Temelj enotne iug. kulture! Nekaj besed k pouku srbohrvaščine.* (Nekuliko kritike »Prve srbske ali hrvatske čitanke« in nekaj navodil za prakso.) Vsaka stvar se da lahko izvršiti, ako se je le na pravi način lotimo; tako bo tudi z novim predtnetom. V naslednjen? liočemo podati smernice, ki me bodo vodile z večjim ali manjšim ozirom na to- * 0 tein vprašanju prejemanio dot)isy za in proti. Ker hočemo da sliši učiteljstvo oba },rl>isova, priobčitno važneiše donisc. Ne obligiramo se pa za preobsirno polemiko. Kaša smer se v pro.-jramu spaja z nazori teffa članka. — lrednistvo. zadevne učne knjige v pouku srbohrva- ščine. V tretjem šolskem letu imam za novi predmet po eno učno uro na teden. Pouk bom pričel s kakim obče znanim tekstom, n. pr. Lepa naša domovina. Pri vsakem tekslu bom razlagal in primerial. kolikor je pač na tej stopnji mogoče, slovniške pojave ter opozarjal na razhko. Vse seveda heorističnim, duh obrazujočim potom. V prvi vrsti bomo pridno čitaii berila v latinici, ker bo šlo to hitro od rok in ker gladko čitanje najprej poniore do jezikovnega čuta in jezikovne spretnosti sploh, kar ve vsak izkušen učitelj. Čitanje obeh narečij pri enakih pismenih pa sc bo niedseboj podpiralo in oplodilo, da ne bo uobene izgube za materinski jezik. Drugače, ako se začne takoj s cirilieo! To bo čikovanje in vedno zarnenjovanjo! Kako neki se bo razvil jeziko.ni čut ob polževem čilanju? Pa je li tiiui niogoče z uspciiom učiti ncv alfabet z ei:o učiio uro na teden? Odmor med tefii urami jt; tako velik, da bodo učenci vse sproti pozabili, vsled česar bo nejevolja pri učitelju in učencih. Kako pa b.xJc šele napredovali slabši učenci, ki komaj obvladajo slovenske črke? Li naši šolniki ne vedo več, da smo prej, pa tudi Še danes, učili nemščino sprva le na oodlagi že znanih latinskih pismen? Li ne veljajo obče prizr.ana didaktična načela za vse jezike? Z czirom na predstoječa izvajanja nove knjige »Prva srbska ali hrvatska čitanka« nisem nič prav vescl. Namesto yostopanja od znanega do neznanega se začnc že na prvi stranl z razločcvanjeni slovenščini neznanih glasov: tnislim, da je škoda za čas, se predolgo oečati z glasovnimi nijansami, osobito, ako niso v stanu, večati jasnost besede. Srbohrvati me bodo pač gotovo razumeli. če istovetim č s t in cl z dž. Kako pa viovore n. pr. Nemci svoje dvoglasnike! Navadno tudi ne razločujejo s od ss, b (xl p in vendar se medseboj prav izborno rj.zumejo. Nijanse mora pač znati deklan-ator in gledališki igralec. Jaz nisein niti prvo niti dru.ro, ter dvomim, da bodo to kdaj nioji učeici. Meni je predvsem za jezik kot občilno sredsUo in za precizno umevanje ki_ji'nega jczika. Umetniško govorjenje na spada na oder. Mene ni sram izpovedati, da c m d sam nc znam korektno izgovarjati, pa tudi, kadar ju govorc veščaki, ne za.',navam bistvenih razlik. V novi učni knjigi bi tudi lahko po^iešal tolma.;a k vajam malih in velikih črk na str. 40—56, ker vem, da se ga učenci ne bodo posluževali. učitelj pa Doseduje itak vetji slovar. Zelo škoda pa je, da knjijra ne podaja nobene slovnice, kajti eno sanio pravilo često zadostuje. da pojasnim več sto besed ali besednih oblik. N. pr. končnica o za samoglasniki se izgovarja kakor v (u) ter nadomestuje slovenski 1: pisao (pisal), veseo (vese:), osao (osel), jeo (jel, jedel). To omenjam, ker sem celo olikane slišal trditi, da se o izgovarja kot poseben zlog (!) in kakor čisti o. Torej ne boš! Tudi sklar.jatev se mora učiti. Priporočam pa, da se naj sklanjata pridevnik in samostalnik skupaj in ne vsak zase. Tudi ne vedno v istih enoličnih stavkih, ampak naj se sklanjata tudi absirahirano. Zakaj, to hočem ob drugi priložnosti pojasniti. Cetudi jc knjiga po mojem naziranju nedostatna, je vendar npati, da bo v roki spretnega učitelja obrodila prav povolen sad. osobito ker so v njej podana berila (63 kom.) pravi biseri mladinskega čtiva. Še nekaj o jeziku samem. Da je srbohrvatski jezik najblagoglasnejše in morda tudi najlažje slovansko narečje, scm sliSal celo iž ust nemških filologov. Kdor se nekoliko časa z njim peča, se kmalu privadi izvestnim slovniškim oblikam. Osobito sklanjatev, ki ie v množini podobna naši dvojini, in avrist imata neko k posnemanju vabljivo silo. Zato sem uvcrjen, da si bodo brihtnejši učenci orisvojili ljube jim oblike, kar bo imelo za neizogibno posledico, da bodo mešali vsa cri narečja. Nastane vprašanje, li naj konsokventno ali pedantno popravljamo vsak tak poskus? Jaz tega ne storim! Ako se hočemo res dejansko uiediniti, pctsm moramo Dustiti razvoju prosto pot. Pri spisovnih vajah. slovenskih ali srbohrvatskih. gledam na to, da odgovrirjajo slovniške oblikc katerimkoli, reclmo jugoslovanskim slov. pravilom. Sevo, da bom opozarja! učence na razliko, knr je važno, sicer se pa tudi ne bojim, Ja bi pisali grozno mcšanico. Tako na ivr. je nain orodnik brez predloga tuja oblika, ker ne odgovarja duhu razvitih iezikov. Kaj ternu. ako zapiše učenec: Z močnom rukom lako rad:§.« Dozdevna napaka je storjena v smislu jezikovnega mpredka, ki stremi po enostavnosti in i:isnosti. Obratno pa Srbohrvati, ki či- tajo slovenski, sami spoznavajo, da imano tudi ini posnemanja vredne izraze 111 bescdne oblike: n. pr. krepki in jasm ker (jtr!), ter (te), pred (pie), kakor (kao)," okoli (oko), kamen ( kam), kdo (ko), sokol (soko), sol (so). skorja (kora) in več Urugih. Zelo važtio je, pri poiasnjevanju besed jemati ozir na etimolog.jo, ki odkrije otrokom marsikako na videz tujo besedo ..(._ staro znanko, n. pr. dižem iz dvig^.m, vzdigam, vzdijr: metnem (denem, vržem) iz nedovrsnika metati. V obče pa odplrajmo mladini pogled v široko bodočnost: y par d.S-tl:tah S2 bo čital in cisal en jezik od Maribora do Sohma, duševno in knlturno vežoč 12 mllijonov kreokih, domcljubnih bratov. Ta zavcst nas mora dvigati in držati pokoncu, kadar bi prišl. slabe skušnjave! IJgonobimo v S3bi vsako malodušnost tsr ne dajtno prostora sentimentahiosti, č:š šknda bo teca in onega! Toda nlč ne bo škoda, ker mi ne izgubimo nič^sar bistvcnega, ampak le to, kar mora odbžiti vsako rastočs bitje: deček odloži krilce, da obleče hlače, izdere si mlečne zobe, da mu zrastejo novi krepkejši! In takšne mladostne nedostatke imamo tudi mi Slovenci, Srbf in lirvati. Vsak razmah ii vsnka rast zahteva žrtsv, kat re doprinesti sino dolžni našim pctomcera. Nam učkel.i.m pa je Doverj?na vzvišena naloga. da ustvarimo duševne po8.0..-? za našo rast in naš razmah. Lotimo se dda fcrtz naglice in pretiravania. ati!nak povsem mlrno. a s.r^tno in snrotr> no, tako polsgoma grad°č nerazrušljiv temelj enotni iugoslovanski kulturi! J. Kovačič.