Prenova v občini Center
V čaau, ko ae v LJublJanl občlnske Samoupravne atanovanjake akupnoatl dogovarjajo o aolldarnem združevanju In prellvan/u sredstev za Izvedbo pro-grama prenove v Ljubljanl, predatavljamo stanovanj-ako hlšo, kl Je blla prenovljena med prviml.
Hiša Hrenova 17 je bila zgrajena leta 1607, ko je bilo tam pravzaprav 7 manjših hiš, ki so služile nekaterim roko-delcem. Te hiše je leta 1750 takratni Mestni magistrat pre-delal v eno poslopje za prisil-ne delavnice. Kasneje je bila v tem poslopju krajši čas še vo-jašnica. V začetku 18. stoletja se je namembnost zopet spre-menila in to za potrebe takrat-nih ljubljanskih zaporov in prisilnih delavnic. Kasneje je bila v poslopju še tkalnica, na-to pa tudi vojašnica.
Na prehodu iz 17. v 18. sto-letje je hiša dobila dokončno sedanjo obliko.
V začetku 20. stoletja so bila v hiši, ko so se zapori preselili na Miklošičevo cesto, urejena najemna stanovanja, ki so ostala v taki obliki vse do izvajanja prenove v letu 1978. Stanovanja niso ustrezala niti
minimalnim stanovanjskim potrebam, voda je bila skup-na na hodnikih, isto velja tudi za sanitarije, v katerih so bile zamenjane le školjke. Podi v stanovanjih so bili dotrajani, isto velja za vrata, fasado, kije razpadla in že ogrožala življe-nje stanovalcev, iz zidov so celo poganjale rastline. Vsega ni moč opisati, vendar na kratko lahko rečemo, da so stanovalci živeli v enakih, morda celo slabših razmerah kot nekoč zaporniki v tej zgradbi.
Ker je celotna zgradba v družbeni lasti in ker so stano-valci živeli v razmerah, kot je že opisano, se je Skupščina stanovanjske skupnosti naše občine, na predlog KS Prule, odločila, da se izvede na tej stavbi prenova. Ta odločitev pa je bila še toliko bolj podpr-ta z dejstvom, da je večina sta-novalcev tudi bila pripravlje-na med izvajanjem del preno-ve ostati v zgradbi, ki je bila v bistvu gradbišče in tako pri-hraniti stroške, ki bi nastopili s preselitvijo v nadomestna stanovanja.
Danes so v tej zgradbi kvali-tetna, sodobna stanovanja, centralno ogrevana z vsemi pripadajočimi pritiklinami, tako da se stanovanjski stan-dard stanovalcev lahko pri-merja z vsako novogradnjo v Ljubljani. Stanovalcem ni bi-lo potrebno spreminjati oko-lja, na katerega so nekateri, ki žive že vrsto let v tej hiši, ra-zumljivo tudi čustveno nave-zani. Današnji videz hiše in stanovanjskih prostorov pa je vzpodbuda za vse udeležence pri izvajanju prenove, da le-to v Ljubljani pospešujemo in na ta način zagotovimo ena-kopraven položaj stanovalcev v starih dotrajanih hišah v od-nosu na stanovalce v novih soseskah.
Senco na uspehe pri preno-vi te zgradbe pa le meče od-nos strank v hiši do izvajanja adaptacije obstoječih pod-strešnih površin v stanovanj-ske prostore, sai na ta način onemogočajo rešitev stano-vanjskih vprašanj mlajšim ljudem, ki si na ta način želijo razrešiti svoje stanovanjsko vprašanje z lastnimi vlaganji. Smotrno bi bilo seveda, da bi se adaptacija podstrešij izvrši-la sočasno s prenovo, na ža-lost pa s tem takrat pristojna spomeniška služba ni sogla-šala.
S. O.