NA KRATKO Reelekcija Reelekcija vodilnih delavcev v delovnih organizacijah konjiSke ob­ čine je končana. Izvedli so jo v dvanajstih kolektivih in v glavnem psvsod imenovali na mesto direk­ torjev dosedanje direktorje ali vr­ šilce te dolžnosti. Večina ostalih prijavljencev namreč ni ustrezala razpisnim pogojem, tako da so komisije izbrale najboljše. Plenum sindikata Na svoji zadnji seji je plenum občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah razpravljal o gradivu za š&ati kongres Zveze sindikatov Jugaslavije. Največ be­ sed so po.svetai pomenu referen­ duma in odnosom med sindikatom in organi samoupravljanja v de­ lovnih organizacijah. Pred zaključ­ kom reje so izvolili za delegata na kongresu ing. Vida Štefana. Kam po končani osemletki Letos bo v konjiški občini kon­ čalo osemletko kakih štiristo fan­ tov in deklet. Občinska skupšt'ina je že lani, letos pa je to storil tu­ di občinski .«indikalni svet, pripo­ ročila delovnim organizacijam, naj odpro čimveč vajenskih mest. Zla­ sti bo verjetno težko vključiti v nadaljnje izpopolnjevanje dekleta, zato bi naj kolektivi upoštevali tu­ di to okoliščino. Filatelistična razstava V počastitev dneva mladosti bo konjiško filatelistično društvo 24. maja odprlo republiško mladinsko filatelistično razstavo. Gre za prvo prireditev te vrste. Da je republi­ ško vodstvo poverilo organizacijo take' razstave prav Konjičanom, pa t& slučaj, saj deluje v občini naj­ boljše slovensko filatelistično dru­ štvo. Razveseljivo pa je posebno to, da ima 85 pionirjev in samo 12 odraslih članov. Na razstavi bo­ do zbrali okrog 1200 albumskih li­ stov najrazličnejših znamk. Nov program Medtem ko se letošnja izobraže­ valna sezona bliža koncu, priprav­ lja Delavska univerza v Slov. Ko­ njicah program izobraževanja za prihodnje jesensko-zimsko obdob­ je. Takrat bodo pripravili seminar O varstvu pri delu, seminar za čla­ ne samoupravnih organov in sin­ dikalnih podi-užnic, razpisali bodo nov oddelek osnovno .šole za od­ rasle in če bo dovolj kandidatov, tudi kovinarsko šolo in ekonomsko srednjo šolo. Boljši rezultati Kljub temu, da .so se gospodar- Sla rezultati v zadnjih dveh mese­ CIH nekoliko izboljšali, je zbor de­ lovnih skupnosti občinske skupš.čine n,"> svoji zadnji seji vendarle pri­ poročil delovnim organizacijam, naj dobro proučijo podatke, ki go­ vorijo o rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Zabelefiili so namreč precejš­ nje zaostajanje za planiranimi re­ zultati in celo za u*tpehi lanskolet­ ne proizvodnje. Od friilice do baleta Med najmlajšimi glasbeniki konjiške občine ^Izpod obokov ;:tare graiiine v Slovenskih Konjicah se več­ krat glasijo zvoki najrazlič­ nejših instrurn,entov — od violine, do frule Razumljivo, tu domuje nižja glasbena šo­ la, ki je središče glasbenega življenja v občini. Dobrih dve sto otrok in odraslih prihaja v te prostore, saj ima poleg rednega pouka tu vaje še moški pevski zbor, godba na pihala, salonski orkester in celo — baletna šola, v katero hodijo okoliški otroci. V šoli vlada neko posebno nalezljivo veselo vzdušje. Mla­ dež, ki je prinesla življenje med stare zidove, zavzeto sledi napotkom prizadevnih pedagogov, ki poleg svojega poslanstvo zborovodij, diri­ gentov in podobne funkcije. ki se jih nabere človek, ki živi za glasbo. Zanimanje za vpis v glasbeno šolo je veli­ ko. Lani so jih morali celo nekaj odkloniti, saj delajo z učno močjo manj kot prej­ šnja leta. Kljub temu pa so odprli dva nova oddelka v Zrečah in v Ločah, predvsem zaradi preproste ugotovitve, da laze hodi eden k mnogim kot obratno. Ravnateljica šole, Nada še- lihova, ki jo gotovo pozna staro in mlado daleč naokoli, je prijetna sobesednica. Za­ greto in živahno pripoveduje o zavodu, še bolj pa se nav­ duši, ko govori o otrocih. »Toliko je tega, da ne vem, kaj bi vam povedala,« se nam je nasmejala v pozdrav. »Mo­ goče ja najzanimivejša naša pripravnica. To je razred otrok, ki jih šele uvajamo v glasbeno življenje. Med nji­ mi je veliko takih, ki še ne hodijo v šolo. Z njimi pre­ pevamo pesmice, jih učimo igrati na frulico, spoznavajo note in ko končajo razred, se odločijo tudi to, kakšen instrum^mt bodo igrali.« »In za katerega je največ zanimanja?« »Za harmoniko. Kljub te­ mu pa imamo pri nas kar 16 violinistov, kar je za na­ šo šolo vsekakor zelo veliko.« čeprav imajo stare inštru­ mente in kot povsod, precej težav in crvir, se gojenci glas­ bene šole pojavljajo na vseh prireditvah in manifestacijah. Poleg svojih rednih internih produkcij, pripravijo vsako leto tudi zaključno priredi­ tev, kjer pokažejo najboljše, kar so se naučili med letom. Tega ponavadi ni malo, zato so produkcije zelo dobro obi­ skane. In skoraj zagotovo bo tako tudi letos, ko se bodo s programom veselih in po­ skočnih melodij napotili tudi v nekaj okoliških šol, da bi še tam vzbudili zanimanje med svojimi vrstniki za lepo glasbo. — ib. Nasmejani in razigrani prihajajo otroci v glasbeno šolo. Kadar pa gre zares, znajo zaigrati tako, da zaploska ste herni v dvorani. Gotovo bo tako tudi letos — ob zaključ> ni junijski produkciji, na katero se skrbno pripravljajo. Foto: I. Burnik Foto: I. Burnik Brez naglice v nov delovni čas Prejšnji teden se je v Siov. Ko­ njicah sestala komi.sija, ki preuču- j«" pogoj«' za pi-ehod na nov delov­ ni čas. (iovorili so zlasti o otro- .škem varstvu, o družbeni prehrani in o prevozih na delo. Strukovne službe pri občinsVi skui)ščini so pripravile analze. ki med drugim kažejo, da za okrog alliO predšol­ skih utrok delujeta v občini le dve vzgojno-varstveni ustanovi. Obe skupaj .sprejmet-A nekaj več kot sto otrok. Anketa, k so jo izvedli med za­ poslenimi materami v občini, pa kaže, da bi v primeru uvedbe de- Ijem'sa delovnega časa ostalo brez varst\a približno Z'ii otrok, od te­ ga 161! preilšolskih. Ker je varst­ vena ustanova v Slov. Konjicah vključila že več otrok, kot je nje­ na kapaciteta, ni mogoče misliti še iia dodaten vpi». Podobno pa je tudi na osnovnih šolah, ki tudi ni­ majo nikakršnih pogojev za celo­ dnevno bivanje otrok v .šoli. Nič boljsie ni s prevozi delavcev, predvsem iz območja Poljčan, I^oč, Žič, Draže vasi in drugih krajev. Iz smeri Poljčan in Loč se vsak dan vozi na delo več kot 150 de­ lavcev, iz Draže vasi in Tepanja okrog 10(1, iz Oplotnice prav toliko in tako dalje. V jesensko-zimskem obdobju se to število poveča še za kikih :>0 odstotkov. Kaže, in takš­ na je (uiti u.gotovitev komisije za prehod na deljen delovni čas, da tnnulno ni v konjiški občini no­ benih pogojev za uvedbo novih av­ tobusnih prog, tembolj, ker so ce­ ste na teh relacijah izredno sla­ be. Družbena prehrana sicer men- d-i ne hi bila problematična, ven­ dar je vprašanje, če bi si lahko delavfi z nižjimi osebnimi dohod­ ki privo.ščii dnevni izdatek kakih 400 do 500 starih dinarjev za to­ pe! opoldanski obrok. Po datj.si razpravi je komi.sija sklenila, da bo predlagala občin­ ski .skupščini, naj priporoči delov- nin^ organizacijam, naj ne hitijo z uvajanjem novega delovnega časa, ker. bi to porodilo mnogo drugih, trenutno nerešljivih problemov. Ko­ misija namerava tudi predlagati, naj v občini takoj začno sistema­ tično reševati otroško varstvo, v delovnih organizacijah pa naj bolj aktivno kot doslej pripravljajo uvedbo 42-urnega delovnega tedna. B. A. Presežen etat V preteklem letu je gozdarstvo v konjiški občini močno preseglo predvidene količine poseka iglav­ cev. Tudi z vzdrževanjem gozdov ne moremo biti povsem zadovoljni;. Vendar velja ta ugotovitev bolj KGT' ne samo za gozdove v družbeni po­ sesti, saj so privatni gozdovi ve­ liko bolje vzdrževani. Krvodajalstvo Konec junija oosta v Zrečah in Slovenskih Konjicah krvodajalski akciji. Sindikati vabijo vse svoje člane, da se akcje udeležijo v čini- večjem številu. Po dosedanjih po­ datkih so bili vedno najboljši v Vitanju, medtem ko so se najslab­ še odrezali ponavadi v Zrečali. Vrnili so se Prosvetno društvo v Ločah na novo zastavilo delo Kulturno-prosvetno dništvo »Mar­ jan Rap« je pred dvema mesecema postavilo na oder dramo domačega avtorja, člana SNG iz Maribora, Emila Freliha »•^'rnil se je«. Z njo so doživeU lep uspeh tako doma, saj se je premiere udeležil tudi av­ tor, kakor tudi na več kot dvajse­ tih gostovanjih. Sicer pa ima društvo, ki poid njegovim okriljem delata tudi ki­ no in knjižnica, precej težav. Le maloštevilna skupina je vodila in izvajala delo. Vodstvo droštva je že dve leti sklicevalo občni zbor, ki pa je bil vedno nesklepčen, še­ le pred kratkim se je zbralo do­ volj ljudi, da so lahko izvedli ta svoj delovni obračun. Največ so na občnem zboru raz­ pravljali o kinodvorani. Loče, ki so išb številu prebivalstva drugi kraj v občini, gotovo potrebujejo filmsko raz\'edrilo. Zaradi reper- toarne politUie, ki ni ugodila že­ ljam gledalcev, je kino kmalu za- plaral v izgubo in lani decembra so se vsi sprijaznili z ukinitvijo kina. Taki-at pa je Emil Županč, ki je sicer režiser dramske sekcije, tvegal in na lastno odgovornost na­ ročil filme za letošnje leto. Da je uganil okus občinstva, dokazuje dejstvo, da si je v prvih štirih me­ secih letošnjega leta ogledalo pred­ stave toliko ljudi kot lani celo le­ to. Gotovo bo kdo kritiziral, da so fiimi preveč komercialne narave, kar pa je le deloma res, saj so vmes tudi zelo. kvalitetni filmi,; Toda dokler se bodo morali majh­ ni kinematografi sami vzdrževati, se ne bodo mogli povsem posve­ titi principu izbire po umetniški vrednosti filma. Drug problem društva in Loč pa je kultiu-ni dom, ki so ga zgradili kmalu po osvoboditvi. Danes ga je že tu in tam načel zob časa. Po­ trebno bi bilo obnoviti tla, ure­ diti električno napeljavo in še mar­ sikaj drugega. V zadnjem času se je v blagajni društva zaradi sltrb- nega varčevanja nabralo nekaj de­ narja vendar vsota ne zadošča za popravilo dvorane. Pomoč pa sta obljubili tudi opekama in krajev­ na skupnost in ker se bodo tudi občani gotovo odzvali s prostovolj­ nim delom, se le kažejo lepši obe­ ti. Najostrejše pa so bile debate o finančnih sredstvih, ki so, žal, po­ tisnile nekam vstran osnovno de­ javnost prosvetnega društva. Sta­ rejši so očitali mladim, da v dru­ štvu premalo sodelujej.o. To je si­ cer res, drži pa tudi to, da se ve­ čina mladincev vozi V šole v Ma­ ribor ali Celje in s«; marsikdaj vračajo domov šele pozno popol­ dne Kljub vsemu so sklenili, da bodo kolikof se bo le dalo, po­ mladili vrste članov prosvetnega društva. Končno so za novega PREDSEDNLKA iz\'olila Francija Gum- zija, KI je že več let aktiven čla.n društva. Upamo, da bo novi od­ bor MSTAVIL svoje delo in pričaku­ jemo še več takih uspehov, kot je bila igra »Vrnil se je«. Tam u gori roža rase../' Na obisku pri pohorski zeliščarki Karlini Rošar Vraže o ženskah, ki kje gozdovih nabirajo zelišča, so bile menda krive tega, da sem si srečanje z eno naj­ bolj znanih pohorskih zeli- šdark — Karlino Rošar iz Pake pri Vitanju — predsta­ vljal povsem drugače, kakr­ šno je bilo v resnici. Pa tu­ di žensko, o kateri so mi pri­ povedovali zdaj kot o nabi- ralki zelišč, zdaj kot o odbor­ nici, igrahki. .. Pomlad je že pred tedni pognala zimo s travnikov in gozdov, ko sem poskušala u- jeti korak s fantom, ki mi je kazal pot do Karline. In ko sem spet hotela vprašati, če bova kmalu na cilju, se je za strmim pobočjem prika­ zala lesena hiša z značilnim »gankom« in cvetjem na ok­ nih. Nekaj trenuikov za tem sva se s Karlino radovedno merili s pogledi. Ne vem, kaj si je rriislila ona, jaa sem bila pošteno preseneče­ na. Namesto stare, v črno oblečene ženske, je stala pred rnenoj visoka, vitka, ne­ opredeljene starosti, ponosna Karlina. Od sonca ogorelih nog se je držala razpokana zemlja in tudi roke so bile raskave. Zato pa je bil stisk krepak in nekoliko daljši, Jcot da bi hotela že iz njega razbrati, s kom ima opravka. »Orjem,« je rekla in po­ gledala bose noge. »Pa kar sami?« se začudim. »Seveda,« je odgovorila, »čas je,« je bilo kot poja­ snilo na vprašanje o obdob­ ju, ne pa na to, kar sem mislila jaz. To. da opravi ve­ čino poljskih del sama, se ji verjetno zdi povsem razum­ ljivo. Sicer pa v hišici sredi gozdov in travnikov ne živi čisto sama. Potem, ko je hči šla v Ljubljano študirat in je Karlini umrla mati, je vzela k sebi neko gluhonemo si­ roto, ki bi sicer živela na občinske stroške. Kdo ve, za­ kaj je to storila?! Zato da bi si z njenim delom kaj posebno pomagala ne. Prej zaradi svojega tako zna­ čilnega odpora proti hinav- ščini in navidezni ljubezni­ vosti, ki so ju tako ali dru­ gače prizadeti ljudje vedno deležni. Tako je bilo moje prvo srečanje s Kariino Rošar. Za drugo pa sva se morali posebej dogovoriti. Zakaj, zdaj, ko je pomlad razboho­ tila zelenje po vsej »njeni« planini, je redkokdaj doma. »Petdesetkrat zapored grem v planino,« mi je pripovedo­ vala, ko se je skoraj pražnje oblečena vrtela po lepo po­ spravljeni sobi. »Takrat ne poznam ne nedelje, ne pra­ znikov. Naberem na stotine drobnih zelišč, ki jih večina še poz7ia ne. Odhajam zju­ traj ob štirih in se vračam ob mraku. Takrat zaživim po svoje. Daleč od ljudi, med pticami, vetrovi, ob son­ čnem vzhodu in zahodu, do­ živim SVOJO, morda nekolil^ posebno srečo ... Tisti dan je bila Karlina v dolini. V šoli je od šolskih otrok odikupovala zelišča za ljubljansko podjetje »Dro­ ga«, s katerim ima posebno pogodbo o sodelovanju. In čeprav je šele pomlad, je na podstrešju že vse polno slad­ kih koreninic, bodeče neke in kdo ve česa še, kar skrbno suši. in hrani za tisti čas, ko bo odpremila v Ljubljano. »Koliko pa naberete zelišč v enem letu?« vprašam. »To bi vain pa tc^ko pove­ dala. Nisem še računala. Za »Drogo« pa ustvarim letno kake 4 milijone din prometa. Seveda z odkupljenimi zeli­ šči vred.« Položila je roke na pred­ pasnik in dejala: »Pa mi pravijo ljudje, da sem neu­ mna, ker se toliko mučim. Saj me nihče ne sili. In bolj ko za denar, delam za vese­ lje. Sicer pa niti ni tako tež­ ko, če si človek prav razde­ li svoj čas. Jaz sem si ga za nekaj let v naprej. Točno vem, koliko dni smem pora­ biti za sejanje in oranje, ko­ liko za »pohode« v planino. koliko za odkupe zelišč in sadežev od drugih nabiral­ cev, koliko za sušenje in vla­ ganje in tako naprej.« In se vam zmeraj vse po­ sreči?« »Skoraj. Veste, to fe pa moja trma,« se široko za­ smeji Karlina. »Je hudič, če visoko v planinah v temnih se meni kaj zoperstavi! če dežuje, kadar sem namenje­ na . v planino, pač dežuje. Jaz grem kljub vsemu.« Medtem ko prvič v življe­ nju grizljam sladke koreni­ nice, se mi spet vsili primer­ java iz bajk in pripovedk — tisto o sušenju in varenju pijač v stari, črni kuhinji. »Torej vse, kar sami 7iabe- rete in odkupite od drugih, tudi prodate? Vam za doma­ čo uporabo nič ne ostane?« »O, to pa že. Sama na pri­ mer še nikdar nisem pojed­ la nobene tablete. Pa tudi drugi me kdaj prosijo za kakšen čaj.« »In kaj na primer proti čemu služi?« »Pravijo, da hribska resa pomaga pri rani na dvanaj- stemiku, encijan ozdravi ne- ješčnost, arnikine korenine so dobre proti reumi, cvetje za rane, pa — tako naprej, kaj bi vam naštevala!« Z opravičilom, da ima ne­ kaj opraviti v kuhinji, me je potem pustila samo za pre- grnjeno mizo. Iz kuhinje silšim radio in se spomnim, da je omenila, da bi rada te­ levizijski sprejemnik. Tudi o pralnem stroju razmišlja, pa o lepi, svetli kopalnici, ki bi jo mogla urediti v izbici na koncu hiše. »Vse bo še mo­ goče,« misli na glas Karlina. »Samo, da ne bi prišla kak­ šna bolezen in bi ostala ko­ mu v breme ...« »Vas je bilo kdaj strah v planini,« jo vprašam, ko se vrne. »Strah?« je zategnila in me iskreno začudeno pogle­ dala. »Ne vem, česa bi se bala?! Iludobm ljudje me tam ne najdejo... No, en-, krat me je pa res bilo. Ni-' sem bila sama. Kakih pet šest otrok sem peljala š se­ boj. Veste, zdaj se mladina že zelo zanima za zelišča. No, tako nas je tuSzrat zalotila nevihta. Bala sem se za o- troke, ki so se tiščali kot pi­ ščanci koklje. Strela pa je švigala nalašč pred našimi očmi. K sreči se je vse dob­ ro izteklo.« Ko se je Karlina razgovo- rila in se je prirojeno neza­ upanje umaknilo, mi je veli­ ko pripovedovala. Zvedela sem o zadrugi, ki je pre pro­ dajala lisičke s tolikim do­ bičkom, da jih ljudje potem niso hoteli več nabirati. Pa ono o odkupovanju mravljič­ nih jajčec, ko so bili kazno­ vani tisti, ki so jih po naro­ čilu nabirali, ne pa oni, ki so jih odkupomli. .. »Kaj pa razvedrilo, Karli­ na? Ga je kaj?« se pozani­ mam še za njena nagnenja. »Se že kaj najde. To vam bom povedala, kako se je zgodilo, da sem začela igrati. Pred leti so v dolini odprli zadružni dom in so za to priložnost igrali »Rcfkovnja- če«. Meni je bilo igranje všeč, pa sem sklenila, da bo­ mo mi kmetje, tudi igrali. Si morete misliti, kako so se mi v dolini smejali, ko sem to povedala! Pa sem bila spet trmasta, če cigan lahko naruči kmeta plesati, se bomo tudi mi naučili igrati. In ta­ ko smo igrali tisto »V Ljub­ ljano pa dajmo« in nihče se nam ni več smejal. Oitlej sem sodelovala v 13 igrah. •F^DFI 'FEFE« bomo itu igrai^: Radi bi pritegnili mladino. Preveč ob strani jo pustimo. Sploh pa nekateri včasih mi' slijo, da smo kmetje veliko preneumni...« Ko sva potem odšli iz hi­ še, da bi jo fotografirala pod tistim drevesom, ki P ob poletnih večerih daje za­ vetje za sanjarjenje o lepem, je bila tako prisrčno v i^' dregi da skoraj verjeti ni­ sem mogla da je to ista sa- mozavestna, odločna Karii- na, ki mi je prej s tolikšnirt^ žarom pripovedovala o svoji planini. Kasneje sem ugoi(^ vila, da v aparatu ni bilo več posnetkov in tako bo prizor pod cvetjem osia^ pred očmi samo meni. če bila Karlina, bi se verjetno ujezila in jo kakšen dan tem spet mahnila v planino s polnim fotoaparatom toda žal to nisem. Gotovo p<^ se srečava kdaj drugič. ne prej, tedaj ko bodo gobi- Morda jih bom le kaj na­ brala — zakaj, Karlina, pra' vi jo, da ima preštete . . I. BURSl^ slavenske kanjiee 16. MAJA 1963