21. maja 1873. I. (drž. zak. št. 87) o ugodnostih, pristoječih pridobitnim in gospodarskim zadrugam glede kolkovnih in neposrednih pristojbin.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Določila §. 5. v zakonu z dne 31. maja 1873 1. (drž. zak. št. 87) se izpreminjajo in ta paragraf se mora glasiti:
Paragraf 12. v zakonu z dne 133 decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) je uporabljati tudi na pridobitne in gospodarske zadruge. Prav tako se določila §. 7. v zakonu z dne 29. februarja 1864. 1. (drž. zak. št. 20) uporabljajo tudi na pravne listine (blagajnične listke in k. e.), ki jih pridobitne in gospodarske zadruge, po pravilih vpravičene ' za prevzemanje novcev v tekoč račun, izdadô izvrševaje to pravico, ne gledé na to, ali vlagajo novce družabniki ali druge osebe. Vložne knjižice pak, katere se dado vložnikom o prejetih ali vrnjenih hranilnih vložkih in o izplačanih ali k glavnici prištetih obrestih* niso zavezane nobeni pristojbini.
Prejemna potrdila pridobitnih in gospodarskih zadrug in .kmetijskih okrajnih posojilnic o obrestih
in delnih plačilih in dolgovih, kateri se vpišejo v vpisne knjižice dolžnikov, so prosta pristojbine.
Člen 11.
Izvršiti ta zakon, kateri stopi v veljavnost s 1. dnem januarja 1898. L, je naročeno finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 11. februarja 1897.
Franc Jožef s. r.
Badeni s. r.	Biliiiski s. r.
58*
Ukaz finančnega ministrstva z dne 13. februarja 1897. 1.,
s katerim se spravljajo v prodajo kolkovane golice s češkim besedilom za trgovske nakaznice o dajatvah v denarju s plačnostjo, omejeno na osem dni največ.
S 1. dnem aprila 1897. 1. se spravijo v prodajo z ukazom z dne 18. novembra 1890. 1. (drž. zak. št. 201) uvedene kolkovane golice za trgovske nakaznice o dajatvah v denarju s plačnostjo, omejeno največ na osem dni po dnevu izdaje, imajoče enako vnanjo opravo, toda češko besedilo.
Biliiiski s. r.
50.
Razglas ministrstva za železnice z dne 19. februarja 1897.1.
o izdaji ustava za državni železniški svèt, pridodan ministrstvu za železnice.
S tem se razglaša nastopni, z Najvišim sklepom z dne 18. februarja 1897. 1. potrjeni ustav za državni železniški svèt, pridodan ministrstvu za železnice na podstavi §. 11. v organizacijskem ustavu za državno upravo železnic po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru (razglas ministra za trgovino in ministra za železnice z dne 19. januarja 1896.1. [drž. zak. št. 16]).
Guttenberg s. r.
Ustav za državni železniški svet.
§• i.
Načelni stališ državnega železniškega sveta.
Na podstavi §.11. v organizacijskem ustavu za državno upravo železnic po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru (razglas ministra za trgovino in ministra za železnice z dne 19. januarja 1896. 1. [drž. zak. št. 16]), se za presojo splošnih narodogospodarskih prašanj na polju železniškega prometa pridodaje ministrstvu za železnice državni železniški svèt.
Sestava državnega železniškega svéta.
§. 2.
Državni železniški svèt je sestavljen iz predsednika, njegovega namestnika in osemdeset udov, katere imenuje tako, kakor tudi njih namestnike, minister za železnice na dobo treh let.
Izmed njih:
a)	voli deset udov minister za železnice po svobodnem izprevidu, enajst pa jih imenuje tako, da oznamenita trgovinski in finančni minister vsaki po štiri, poljedelski minister po dve in državni vojni minister pa po eno osebo, ki jo je imenovati,
b)	imenuje: šestintrideset udov po predlogu trgovinskih in obrtnih zbornic,
c)	sedemnajst udov po predlogu deželnih zemlje-delskih svetov in drugačnih kmetijskih strokovnih združeb in
d)	šest udov po predlogu rudarskih strokovnih društev.
Od udov, katere je predlagati po lit. b), pripada na posamezne trgovinske in obrtne zbornice to-le število: Dunaj trije, Brno, Krakov, Levov, Praga in Trst po dva, Černovci, Brody, Libérée, Heb, Budëjovice, Polzenj, Olomuc, Opava, Linec, Salc-burg, Inspruk, Feldkirch, Bolcan, Rovereto, Celovec, Ljubno, Gorica, Ljubljana, Rovinj, Zader, Splét. Dubrovnik po eden.
Od udov, katere je predlagati po lit. c), pripada po eden na c. k. kmetijske družbe na Dunaju, v Gradcu, Krakovu in Levovu, na deželni zemlje-delski svet za Češko dva (in to eden na češki in eden na nemški odsek), potem po eden na.deželni zemljedelski svet za Gorenje Avstrijsko in na deželni zemljedelski svet za Istro, in pa na društvo za zemljedelstvo v vojvodini bukovinski v Černovcih, na deželni zemljedelski svet za Tirolsko dva (in to
po eden na odsek I. in na odsek II.), dalje po eden na zemljedelsko društvo na Predareljskem, na c. k. moravsko-sleško družbo za poljedelstvo, prirodo-slovje in deželoznanstvo v Brnu in na avstrijsko-sleško poljedelsko in gozdarsko družbo v O pavi, in pa skupinoma na c. k. poljedelske, oziroma kmetijske družbe v:
Linču, Salcburgu .... vkupe 1, Celovec, Ljubljana ....	„	1,
Gorica. Trst................ »	1.
Od udov, ki jih je predlagati po lit. d), pripada po eden na društvo rudarskih, železarskih in strojnih obrtnikov v Avstriji, na rudarsko društvo za Češko, na društvo za koristi rudarstva na severozapadnem Češkem v Teplicah, na rudarsko in topilničarsko društvo v Moravski Ostravi, na rudarsko in topilničarsko društvo za Štajersko in Koroško in pa na deželno društvo za dobivanje nafte v Galiciji.
Namestniki za ude, oznamenje pod lit. a), se postavljajo tako, kako se ti zadnji imenujejo.
Za ude, oznamenjene v lit. b), c) in d), je ob predlaganju ob enem imenovati namestnike.
Za imenovanje v državni železniški svet morajo poklicane združbe in društva imenovati samo lake osebe, katere jim pripadajo kot udje.
§. 3.
Področje državnega železniškega svéta.
Državni železniški svet je poklican in dolžan, oddajati svoje mnenje v važnejših, v pridržano področje ministrstva za železnice spadajočih, koristi trgovine, obrtnosti, poljedelstva in gozdarstva in pa rudarstva se tikajočih splošnih prašanjih osebnega in blagovnega prometa na obstoječih državnih in zasebnih železnicah.
V kolikor gre za proge državnih železnic, je predložiti državnemu železniškemu svetu, da izreče o tem svoje mnenje:	/
a)	Načela poletnega in pozimskega voznega reda, pridržana potrdila ministrstva za železnice;
b)	vpeljavo novih normalnih tarif za osebe in blago;
c)	splošne premembe pravilniških določil, v kolikor gre za tehniška določila, potem občnih tarifnih določil, v kolikor se ta ne tikajo samo začasnih izjemnih razmer;
d)	načela za način, kako je oddajati dostavke in dela.
Državni železniški svet sme staviti v stvareh svojega področja tudi prašanja in nasvete.
S- 4.
Sklic in seje državnega železniškega svéta.
Državni železniški svet sklicuje v sejo minister za železnice po potrebi, toda vsaj dvakrat v letu, in to v pomladi in v jeseni.
Državni železniški svet sme ali za vso dobo svojega poslovanja ali pa od primera do primera voliti izmed svojih udov odseke, kateri so poklicani, pred vsem poprej preskusiti predmete, določene, da se posvetuje o njih državni železniški svet; te odseke sklicuje minister za železnice praviloma neposredno pred sejo državnega železniškega sveta.
Po odredbi predsednika se smejo k sejam državnega železniškega sveta in njegovih odsekov privzeti tudi organi uprave državnih železnic in izvedenci iz kroga vdeležencev; k posvetovanjem odsekov sme, če se razpravlja o stvareh zasebnih železnic, predsednik po svojem izprevidu povabiti od primera do primera dotične uprave, naj odpošljejo svoje zastopnike.
Predsedovanje v sejah državnega železniškega sveta pristoji ministru za železnice in če bi bil on zadržan, namestniku, ki ga izmed staleža ministrstva za železnice določi on.
Razprave državnega železniškega sveta se vrše v nejavnih sejah in na podstavi opravilnega reda, ki ga sestavi minister za železnice.
Mnenja državnega železniškega sveta o predloženih prašanjih se ustanavljajo po glasovanju na-vzočnih udov.
Nazori, ki se ne strinjajo z mnenjem večine, se morajo na zahtevo glasovavcev, vzprejeti v zapisnik.
§. 5.
Osebni zahtevki udstva, prestanek udstva in dopolnjevanje državnega železnega svéta.
Ako nastopi v osebnih razmerah kakega uda državnega železniškega sveta taka prememba, katera
bi po določilih tega ustava (§. 2., poslednji odstavek) ali po splošnih načelih za opravljanje javnih služeb izključevala njegovo imenovanje, prestane on biti ud.
Kadar se mesto kakega uda izprazni pred pretekom triletne opravilne dobe, tedaj imenuje minister za železnice dotičnega namestnika za ostalo poslovno dobo za uda, in zastran imenovanja novega namestnika se ravna tako, kakor piše §. 2.
Miidstru za železnice je pridržano, da tedaj, kadar kakemu udu ni vsled bolezni ali drugih v njegovi osebi nastalih zaprek mogoče, izvrševati svojega opravila, ali mu je to izvrševanje zelo obteženo, pokliče na njegovo mesto namestnika, eventualno, če bi taka ovira bila trajna, imenuje novega uda.
§. 6.
Osebni stališ in pristojbine udov državnega železniškega svéta.
Posel udov državnega železniškega sveta je častna služba, s katero ni zvezana nobena nagrada.
Ne na Dunaju domujoči udje dobivajo za potovanje na Dunaj in z Dunaja, in pa dobo, dokler traja seja, vsak dan po osem goldinarjev dnevščin, v kolikor oni ne prejemljejo iz državnih blagajnic dnevščin že iz kakega drugega naslova.
Tudi dobivajo, da se morejo vdeležiti sej, na progah, katere so v državnem obratu, za potovanje k sejam in od sej prosto vožnjo v katerem koli vozovnem razredu.
Potni stroški, ki jim nastanejo, ako rabijo druge prometne zavode, se jim povrnejo.
§■ 7.
Pričetek veljavnosti ustava.
Ta ustav stopi v veljavnost s 1. dnevom marca 1897. leta.