Gospodarskol propa^ danje in centralizern. Propadanje narodnega gospodarstva v naši državi gre -naprej z naglimi koraki. Prejšnji mesec in sicer 11. junija, je bila o tem v narodni slmpščiiii razprava, katero je povzročila opozicija s svojo interpelacijo o poljedelski krizi. Opozicionalni poslanci so s številkami dokazali, kako v naši državi propada industrija, obrt, zlasti pa kmetski •atan. Propadanje slovenskega kmeta. Kako propada kmet v Sloveniji, dokazuje dnevno ra«toče zadolževanje kmetskih posestev. Nimamo še natančnega pregleda čez vse dolgove, ki so vknjiženi na kmetskib posestvih, še manj čez one, ki so najeti na osebni kredit. Žalostno stanje kmetskega gospodarstva je pa dovolj razvidno iz statistike (številcnega pregleda) prezadolženih zeniljišč, ki so zapadla prisilni javni dražbi. V Sloveniji je bilo takšnih prisilnih javnih dražb 1. 1923 skupno 76 s cenilno vTednostjo prezadolženih zemljišč in pritiklin preko Iti milijona dinarjev, 1. 1924 jih je bilo 210 z vrednostjo ^reko 30'A milijona dinarjev, 1. 1925 pa 481 z vrednostjo okoli 59 milijonov dinarjev. Največ teh dražb odpade na •ozemlje okrožnega sodišča Maribor, kjer je 1. 1924 bilo 72 javnih dražb z vrednostjo preko 12 milijonov dinarjev, 1. —95 pa 167 z vrednostjo preko 19 milijonov dinarjev. Številke propadanja kmetskega stanu rastejo od leta do leta. Še nekoliKo časa in razmere med kmeti bodo žalostnejše in obupnejše, kakor so bile poslednja leta pred svetovno vojno. Puceljev recept. Ko so opozicionalni poslanci v narodni skupščini pri razpravi o omenjeni interpelaciji 11. JTinija s številkami dokazovali te žalostne prilike ter pojasnjevali njihove vzro ke, je vlada bila popolnoma ravnodušna, in slo-venski radiSevec poljedelski minister Pucelj je celo zaklical, da kritika opozicionalnih poslancev ni ozbiljna (resnobna). Proti ugotovitvi poslancev SLS, da je propadanju kmetskega sta mi v Sloveniji krivo previsoko obdačenje, in proti njihovi zahtevi, da se davki znižajo, je minister Pucelj postavil zahtevo, da naj kmetje varčujejo: »Moram naglasiti, da za omiljenje gospodarske krize ne zadošča le zniževanje državnih dajatev, ampak je Tavno tako važno, da naši gospodarji varčujejo.« Takšen je torej recept, ki ga vlada radikalov in radičevcev priporoča gospodarsko pešajočemu kmetskemu stanu: šparajte, štedite! Za to radikalsko-radičevsko modrost naši metje nimalo niso hvaležni: Da je treba štediti, to naši kmetje vedo brez Pašiča, Uzunoviča, Radiča in Pucelja. Samo to pravico imajo, zahtevati od vlade, da jim daje možnost štedenja, da jim potom davkov, dajatev in taks vsega ne vzame, kki pridelajo. In kako naj naši kmetje štedijo sedaj, ko je fllabo vreme, neprestano deževje in preko njiv in travnikov razlita voda povzročila slabo letino! Zitno klasje leži poteptano in povaljano na tleh, krompir ginije, fižol istotako, koruza se ne razvija, seno je v veliki meri polrvarila ali celo odmesla voda, po vinogradih kaže slaibo, skrajno elabo: povejte nam sedaj, g. Pucelj, ki ste narodno-gospodarski specialist za šparanje, povejte nam, kako naj izvržujemo vaš recept?! Deževje in povodnji. Povodnji, ki so mesca julija nastopile skoro v vseh <Jelih države ter povzro-eile ogromno škode, so dokazale vso nesposobnost vlade tn vso slabost vladnega sistema.  Smotrena uprava mora pravocasno skrbeti, da so nasipi ob rekah in vse druge naprave, ki služijo zabrani poplave in urejeni kanalizaciji, v pravem stanju in redu. Ko voda navali z vso silo, je navadno prepozno in 5e se ob taki priliki posreči z največjim naporom preprečiti skranjo nesrečo, je to združeno z velikimi denarnimi žrtvami. Ako bi se bile te svote prej uporabile za smotreno preprečitev povodnji, bi žrtve bile veliko imanjše, uspeh pa večji. Mi Slovenci zahtevamo od početka sedanje države, da se reke in potoki v Sloveniji, ki ob povodnji povzročijo toliko škode, regulirajo. Dosedaj centralistični vlastodTŽci niso storili nič, čisto nič za regulacijo samo ene reke ali enega potoka. Niti toliko niso storili, da bi se ohranile tiste regulacijske naprave, ki so bile ustvarjene v prejšnji državi. Nesposobnost centralistične vladavine. Vsa nesposobnost vlastodržcev in vladnega sistema se vidi v tem, da se je vlada o priliki sedanjih povodenj in vremenskih nezgod obrnila za pomoc na Rdeči križ. Rdeči križ kot mednarodna ustanova za pomoč v najvecji sili zlasti v času vojne, bi naj prišel na pomoč vladi in upravnemu sistemu v naši državi! Kakšno spričevalo za sposobnost centralistione vladavine v naši državi! Vlada je dovolila za prizadete od povodnji, odnosno za preprečitev nadaljnih poplav par borih milijonov. Ta svota se je uporabila povečmi za popravo nasipov ob Donavi v Baranji in Bački. Pa je tudi za ta namen veliko premajhna. Za druge kraje, osobito za Slovenijo, kjer je neurje in povodenj napravila strahovito škodo, dosedaj ni dala vlada niti ene pare. In to pri državnem budžetu 13 milijard dinarjev. Pač pa se visoki davki brezobzirno Lztirjujejo s pomočjo eksekutorjev in rubežni. Takšen je centralizem s svojo skrbjo za ljudstvo in s svojim delom na narodno-gSspodarskem polju. Vse panoge narodnega goapodarstva, osobito kmetski stan, propada, slaba letina m vremenske nezgode pospešujejo in povečujejo to propadanje. Glavna skrb vlade pa je, kako bi popravila in zakrpala neprestane vladine krize, ki jih povzroča na eni strani vrtoglavi Radič, na drugi svojeglavni Pasič s svojimi ožjimi pristaši. Razvoj notranjih razmer v državi spričuje, da si bo centralizem zlomil vTat na gospoiarski ikrizi, v katero država vedno globlje pada in katere centralizem rešiti ne more. Izhod iz te krize in njeno ozdravljenje je v iniciativnosti, padvzetnosti in organizatoricni sposobnosti poedinih pokrajin. Te lastnosti iz Slovenije niso izginile, samo so vezane po krutem centralizmu, ki je zatrl vse avtonomne ustanove in naprave ter iz naše dežele na sesaljko davkov in raznolikih dajatev vleče vsa gmotna sredstva. Pustite ta sredstva, ki jih Slovenija daje za državo in njeno upravo, poglavitno v Sloveniji in z njihovo pomocjo bo slovensko ljudstvo z lastno stvoriteljno delavnostjo zboljšalo svoje slabo gospodarsko stanje.