VEVČE, 25. MARCA 1964 ST. 3 — LETO III. GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, P A P I RTA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO JAVNA POHVALA VEVČE, marca — Znanje in čut odgovornosti sta rešila obrat lesovine pred veliko materialno škodo. Dne 11. III. 1964 ob 21. uri je prišlo v brusilnici lesa do izklopa električnega toka, tako da se je ustavil celoten obrat. Na popoldanski izmeni je bil zaposlen mojster Tone Trtnik, na nočni pa praktikant v proizvodnji Lado Kocjančič. Tovariš Kocjančič je prišel na delo nekaj prej — že to je pohvalno — tako da je on ponovno pognal brusilnike, seveda pod nadzorstvom v delo vpeljanega mojstra Trtnika. Pri zagonu južnega brusilnika je bilo opaziti, da v velikem elektromotorju nekaj tolče. Praktikant in mojster sta stvar opazovala. Tovariš Kocjančič, čeprav ga uvajamo v delo komaj drugi mesec, le ni bil miren. Ko mu je mojster Trtnik prepustil vodstvo brusilnice preko noči, je po lastnem preudarku obrat ustavil, izklopil električni tok in sam pregledal pogonski stroj. Med navoji v rotorju elektromotorja je našel kos bakrene žice profila 4X2 mm, ki je tam verjetno ostala še od navit ja elektromotorja. Z dežurnim električarjem sta žico odstranila in ponovno pognala obrat. S tem, da je pravočasno ustavil motor brusilnika in odstranil napako, je preprečil večjo okvaro, kar bi imelo za posledico občuten izpad proizvodnje lesovine in visoke stroške popravil. ' Tako je tovariš Lado Kocjančič, ob uporabi svojega osnovnega znanja iz šole in ob pohvalni samoiniciativi pri uvajanju v papirniško stroko, pravilno ukrepal. Zato mu s tega mesta kot praktikantu v proizvodnji izrekajo javno pohvalo: EE brnsilnica lesa vodstvo proizvodnje in Izobraževalni center podjetja Dejstva in mnenja v III. ekonomski enoti KOLIČEVO, MARCA — Ker v zadnjem času razpravljamo o slabem finainčnem uspehu, ki je bil dosežen v mesecu januarju, naj omenim nekaj dejstev, kd se porajajo ob takih neljubih dogodkih. Upam, da me bodo še drugi tovariši iz III. ekonomske enote (dopolnili in pomagali osvetliti probleme in težave, s katerimi se dnevno isrečujemo im ki so marsikdaj vzrok, da niso uspehi taki, kot hi morali biti. Mislim, da vse premalo koristimo mesečino glasilo »NAŠE DELO«, ki je zelo dober informator o vsem dobrem im islabem. Posebno iz proizvodne problematike je odločno premalo dobinih im koristnih člankov. Skušal bom prikazati in opozoriti na nekaj stvari, za katere mislim, da nam večkrat niso v čast. Mislim, da nam je več ali manj vsem jasno, od česa je odvisen dober napeli podjetja. Omenil bom le nekaj najvažnejših faktorjev, ki pri ekonomiki podjetja igrajo glavno -vlogo. Ti faktorji so: dobra izbira asorti-menita za vsak posamezni proizvodni stroj, zelo pazljivo napravljeni mesečni operativni pla- Osebni dohodki za mesec februar VEVČE, MARCA — Da bi bili pojmi o izplačanem im doseženem oisebnem dohodku za mesec februar bolj /razčiščeni, je po-trebnio nekaj uvodnega pojasnila. Mnogi člani delovnega kolektiva so pri izplačilu za mesec januar 1964 negodovali, češ kako malo smo debili v kuvertah, čeprav je pri posebnem izplačilu, ko se je -izplačal osebni dohodek za rezultat znižanju LC za mesec december poja-snjenoma obračunskih listkih vsakega posameznika, na kaj se to posebno izplačilo nanaša. Izplačamo je bilo tokrat največ zaradi zaključka 'leta 1963 in s tem tudi doseženega osebnega dohodka, saj se je pri tem izplačal tudi -rezervni sklad za mesec januar in februar, ki j-e še obstajal po predpisih pravilnika pred 1. 3. 1963, -da hi tako bili člani kolektiva na jasnem, koliko je znašal njihov osebni dohodek v letu 1,963. S tem hočem ponovno pojasniti, da imamo izplačilo po enoti proizvoda 10. v mesecu za pretekli mesec, za znižanje LC pa za predpretekli mesec, izjema je bila samo ob zaključku leta, ko smo ded osebnih dohodkov po kriteriju znižanja za mesec december prejeli že 29. januarja namesto -10. farbuarja skupaj z ftnoto proizvoda za-masec janua-r. oeveda so to mnogi izmed nas pozabili im primerjajo sedaj izplačilo 10. februarja z izplačilom 10. -mairca in mislijo, -da je poslednje izplačilo, ki se nanaša na mesec februar, -veliko boljše, kakor izplačilo za mesec januar. E>a temu -ni -tako, naj navedem dejstvo, -da bi znašalo skupno izplačilo (enota proizvoda januar in znižanje -stroškov LC za december, ki je bilo izplačano po- sebej) za mesec januar za 1,8 milijona več kot v mesecu februarju. Temu primerno bi se -gibala tudi -vrednost točke, če ne bi bilo vmes skrajšanega delovnega časa, -zaradi česar glede na vrednost točke, dajemo naslednjo pojasnilo. V enem izmed člankov v »Našem ddlm« je bilo pojasnjeno, da je -vrednost točke med drugim odvisna od števila opravljenih ur — točk. S skrajšanim delovnim časom smo torej dosegli manjiše število ur — točk, zato pa je porastla v ustreznem raz-metrj-u vrednost točke. To razmerje je naslednje: Prejšnja osnovna vrednost točke je znašala 0,96 din (208 ur) Pri -skrajšanem delovnem času znaša 1,09 din (182 ur) Prejšnja vredno,st točke 1 din (208 ur) Pri -skrajšanem delovnem času 1,14 din (-182 ur) To razmerje pojasnjuje med drugim tu-d-i višino -vrednosti točke za mesec februar v primerjavi z mesecem januarjem, ko še ni bil v celoti uveden -skrajšani -delovni čas. Kot osnovno je merilo količinska proizvodnja (EP), ki je bila za 411 ton nižja v poslovni enoti Vevče, vendar po asortimentu ugodnejša, zato je dosežena vsota po EE nižja le za -1,355.000, kakor v mesecu januarju. V poslovni enoti Medvode pa je -dosežena vsota po enoiti proizvoda zaradi večje proizvodnje večja za 2,087.000. Po kriterijn znižanja stroškov LC pa je ibii v poslovni enoti Vevče -dosežen še enkrat boljši rezultat, kakor v mesecu decembru, vendar j-e šla polovica do- sežene vsote po -tem kriteriju v rezervni sklad osebnih dohodkov, tako da je skupna vsota izplačanega osebnega dohodka za mesec februar nasproti mesecu januarju (upoštevano tudi posebno izplačilo) za 2,3 milijona nižja. V poslovni enoiti Medvode pa je bil rezmltat znižanja stroškov LC nekoliko slabši kakor v mesecu decembru, v rezervni sklad osabn-ih dohodkov pa je bilo odvedenih 46 % od celotnega znižanja. Ker je bila zarad-i večje (Nadaljevanje na 2. str.) ni, dobra priprava proizvodnih strojev, precizni normativi, skrbna uporaba surovin, čim manjši režij-ski stroški, optimalna izkoriščenost vseh proizvodnih strojev in zadovoljiva kvaliteta. Jaisno je, če eden od faktorjev šepa, so temu primerno slabši uspehi. Zgodi se, d-a uspehi podjetja niso taki kot smo jih navajeni. V takem primeru smo zelo hitro pripravljeni pokazati krivca in to skoraj vedno — proizvodnja, vendar pa hi, preden pokažemo na krivca, morali temeljito pre-analizirati vse faktorje, tako objektivne kot subjektivne. Predvsem ugotoviti vzroke in potem skrbeti, da ise ne bi ponovili. Na vsak način pa poiskati krivce in to od začetka naše proizvodnje pa ido konca. V teh vrsticah se bom dotaknil stvari, ki se zelo pogosto -dogajajo, pa jih ne moremo spraviti v red. Za zadnji primer slabega uspeha se v glavnem navaja prevelika -poraba boljših vlaknin na račun -slabših, to -se pravi, -da je bila isubsitituoija vlaken v našib izdelkih boljša, kot predvidevajo normativi. Na žalost takim ugotovitvam zelo neradi verjamemo, -posebno zato, ker nam je -dobro poznano poslovanje okrog zajemanja podatkov glede dovoza posameznih surovin in njih odpis. Že površnemu opazovalcu bi bilo jasno, da so podatki zbrani na -ta način zelo netočni. Dejansko stanje ugotovimo, kadar izmanjk-a surovin. Zelo lep dokaz za to je bilo pomanjkanje surovin v letu 1963. Po evidenci bi ne smelo biti v skladiščih nobene celuloze, vendar smo -zahvaljujoč slabd evidenci, obratovali še več dni in srečno pričakali nove pošiljke celuloze. Tudi sam sistem akordov dopušča razna odstopanja pri dovozu surovin v proizvodnjo. Ker so plačani od tone pripeljanih suro vin, je jasno, -da vsak raje zapiše več kot -m-anj, kontrola je težka, ker se -surovin ne da teh- tati. Temu -se pridružuje tudi slabo stanje naših -surovin, predvsem oelmiloze iz Videm-Krškega: lahko se mirne duše trdi, da gre najmanj 5 % omenjene celuloze v manjvredni material. Vsi vemo, koliko -stane 1 kg take celuloze in koliko denarja nam gre na ta način iiz rok, vendar pa -smo pri reševanju tega problema nemočni. V mesecu januarju smo zaradi boljšega -stanja z-alog naših surovin pričeli izdelovati nekoliko izboljšani KBB nadomestek karton, kar nam v miimudem letu niso dopuščale naše -skromne zaloge -surovin. Mislim, da je že laik lahko ugotovil razliko v kvaliteti naših izdelkov. J-asno pa je, da smio s tem zavestno nekoliko podražili našo proizvodnjo. Kljub ugodnejšemu -stanju glede naših surovin nam še vedno primanjkuje cediulloz slabših vrst. V takem primeru -smo prisiljeni uporabljati boljše vrste celuloze, kar tudi ne vpliva najboljše na uspeh podjetja. Ce še nadalje razglabljam po vrstnem redu, pridem do naše -priprave snovi. Naša priprava -snovi za vsak stroj posebej zahteva vsekakor več delavne sile, vemo pa, da ljudje delamo napake, res pa je tudi to, da se na napakah učimo. Samo to -so včasih drage stvari. Strajne naprave v naši pripravi snovi in sam način dela zahteva od odgovornega človeka res maksimum vestnosti in čuta za odgovornost, katerega, moramo priznati, nam večkrat res manjka. Zato bomo mo-rali ieisistirati na tem, da našo pripravo -snovi modermiziramo in jo opremimo z vsemi kontrolnimi in merilnimi instrumenti-. (Tam, kjer se na več krajih kuha, je potrošnja materiala neekonomična in (Nadaljevanje na 4. str.) V mesecu februarju so člani DS in UO na skupni seji analizirali poslovanje v preteklem letu. Na sliki: Po poslovnem poročilu, ki ga je članom obeh samoupravnih organov podal tov. Sandi Rihtar, se navzoči pripravljajo na razpravo po poročilu Temelji stolpiča na Vevčah so postavljeni Ustanovljena je V, grupa graditeljev stanovanj zadružne gradnje VEVČE, MARCA — Obratni delavski svet v Vevčah je na predlog' upravnega odbora stanovanjske zadruge »Dom« Vevče razpravljal o ustanovitvi 5. skupine graditeljev zadružnih stanovanj. Po prvi vselitvi leta 1960 so vsako leto zgradili zadružniki po 12 do 16 prostornih stanovanj, letos pa je četrta skupina z gradnjo že tako daleč, da se bodo ob optimalnih pogojih lahko vselili že letošnjo jesen. Stanovanjska stiska zahteva neprekinjeno gradnjo stanovanj, zato je ODS upošteval predloge zadružnega upravnega odbora. Formirali so 5. skupino, ki naj bi že začeli pripravljati material in izdelovati opeko sami, kot so jo do sedaj izdelovale vse prejšnje skupine. Ker je bilo prosilcev za vpis v zadrugo več, vsaka skupina pa je omejena na 15 graditeljev, z enim stanovanjem pa je v zadrugi vključeno podjetje, so pri vpisu postopali po pravilniku, ki upošteva potrebe in položaj prosilcev po točkah. Tako so novi člani zadruge postali tisti člani kolektiva, ki jim je pripadlo največ točk in sicer: 1. Franc Zupančič, sušilec papirja, 71 točk, 2. Miro Kuštrin, delovodja, 66 točk, 3. Vladimir Gorše, vodja obr. električ., 60 točk, 4. Franc Brinšek, delovodja, 59 točk 5. Sonja Skala, pobiralka papirja, 58 točk, 6. Jože Jager, ključavničar. 57 točk, 7. Jernej Snoj, pomočnik PS, 56 točk, 8. Jože Božič, šofer, 56 točk, 9. Marija Trtnik, knjigovodja, 56 točk, 10. Anton Beličič, strojni tehnik, 56 točk, 11. Filip Jamšek, sušilec papirja, 54 točk, 12. Franc Lampelj, vodja roč. dodel. pap., 54 točk, 13. Jernej Marolt, gladilec papirja, 53 točk, 14. Silvo Razdevšek, delovodja 51 točk, 15. Stane Babnik, evid. stroj, opr., 51 točk. Obratni delavski svet je tudi razpravljal o predlogu stanovanjske komisije, ki je razpravljala o določitvi upravičencev po pravilniku za stanovanja v stolpiču. Upravičenci bodo sodelovali s 15 % udeležbe pri graditvi. Dodelil je trosobna in enosobna stanovanja. Niso se pa mogli sporazumeti o delitvi dvosobnih stanovanj, zaradi pritožb nekaterih članov ODS. Delavski svet je sprejel predlog, naj se točkovanje ponovno preveri. Upravičenci za trosobna stanovanja v stolpiču so: 1. Lado Trajkovič, devizni referent, 90 točk, 2. Janez Preši, referent za del. razm., 85,5 točke, 3. Franc Pavlin, pleskar, 80,5 točke, 4. Pavli Vidergar, obračunovalka norm, 77 točk, 5. Betka Lukec, previjalka papirja, 72 točk, 6. Jože Tomažič, pomočnik pri PS. 71 točk, 7. Franc Golob, nakladalec, 71 točk, 8. Ivan Premrl, vodja transporta, 69 točk, 9. Jože Luzar, rezalec papirja, 67 točk. Enosobna stanovanja pa dobijo: 1. Anica Trampuž, števka, 85 točk, 2. Miro Škvorc, previjalec papirja, 66 točk, 3. Anton Pavlič, previjalec papirja, 65,5 točke, 4. Fani Kadunc, prebiralka. 65 točk, 5. Jože Pegrin, nakladalec, 65 točk. Slabo delo - slabi rezultati KOLIČEVO, MARCA — V zadnji številki našega lista smo brali na naslovni strani zanimiv članek o dobrem delu in dobrih rezultatih, ki so jih v preteklem letu dosegli papirničarji na Količevem. Kot bi zvezda uspehov v hipu zašla, se nenadoma upravičeno sprašujemo odkod sprememba, o kateri naj teče razprava. Predvsem moramo priznati, da Papirnica Količevo izdeluje ko-njunkturne izdelke, ki zaenkrat gredo v denar. Dejstvo pa je, da so cene za naše izdelke zamrznjene — plafonirane od zveznih organov. Vsaka najmanjša podražitev osnovnih surovin mora pri istih artiklih obvezno napraviti luknjo v blagajni. Z novim letom 1964 je nastopila znatna odražitev osnovnih surovin ka-or celuloze, električne energije in premoga. Vse to se je takoj odrazilo v naših dohodkih in skladih, kar je povzročilo tudi negodovanje v kolektivu. Člani kolektiva se upravičeno vprašu- ni, ker pada nanje dež in sneg. Na našem zbirališču papirnih odpadkov v Zagrebu imamo stiskalnico za formiranje bal iz odpadkov papirja, ki je celo naše osnovno sredstvo. Ali mar ne bi bila podobna stiskalnica koristna tudi v tovarni za enake namene? Ne samo ena, tudi pri proizvodnih strojih in v dodelavi bi bila strojna stiskalnicajmtreb-na. Danes pa ženske tlačijo papirne odpadke z rokami ali nogami v zaboje, kot v srednjem veku, medtem se še niti ne morejo izogniti diskretnim pogledom. Slika 2 ne predstavlja makete za film »Sneg na Kilimandžaru«, temveč s snegom pokrit kup papirja, ki ostane pri proizvodnem stroju. To so odpadki L vrste, ki jih lahko takoj uporabimo v proizvodnji iste vrste in iste kvalitete papirja. Izgleda, da to ni bistveno, dokler se ne pozna v naših žepih. Slika 3 predstavlja pravo grobišče prvovrstne celuloze. Pogled sta dosegla neverjetne in že škodljive izmere. Ni vseeno, opraviti delo ali pa opraviti kvalitetno delo. V pravilih poslovanja, obratovanja in v odgovornostih posameznih služb ni zakonov, ki bi dovoljevali tako delo. Ali samoupravni organi vidijo le uspehe, za pomanjkljivosti in napake pa si natikajo temna očala? Na podlagi teh in podobnih zaključkov lahko ugotovimo, da zunanji vzroki na naše poslovne uspehe in na naš žep zaenkrat še ne vplivajo tako močno, kot pa naše lastne napake. Eno je povezano z drugim, zato moramo reševati probleme istočasno. Ko rešujemo probleme v tovarni moramo v isti sapi vedeti, kakšna je in kakšna bo situacija na tržišču. Pri tem pa moramo brezpogojno sodelovati strokovnjaki. Vsekakor so strokovnjaki v podjetju plačani in odgovorni za strokovno delo. O načelnem vprašanju, ali so strokovnjaki v podjetju potrebni ali ne, odločajo samoupravni organi po lastni presoji, ali na priporočila drugih strokovnjakov. Taka so dejstva. Nihče ne oporeka, da odločitve samoupravnih organov ne morejo biti strokovne, lahko pa so pomanjkljive. Zadnjo besedo ima kolektiv, ki bo seveda odločil, kaj je zanj koristno. Stara ugotovitev, da nam na Količevem manjkajo) strokovne službe in kadri ter da je organizacijska shema pomanjkljiva, prihaja tako še bolj do izraza. Zadosten interes za probleme ter pravočasna rešitev in odprava pomanjkljivosti v naši tovarni pa so edini izhod iz nastale situacije. —ko Osebni dohodki za mesec februar jejo, odkod naenkrat slabi rezultati v poslovanju. Ali je vzrok slabih rezultatov res samo v podražitvi. Centralni delavski svet in upravni odbor sta na svoji skupni seji ugotovila, da je bilo poslovanje v letu 1963 uspešno. Toda napake niso nastale čez noč, vsekakor so obstajale, vendar so naenkrat narastle do take mere, da moramo o njih intenzivneje razmišljati. Nihče nas ne obvezuje, da ostanemo pri istem načinu dela. Lahko delamo slabo z napakami, lahko delamo tudi dobro z manjšimi napakami, medtem pa lahko tudi napake zmanjšamo in delamo mnogo bolje kot sicer in doslej. Toda, kdo pa prevzame odgovornost za slabo delo? Kratek sprehod po naši tovarni in analiza dela nam potrjujeta, da nismo vedno na pravilni poti _k uspehu. Oglejmo si naša skladišča in dvorišča. Slika 1 nam odkrije pogled v lopo 7, kjer so zbrani iz vseh vetrov vsemogoči, barvni in nebarvni papirni odpadki. Nakladati jih ne bo možno drugače kot z rokami, poleg tega so še malomarno skladišče- od blizu bi nam odkrival uvoženo celulozo z žigom švedske tovarne. Komu le koristi razmetana in blatna celuloza kvalitete I a, za katero smo odšteli devize, uporabili pa jo bomo kot celulozo II., IIL, ali še celo IV. vrste. (Nadaljevanje s 1. str.) iproizvodinje tudi večja vsota po EP, je kljfulb imamj ugodnemu znižanju siku/pni osebni dohodek za mesec februar v tej poslovni enoti v primerjavi or je kratek. Cene naših (izdelkov so bide tudi v letu 1963 predpisane, oziroma pla-fonirame, to je, pod kontrolo. In te čeme so predpisane lata 1958. Iz tega izhaja, da je nujino ugotoviti padanje tantabilmosti, ekonomičnosti1, družbene (rentalbilno-stii in družbene produktivnosti. Med vzroke, ki so vplivali ma padanje stopnje dohodka, je šteti tudi meamotrno porabo (surovim. Za papirje slabših vrst smo morali uporabljati beljeno celulozo in celulozo L, kajti na tržišču nismo 'mogli dobiti celuloze II. im III. Torej mesmotrma substitucija. Celuloze II. im III. smo porabili ca. 1000 ton manj kot to predvidevajo mormativi vnosa. Eden od vzrokov, ki vplivajo na padanje stopnje dohodka, je tudi izvoz. V določenih področjih je bil izvoz donosnejši, gledano skozi dinarsko realizacijo na domačem trgu. Ko pa pogledamo naša vlaganja in prizadevanja ter težave, ugotovimo obratno sliko. Potem se vprašajmo, zakaj smo v letu (1963 tako farsi rali izvoz ((izvozili smo iskoraj še enkrat toliko kot leta 1962). Razlogi iso naslednji: Zaradi (pomanjkanja celuloze.V letu 1963 smo morali uvoziti preko 4000 ton 'celuloze, isker bi se proizvodnja ustavila. Sredstva iza uvoz celuloze ismo morali ustvariti isami. Če ne bi bilii sposobni v takšni meri dvigniti izvoz, bi tovarna stala ca. 2 meseca. Kako pereča p-r obl ema/tik a bi v pninie-ru takšnega zastoja (nastopila, je vsem dobro znamo. Naš proizvodni program se je moral še v večji meri prilagoditi' zahtevam tujega trga. Te zahteve pa iso ise kazale tudi v večji potrošnji razmilh barv in drugih pomožnih sredstev. Tudi za ta pomožna sredstva smo si morali isami preskrbeti Ustrezna devizna sredstva. _ _ Zunanje (tržišče je veliko bolj zahtevno od domačega. Priučite v oz. prilagoditev naših (proizvajalcev na (zunanje (tržne zahteve je (zlasti v začetku bila težavna. Zavedamo se. da na ni zaman. Toda le na ta način nam je im nam bo uspeli o (dvigniti raven kvalitete papirja in kvalitete dela. To je torej neke vrste investicija v strokovno usposabljanje naših (proizvajalcev, ki se nam bo v bližnji (bodočnosti bolj o-brestovala. Glede na predvideno investicijsko izgradnjo pomeni izvoz dobro priporočilo, kajti jv. celotni maši panogi smo majivečji izvozniki papirja. Stvar je zelo pozitivna tudi s stališča narodnega gospodarstva, kajti izvoz leisa, oplamenjenega ma stopnjo papirja, je veliko (smotrnejši, kot izvoz lesa v svoji prvotni obliki. Iz dosedanje vsebine so razvidni razlogi, ki smo jih opravičili ter označili kot elemente, ki so vplivali na padanje stopnje dohodka. Navedli smo razloge, na katere kolektiv ni- mogel vplivati. Razen tega je treba vedeti, da kolektiv v tem času ni držal križem rok. Povečaval je proizvodnjo. povečava! proizvodnost dela, dvignil stopnjo izkoriščanja kapacitet... Obseg proizvodnje: Indeks 196(2 je 100 1962 1963 Indeks 86.2 90,1 104,5 V približno takšnih po,gojili poslovanja kot iso bili 1962. leta bi ■povečanje proizvodnje, proizvodnost dela, boljše izkoriščanje kapacitet imelo normalno za posledico večanje dohodka. Pni nas pa tega ni bilo. Razlaga je mašledmja: Višje nabavne cene in povečanje drugih dajatev ter že spet stare plafo-nirane prodajne cene naših izdelkov so nam preprečile pretvoriti višjo proizvodnost v boljši poslovni uspeh. Povečana proizvodnost je pri nas le paralizirala zunanje, za nas negativne vplive in zato ni prinesla povečanega dohodka. R. F. £ S sestanka o statutu DROBNE NOVICE VEVČE. MARCA — Z nabavo novega knjigovodskega stroja se je bistveno spremenil inaoiu dela v računovodstvu. Za delo s tem strojem je bilo treba usposobiti nove moči. Zato je (Odšla na enomesečni mehanografiaki tečaj za strojno Iknjiženje ma knjižnih strojih »ASCOTA« v Mariboru, tovarišica Anica Ferlež, knji-govodlklinja osebnih dohodkov. S priuoiitvijo tretjega strojnega knjigovodje bo delto potekalo nemoteno tudi v primeru bolezni ali dopusta enega od treh. ČESTITAMO! VEVČE, FEBRUARJA — Na oddelku za kemijo naravoslovne fakultete v Ljubljani je kot izredni študent opravil prvosto-enjski izpit tovariš Bogdan , a m p i č , naš sodelavec iz. obratnega laboratorija. Novemu inženirju iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri nadaljnjem napredku. Tovariš Bogdan bo v marcu odšel na odslužitev kadrovskega roka, potem pa. kakor pravi, se bo vrnil v podjetje in na isti način končal še II. stopnjo. Uredništvo Povsod živahne razprave o statutu! KOLIČEVO, MARCA - Z ustavo določen rok, v katerem naj delovne organizacije sprejmejo statute — svoje temeljne samoupravne akte — bo kmalu potekel. V mnogih delovnih organizacijah so statute že sprejeli, v drugih pa te dni potekajo najbolj živahna razpavljanja o tem, kaj je v statutu pomanjkljivo oz. slabo urejeno, katera vprašanja naj statut še obdela, spremembe posameznih določil itd. Tudi v našem podjetju ie razprava o osnutku statuta dosegla svoj največji razmah. Vsak član našega kolektiva je dobil osnutek in ima (kot je že v osnutku določeno) pravico in dolžnost dajati predloge in mnenja k posameznim določbam v osnutku. Dosedanje razprave v ekonomskih enotah in drugod, ki so jih organizarali družbenopolitične organizacije dokazujejo, da velika večina naših delovnih ljudi pozna svoje dolžnosti in pravice, so pa tudi taki, ki se žal ne zave- dajo svojih pravic, še manj pa dolžnosti v razjpravi, dajati predloge im mnenja in si na tak način ustvarjati boljše pogoje svojega dela in v zvezi s tem tudi zboljševanje življenjske ravni. Možnost razpravljanja in dajanja predlogov je povezana s predhodnim poznavanjem in poučevanjem problematike v podjetju ter zahteva aktivno udejstvovanje na vseh področjih dela in življenja v podjetju. To je pogoj kvalitetnega samoupravljanja tako na nivoju podjetja kot na nivoju ekonomskih in drugih delovnih enot. Mnogi dosedanji predlogi, ki so jih dali člani delovnega kolektiva na sestankih in drugod, so konstruktivni in jih je komisija upoštevala pri dokončni izdelavi statuta. Razpravljanje o osnutku je bilo v podjetju zaključeno v drugi polovici meseca marca, na kar je komisija dala statut y razpravo Občinski skupščini in v sprejem delavskemu svetu. —ne NOV KROŽEK VEVČE, MARCA — Na Vevčah iso uBitamioviili iplaninslkii fila-teliistioni krožek, ki že redino deluje. Se,sta,roke innajo vsako prvo in tretjo nedeljo v moški delavnici osamil a tke v Poilju ob 9. zjutraj. Na sestankih jim tovariš Majer, iEikuišem filatelist, raizlaga bistvo im namen zbiram ja izo arnik in jih praktično uvaja v način tega prijetnega im zanimivega razvedrila. Upajmo, da se bodo začetne vrste zbiralcev kmalu pomnožile. Predsednik statutarne komisije tov. Milan Korošec odgovarja na postavljena vprašanja iz vsebine statula (foto: Herman Kaplja) Izkoriščanje sklada skupne porabe v letu 1964 Proizvodnost dela celotnega podjetja, merjena z neto produktom na delavca, znaša 107 (baza polovica 1962). (Neto produkt korigiran za (izpadli prometni davek pri izvozu.) VEVČE, MARCA — Na 19. redni seji DS podjetja so razpravljati o preditogu izkoriščanja sklada skupne porabe za leto 1964. V (skladu z načeli o odnosih med poslovnimi enotami, ki So uveljavil jeni ob izvajanju politike DS podjetja in določeni s statutom, iso predlagali delitev razpoložljivih isredlstev iz sklada Skupne porabe v 'razmerju 75,65: :;24,35. Ta odniois velja za dota-cijo i!z (sklada skupne porabe, doseženega s poslovnim uspehom teta 1963. Med tem pa ise upoštevajo drugi (dohodki, ki pritekaj® v ta (Sklad od najemnin im djruiglh virov, tako kot se v poslovnih enotah formirajo. Za na- mene, ki predstavljajo .skupno korisit obeh poslovnih enot, pa bodo prispevke odrejati po enakem razmerju. Sem spada vzdrževanje počitniškega doma, dotacije iza letovanje, (papirniške igre in ipd. Za obe poslovni enoti znaša sklad skupne porabe, po sklepu DS, za 1. 1964 80 milijonov' dinjarjev. Tako odpade na proizvodno enoto Vevče 60 miilijto-niov in 520.000 dinarjev, za proizvodno enoto Medvode 19,480.000 dinarjev. Od tega is® odšteli 3,595.000 dinarjev za (skupne i]>o-trebe obeh poslovnih enot. Ta znesek je namenjen za stroške papirniških iger in počitniških domov, kakor tudi za ureditev okolice in nabav® nekaterih sredstev :za boljše poslovanje počitniške (skupnosti. Najveoji deleži iz sklada skupne porabe so predvideni za posojilo graditeljem zadružniških stanovanj, za ugoditev samskih domov, za nagrade članom kolektiva za dolgoletno doto, del pa kot dodatek k fondu za izohra-ževanje. Tudi v proizvodni enoti Medvode bodo ta sredstva porabljena v iste namene. DS je razpravljal tudi o pravilniku o določanju dopustov, o dopisu in prodaji osnovnih sredstev in še o planu investicij za loto 1964. Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 19(14 VEVČE - MEDVODE Papir................................. Ceiludoiza v dbrartn Medvode . . . Piinortain.................................100 Lesovina ..................................100 Beljena celuloza v Vevioah.................100 Nekaj ukrepov za izboljšanje reda, poslovanja in discipline po uvedbi skrajšanega delovnega časa Plan Doseženo «/o »/o 100 98,1 100 101,6 100 100,1 100 80 100 78,2 Proizvodnja papirja v mesecu februarju po količini ni dosegla plana. Bruto proizvodnja na papirnih strojih je biia glede na manjše število delovnih dni precej visoka, vendar pa je ostalo v dodelavi zaradi zahtevnega asortimenta precej papirja nedodelanega. Zato se bo uspeh tega meseca pokazal šele v naslednjem mesecu. &o 106-1 1of6 99 6 : 981 <3 N _ >o £ £ . o 1 6 1 1 to 8oo "O * O 'M o ^8*2 Tudi proizvodnja lesovine ni dosegla postavljene naloge in to delno zaradi pomanjkanja električne energije, delno pa zaradi prenapetega plana za to kvaliteto lesovine, ki se sedaj zahteva. Zaradi pomanjkanja beljive celuloze pa tudi proizvodnja beljene celuloze v obratu Vevče ni bila dosežena. Zelo zadovoljiv rezultat pa smo dosegli pri proizvodnji celuloze v obratu Medvode. Ta rezultat lahko pripišemo skrajšanemu času kuhanja celuloze, deloma pa tudi temu, da smo pričeli iz odpadnih surovin izdelovati III. a celulozo. KOLIČEVO Plan % Paipir.........................100 Karton.........................100 Lepenka.........................100 Skupaj..........................100 Doseženo % 90,96 105,63 108,91 103i62 Proizvodnja je bila glede na mesec februar po količini precej visoka. Pod planom je bila samo proizvodnja papirja ki pa se je glede na prejšnji mesec precej popravila. V pro-izvodnji kartona in lepenke pa smo s planom predvidene količine ne glede na krajši mesec precej presegli, tako da skupno prikazujemo skoraj 4 % preseganje planskih količin. -jim Dejstva in mnenja v III. ekonomski enoti (Nadaljevanje s 1. str.) dražja, predvsem zato, ker gre delo skozi več rok.) Upoštevati moramo tudi to, da smo ob prehodu na 42-nreii delovni teden moraJli zaposliti in priučiti veliko nove delovne sile in da je precej starejših delavcev odšlo v pokoj. Ravno ti starejši delavci so znali precej dobro ocenjevati »od oka« to, kar zahtevajo naše že pr-ej omenjene strojne naprave, teiga pa še mlajšim manjka. Ugotavljanje substitucije vlaken je otežkoče-no tudi izairadi tega, keir papirni odpadki, katere v pretežni meri uporabljamo, vsebujejo izelo različno^ substitucijo ter s tem povzročajo nihanje [prisotnosti celuloznih in (lasovdn.skih vlaken. Če se povrnem še enkrat na 42-umi tednik, mojam poudariti, da bo ta zahteval več planskega dela od vseh merodajnih faktorjev v tovarni. Treba bo planirati zastoje naših proizvodnih strojev in ne dopuščati, da tečejo, dokler gre. Ob takih zastojih bi stroj uredili člani strojnih posadk oziroma slnžbe vzdrževanja. Tako urejenim strojem bo potrebno prilagajati mesečne operativne plane, saj se tako pester asortiment ne da delati ob vsakem času in ob vsakih pogojih. Na dobro ure- jenem proizvodnem st roju se lotimo najprej izdelkov, ki so zahtevnejši (težje gramaiture), nato pa prihajaitd na lažje. S tam bomo nedvomno povečali našo proizvodnjo, prihranili na klobučevinah in kar je tudi zelo važno, ne bo potrebno samo iniciativno kršiti predpisov glede popravljanja snovi. Pri KS I. bi bil pa že .skrajni čas, da se uredi pritisk pralne vode za klobučevine in okrogla sita. V proizvodnji smo tudi mnenja, da bi — kadar pride do podpisovanja raznih reklamacij — morali pri tem ,sodelovati vsi, ki imajo vpliv na kvaliteto, pa čeprav včasih sami posredujejo. Ob zaključku bi želel opozoriti .tudi na to, da bi bili v proizvodnji zelo hvaležni za hitre in dobre analize. Zelo neprijetno je, da živiš v prepričanjn. da dobro in v redu delaš, po enem mesecu pa zveš, da ni bilo tako. Vse bralce prosim, da mi oprostijo, če nisem najboljše zadel posameznih problemov, vendar smatram, da je še ostalo veliko stvari, katere bo treba bolje in temeljiteje osvetliti. Zato naj bo ta članek le spodbuda ostalim zaposlenim v III. EE, da se oglasijo s svojimi ugotovitvami in prispevki. P. F. VEVČE, MARCA - Uspehi in produktivnost dela v drugem mesecu skrajšanega delovnega časa so se po grobih podatkih izkazali nad vse pozitivni. Z namenom, da se ob 42-urnem delovnem tedniku efektivno delo vseh zaposlenih še bolj izkoristi, da gre v izgubo čim manj delovnih ur, od katerih je v veliki meri odvisna proizvodnja, poslovni uspeh in osebni dohodki, je bilo nujno nekaj ukrepov. O njih je razpravljal ODS na 13. redni seji, 20. II. 1964. Eden izmed teh ukrepov je uvedba novega razporeda polurnih odmorov v treh presledkih in sicer: od 8.30 do 9. PS, kotlarna, brusilnica, razkladale!, nakladalci, žaga in embalažna delavnica, belilniea, CMC, priprava lepil in polnil, kolodro-bi, centralno stikališče. od 9. do 9.30 Ročna in strojna dodelava, zidarska delavnica, tiskarna. KOLIČEVO, MARCA - Dne 27. februarja so se v bežigrajski gimnaziji zbrali predstavniki raznih ogamiizaoij k posvetovanju o organizirani delovni praksi dijakov ite gimnazije. Pohvale vredna je prizadevnost predava-teljiskega zbora, da sknibi za organizirano prakso, zlasti še, ker je ta problem postavil na dnevni red tako zgodaj. Delovna praksa je sestavni del dijakove vzgoje im mora biti prav tako dobro organizirana in vodena kot vsak drug predmet. Težava pa je v tem, ker se ta praksa oziroma praktično delo opravlja v različnih podjetjih in v različnih pogojih različno. Gospodarske organizacije ne gledajo vise enako na pomen delovne prakse in jo zaradi tega tudi različno organizirajo. Da se delovna praksa vrši v neenakih pogojih in z neenakimi prijemi, je povsem razumljivo, ker jo .vsaka gospodarska organizacija prilagodi svojim pogojem. Težje pa je razumeti različna gledanja na pomen te prakse. Predstavniki nekaterih podjetij so zastopali stališče, da je 14-dnevna prakisa prekratka doba. To svoje stališče iso utemeljevali s tem, da se v 14 dneh dijak komaj priuči delati im da je druga polovica potrebna pod-jetju kot povračilo za vloženi trud v poučevanju. Torej delovna praksa ise mora podjetju tudi ekonomsko izplačati, drugače ni utemeljena. Težnja podjetij, da delovna prakisa da tudi neke ekonomske efekte, je povsem na mestu —- celo več. Z vzgojnega stališča je to celo priporočljivo, saj se bo dijak povsem drugače počutil v kolektivu, če se zaveda, da je njegovo delo koristno dn vredno, kot pa kadar opravlja delo samo zaradi dela. Ni pa po mojem na mestu to, da gospodarske organizacije gledajo v prvi vrsti na ekonomski rezultat počitniških praks, sekundarnega pomena pa je za njih njihov vzgojni pomen. Če se postavimo na stališče, da bomo omogočali dijakom počitniško prakso v sezoni dopustov, da bomo torej z njimi reševali problem delovne sile v podjetju ob dopustnih konicah, potem smo namen prakse zgrešili. Dijak mi niti fizično niti umsko sposoben takoj in v celoti prevzeti naloge rednega delavca. Naloge, ki mu jih zaupamo, pričakujemo tudi, da jih bo rešil. Ocena njegovega dela, pa je potem navadno primerna izpolnjeni delovni nalogi merjeni z merili, ki veljajo za irednega delavca. Nekateri udeleženci posvetovanja so bili mišljenja in so zastopali stališče, da so dijaki prak- od 9.30 do 10. Kovinska delavnica, elektro delavnica, mizarska delavnica, av-topark in vsi uslužbenski oddelki. Nov razpored dnevnega odmora terja naraščajoči obisk obratne menze v času odmora. Ta je že do zdaj povzročal manjše zastoje ob čakanju na topli obrok. Nov razpored pa bo ustrezal kapaciteti kuhinje in delitvi toplih obrokov. 2. Sklenjeno je bilo tudi, da je treba popraviti pravilnik o dopustih, kjer je določiti za odmero dopusta delovni dan 7 ur, dopuste pa obračunati po urah. Zmanjšali smo izredni plačani dopust za delovne invalide nad 60 % in matere z več otroki na 4 dni ter za delavce, ki delajo v 4. izmeni in za matere z enim ali dvema aedoletnima otrokoma na 2 dni. Ukinili so vse izredne plačane in neplačane dopuste, razen v primerih, ko gre za izjemno resne in nujne primere. tikanti in da jim ni treba delati (naj mi oproste, če sem jih napačno razumel), temveč, da jih je treba v tem času seznaniti s podjetjem, delavskim saimouprav-ijanjem in drugimi problemi podjetja. Tudi is itakiim mišljenjem ise je težko sprijazni iti. Dijak mora biti zaposlen in tona takem delovnem mestu, ki bo ustrezalo njegovi umski in fizični .sposobnosti. Prakso dijakov v tem konkretnem primeru pojmujem tako, da naj spoznajo delo in njegovo vrednost, .da ga bodo znali ceniti in spoštovati. Spoznajo naj, da je delo vir bogastva in da sta ta dva pojma v tesni medsebojni odvisnosti. Prav gotovo pa je, da dijak ne bo prišel do pravih zaključkov, če bo samo opazoval kako drugi delajo. Dijak mora na praksi sam prijeti za delo, mora konkretno delati in z delom si mora pridobiti prve življenjske izkušnje, ki jih bo lahko uporabili in mu bodo koristile ob njegovem prvem samostojnem in kasnejšim posegom v družbeno proizvodnjo in s tem v družbeno življenje. Pri tem pa, ko mu dajemo določene naloge, maramo paziti, da ga v njegovih sposobnostih ne precenimo. Tu največkrat nastanejo težave, dobiti namreč tako delo, da je za dijaka primerno glede na njegove sposobnosti, da je obenem koristno in s tem tudi za njega vzgojno. Ker glede teh 'vprašanj niti v našem podjetju nismo enotni, kaj šele da bi bila enotna posamezna podjetja, ki sprejemajo dijake na prakso, bi bilo dobro in prav, če bi svoje mnenje povedali še drugi, zlasti tisti, ki imajo neposreden stik z dijaki in pa starši, katerih otroci so bili v tem ali onem [podjetju na praksi. L. M. HUMOR DVE RESNIČNI VEVČE, MARCA — Petimleoet-desetletna ženica odpre vrata obratne ambulante. »Kaj viarn je mamica, ali imate gripo?« jo opraša zdravnik. »Ne mislite, da sem prišla 2\aradi sebe. Sinko (že sivolas) ponoči tako kašlja, da ne morem spati. Zato sem ga prignala sem. Le sleci se, Franci!« V BIFEJU Zdravniški kontrolor: »Zakaj vendar niste doma, ko vam je zdravnik naročil, da morate ležati?« Bolnik: »Prišel sem semkaj, ker doma ni miru!« Nujno je treba uvesti v letošnjem letu planiranje dopustov v naprej za vse leto po posameznih oddelkih. Plane morajo izdelati vodje EE in vodje oddelkov v skladu s pravilnikom o dopustih. Vpisu v posamezne termine za letovanje je treba prilagoditi razpored dopustov. 3. Delavski svet je razpravljal tudi o izhodih iz podjetja, ki so možni samo v službene namene ali zaradi poti k zdravniku, toda le v primerih, ko postane delavec na delovnem mestu nezmožen za delo. Ostale zdravstvene usluge (pregledi, zdravljenje zob, itd.) morajo člani kolektiva opraviti izven delovnega časa. kolikor ne gre za daljše in težje zdravljenje, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa. 4. Zamujanje in predčasno odhajanje z dela je treba odpraviti. Zamude ob prihajanju na delo bodo šteli v minutah (brez tolerance 10 minut) ter kaznovali z 10 din za vsako minuto. Odhajanje z dela na umivanje, čakanje pred izhodi, itd., morajo odpra-viti mojstri, oz. vodje oddelkov, zlasti tam, kjer se je to že uko-reninilo. 5. Neopravičeni izostanek pomeni v vsakem primeru disciplinski prestopek, ki ga je treba obravnavati, oz. izreči kazen. Neopravičeni izostanek zaporedoma 2 dni, ali 5 neopravičene izostanke v 1 mesecu je treba smatrati kot hudo disciplinsko kršitev ter mora nadrejeni vodja v takem primeru predlagati disciplinski postopek komisiji s predlogom za odpust. Isto velja, če delavec v teku leta izostane več kot petkrat neopravičeno. 6. Vinjene osebe, ki prihajajo na delo, je treba brezpogojno, s predhodnim odvzemom krvi ’ v obratni ambulanti, poslati domov, kar je kršilcu šteti kot neopravičen izostanek in uvesti disciplinski postopek, kot je to že določeno za neopravičene izostanke. 7. _Vsak primer kakršne koli večje ali manjše kraje ali namernega poškodovanja delovnih sredstev se kaznuje z odpustom. 8. Nadurno delo je možno odrejati te v naprej, pri čemer je treba točno določiti vrsto in količino opravljenega dela, ki ga mora delavec opraviti v času nadur ter tudi kontrolirati izvršitev. Nadure za neopravljeno delo pa nikakor ni moči priznavati. 9. _Sestanki komisij, odborov družbenih organizacij, ekonomskih enot, so lahko v delovnem času, kadar gre za urejanje nujnih proizvodnih in drugih vprašanj, ki se tičejo dela. Vsi ostali sestanki, na katerih se obravnavajo druga vprašanja, morajo biti v prostem času. Praviloma smejo taki sestanki trajati le 30 minut in jih je sklicati ob 13,30. Predsedniki komisij družbenih organizacij morajo poskrbeti pred sklicanjem sestanka med delom, da je o obravnavani stvari na razpolago ustrezno strokovno poročilo oz. zagotovljeno gra-. ,y°v*n. v.s* potrebni pdatki, ki izključujejo zavlačevanje. 10. Delovne turnuse, uvedene hkrati z uvedbo skrajšanega delavnika, je dovoljeno spremeniti samo v korist boljšega poslovanja s pismenim predlogom komisiji za skrajšani delovni čas, ki ga mora potrditi obratni delavski svet. Izjemoma lahko določi drugačen delovni čas za posameznika te vodja sektorja, če s tem ni kršena korist dobrega poslovanja. Delavski svet je bil končno mnenja, da se morajo vsi člani kolektiva zavedati ne glede na gornje navedbe, da je nujno potrebno utrjevati delovni red in disciplino in je skrb za to ena prvih nalog vsake vodstvene osebe in vsakega delavca. Le tako bomo v skrajšanem delovnem času lahko poslovali z uspehom. Vsi ti sklepi in priporočila DS, če bodo te upoštevana, se bodo odražala v vsaj enaki proizvodnosti, če ne v povečani, kar pa se bo poznalo končno tudi na naših osebnih dohodkih. Problemi počitniške prakse dijakov v podjetjih Zanimiva predavanja KOLIČEVO, MARCA — Šolski center (tiska in papirja v Ljitb-Ijani je v sodelovanjiu z Indn- Prosta sobota in izobraževanje VEVČE, MARCA — Zadnje dni februarja so bila v sindikalni dvorani ČZP -»Ljudske pravice*, zanimiva predavanja pod naslovom — Naloga, obratovanje in vzdrževanje papirnega stroja. Organiziral jih je Šolski center tiska in papirja s sodelovanjem. Industrijskega biroja. Predavali so priznani strokovnjaki iz Avstrije o sistemu papirnih strojev, o konstrukcijah sitovih skupin in njihovih nalogah, o novih napravah na sušilni skupini, napravah za glajenje, o pogonu papirnih strojev, o vzdrževanju in nadzoru in o drugem. Vsako podjetje je poslalo precejšnje število sodelavcev, tako da je skupno število udeležencev presegalo 100. Ker je bila to redka prilika, lahko rečemo enkratna, je odgovorna služba o našem podjetju poslala osem sodelavcem, za katere so bila predavanja po strokovni plati zanimiva, vabilo za udeležbo. Velika večina se je vabilu odzvala. Zanimivo pa je, da je bilo med povabljenci najti tudi takih, ki se predavanj niso udeležili z motivacijo, da imajo ob 42-urnem delovnem tednu ha dan predavanja ravno prosto soboto in se zaradi tega predavanja ne morejo udeležiti. Torej po mnenju takih izobraževanje in več prostega časa ne gredo skupaj. Skupaj p»a tudi ne gredo zanemarjanje izobrazbe in proste sobote. strijistoim birojem iz Ljubljane v dneh od 28. in 29. februarja organiziral serijo predavanj pod skupnim (naslovom »Naloga, obratovanje in vzdrževanje papirnega stroja«. Predavanja so bila zelo zamiimiiva. Morda je bilo »starim« izkušenim papirničarjem nekoliko odveč poslušati osnove iz papirnih strojev. Vendar so bila izvajanja predavateljev o bistvu natoka snovi v papirni stroj, nadalje irazne izvedbe sito-vih, stiskalnih in '.sušilnih (skupin, že zelo .zanimiva in nova. Pojasnjen je bil zanimiv primer starega stroja, ki je dolgo obratoval v neki tovarni papirja v Avstriji ,s kapaciteto 4 tone papirja na dan. Omenjeni stroj ni bil več zanimiv s tako majhno kapaciteto, bilo pa ga je škoda opustiti. Stroju so povečali hitrost, v izvezi is tem so preuredili sitovo iskupino in stiskalnice. Glavni isušilmi valj je dobil novo boljše pločevinasto ohišje, parametre pare so nekoliko povečali, od izunaj pa dovajati na (zgornjo površino (papirja, pod ohišje topel zrak. Z omenjeno rekonstrukcijo so povečali kapaciteto na 20 ton papirja na dan kar je 5-ikrat-no povečuje. S tako kapaciteto in istim osebjem je seveda rekonstruirani stroj spet lahko konkuriral na tržišču. Pri razlaganju teme oi pravilni 'izbiri pogona papirnega stroja je predavatelj irazložil vse možnosti izbire (pogonov za papirne stroje. Papirni stroj se več ne uporablja, zelo zanimiv je pogon s parno turbino, preizkušeni način z Leonard-agregatom je še vedno v čislih, ker je možna odlična regulacija, čeprav ima ta pogon v električnem smislu razmeroma slab izkoristek.Tudi cene Leonard pogona ostanejo nekako v sorazmerju z velikostjo ■stroja. Pogoni z usmerniki na ži-vosrebrno paro, transduktoirji in germanijevimi in silicijevimi di- odami so (dražji, vendar (imajo zelo dober izkoristek, nekateri od navedenih pa imajo razmeroma slabe regulacijske lastnosti. Pogon s posamičnimi fcolekitor-■skimi motorji pa zahtevajo veliki papirni stroji npr.: .s kapaciteto 400'tom/dan papirja in brzino 950 m/min. Pogon velikih papirnih strojev :z Leonardom in centralno osjo ni več (rentabilen, ker postane s centraliiziraniim pogonom velikost stroja prevelika. Predvsem zahtevamo od pogona papirnega stroja varnost in sigurnost, pri (tem pa cena ni toliko bistvena. Nadalje je bilo govora, kako gledamo na vodno in snovno bilanco ter irekuiperaeijo vlaken pri papirnem stroju. Osnovna misel je, da vlakna pri odtokih od (Strojev lovimo, če govori temu v prid ekonomska računica. Nadaljnje čiščenje odpadnih voda pa je odvisno od strogosti oblastnih zakonskih predpisov. Precej raznih malenkosti, ki pa bistveno prispevajo k nemotenemu obratovanju papirnega stroja, je bilo pojasnjenih v zadnjem predavanju. Tudi strokovno, stopenjsko (popuščanje sitro-ja v pogon je važno. Dokumentirani normativi za vsak artikel olajševalno vplivajo na anako-mernosit proizvodnje in kvalitete, kerprakitično ne more (držati Vseh proizvodnih postopkov le en človek v glavi. Za vzdrževanje proizvodnih strojev je zelo važno vodenje evidenčnih listov, za valje, ležaje, klinasta jermena, sita in drugo. Omenjene evidenčne liste vodimo na podlagi tedenskih pregledov za vse leto. Tako dosežemo popolno enakomernost vzdrževalne službe, predvsem nepredvidene zastoje pa zmanjšamo na skrajni (minimum. Tematika predavanj in opisani problemi dajejo organizatorjem pečat, da je bila njihova zamisel o potrebi opisanih izvajanj nedvomno pravilna in koristna. N. B. Ko so na Vevčah pokopali pusta, so z njim vred zagrebli tudi 8-urni delavnik, majhno produktivnost, slabo vrednost točke in nekatere slabe razvade. Pogrebniki so upali, da vse to ne bo več oživelo Pust, pust, krivih ust... Takole so se našemili otroci iz papirniškega bloka v Radomljah. Slika je priobčena sicer nekoliko pozno,^ vendar upamo, da bomo v prihodnjem letu dobili podobne pravočasno 5oo 6oo 7oo v