Ov Zbirka erotičnih pripomočkov Celjanov Som velikan iz Šmartinskega jezera Št. 94/ Leto 64 / Celje, 1. december 2009 / Cena 1 EUR Tisljeva četa položila Koper na hrbet Rokometaši Celja Pivovarne Laško so tokrat navdušili Zlatorog in povišali svoje vodstvo na lestvici prve slovenske lige. Derbi je v dvorano privabil številne ljubitelje rok(^ meta. Bo kmalu spet tako, kot smo bili vajeni nekoč? Platinasta poroka na Polzeli Kdo bo novi celjski škof? Razžaljeni Dobjani proti lokalnemu časopisu Lastnika 15-letnega psa trdita, da je za njegovo smrt kriv veterinar Na Karitas hodijo zaposleni HIOGODKI novi tednik Kdo bo novi celjski škof? Dn Stres bo zaenkrat upravljal celjsko škofijo iz Ljublja-ne - V ozadju iskanje novega celjskega škofa Zadnji konec tedna je bil glede »kadrovskih« novo* sti v Cerkvi v Sloveniji razburljiv. Upravitelj celjske Škofije, dr. Anton Stres, je bil namesto za Škoia pomočnika v Mariboru imenovan za prvega človeka Cerkve v Sloveniji. Celjski rojak, dr. Marjan IbmŠek, ki so ga nekateri primko-vali kot drugega celjskega škofa, odhaja namesto v knežje mesto v Maribor. Prva, neuradna novica o spremembah v slovenski Cerkvi, ki je prišla v javnost v petek, je močno odmevala. V soboto je sledilo Še uradno sporočilo o novih ljudeh na pomembnih položajih» o tem, kar je sprejel v Vatikanu uradno papež Benedikt XVI. Dosedanji ljubljanski nadškof, metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Alojz Uran, ki ima s 65. leti težave zaradi oslabelega srca, se je tako moral» kljub priljubljenosti med verniki ter razmeroma dobrem sodelovanju z oblastjo, umalcniti. Da je Uran slabega zdravja, )e splošno znano, saj je bil v bolnišnici še pred dobrima dvema tednoma. Med njegovimi morebitnimi nasledniki v vrhu slovenske Cerkve so omenjali Nov ljubljanski nadškof, dr. Anton Stres, se je rodil leta 1942 v DonaČki Gori pri Rogatcu ter nato obiskoval ntžfo gimnazijo v Rogaški Slatini. Doktorata, oba na temo marksizma, je opravil v Ljubljani ter v Parizu. Med drugim je bil dekan ljubljanske teološke fakultete, predstojnik jugoslovanske ter slovenske misijonske družbe, predsednik slovenske škofovske ko-misije Pravičnost in mir 1er njen evropski podpredsednik. Za prvega celjskega škofa je bil imenovan aprila 2006, za mariborskega škofa pomočnika januarja letos. tako dr. Stresa kot dr. Turnš-ka, oba s koreninami na našem območju. V Celju so vsi že od začetka leta vedeli, da je vprašanje časa, kdaj bo knežjemesto zapustil njegov prvi škof dr. Stres, vendar vsaj zaenkrat niso pričakovali, da se bo tako na hitro znašel v vodstvu ljubljanske nadškofije namesto v Mariboru. Dr. Stres je gotovo med redkimi, ki jim je lahko zaupano opravljanje nasploh zahtevne funkcije, zato odločitev o nenadni selitvi v Ljubljano, zaradi višje sile, spioh ne Čudi. Mekoliko bolj lahko čudi selitev dr. Marjana Turnš-ka v Maribor, saj so ga pričakovali tako v Celju kot nazadnje celo v Ljubljani. Kot murskosoboški škof s tamkajšnjimi kraji niti ni imel posebne zveze, zato bi bilo bolj samoumevno, da bi ga že leta 2006 imenovali na funkcijo drugega celjskega škofa. To se nobenkrat ni zgodilo, zato je zelo zanimivo, kdo bo konec koncev vodil celjsko Škofijo. V javnosti ni zaenkrat nobenih informacij, Celja med vsemi Or. Anton Stres in Santos Miril y Csstello (desno) na letošnjam Klicu dobrote. Levo za županom Bojan Šrotom tudi dr. M&tjan Tumsak uradnimi sporočili iz Cerkve neposredno niti ne omenjajo. To seveda ne pomeni, da o tem, kdo bo celjski škof ter od kdaj bo to. ne razmišljajo in da postopka niso pospešiU. Po neuradnih podatkih smo izvedeli, da apostolski nuncij v Sloveniji, Santos Abrli y Ca-stello, trenutno izbrane osebe vprašuje, kaj menijo o določenem kandidatu. Novica o drugem celjskem škofu, ki bo prišla iz Vatikana, se bo v javnosti verjetno morala pojavili kmalu, saj odhaja dosedanji upravitelj celjske škofije, dr. Stres, v novo službo v Ljubljano 24. januarja. Nov mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan lUrn-šek je bil rojen leta 3955 ter izhaja z območja sedanje celjske župnije sv. Duha, kot štirinajsti otrok v družini. Maturiral je v Celju, pozneje je štiri leta služboval kot kaplan v Velenju, prav tako je opravil v Rimu doktorat na Papeški univerzi Gregoriana. Med drugim je bil rektor mariborskega bogoslovnega semenišča, poučeval je na enoti teološke fakultete ter sodeloval pri Slomškovi beatifikaciji. Med strokovnim delom se med drugim posveča teoriji eksorcizma, izganjanja hudega duha. Po zanesljivih informacijah naj bi dr. Stres upravljal celjsko škofijo do začetka spomlad i še iz Ljubljane, do takrat pa naj bi v Vatikanu odioč-ili o novem celjskem dušnem pastirju. Nove škofe ponavadi izbirajo med vsaj tremi kandidati. BRANE JERANKO Foto: TimE 'i novim celje _V CITYCENTRU cet jp Petek, 4* decembra, med 17. in 19. uro t Oddaja Katrca pripravlja nase Miklavževo darilo vsem poslušalkam in poslušalcem Radia Celje« Nastopili bodo Savinjskih 7, ansambel Donačka^ Manca Špik^ Brigita Suler in skupina Malibu* S skladbo S harmoniko do zvezd, za katero so že posneli videospot, se bo predstavil tudi ansambel Ra-Ce^ kije nastal v našem uredništvu« Prihod iz Afganistana napoveduje spremembe v celjski vojašnici so v petek slovesno sprejeli pripadnice in pripadnike 11. kontingenta Slovenske vojske ob vrnitvi z mednarodne operacije ISAF iz Afganistana. Slovesnosti sta se udele^la ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelu^ič in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Branimir Furlan. »Vojaki so končno doma,« je dejala Jelušičeva in izkc>-ristila priložnost, da se 84 pripadnikom, kolikor jih je od^ lo na osem mesecev dolgo operacijo, opraviči za zaplete s prevozom z misije v domovino. »Zdelo se je, da doma ni bilo posluha za takrdtno čakanje na polet domov.« Med obveznimi nalogami pripadnikov je poleg inštruktor-skega delà izpostavila njihovo delo v viogi skrbnika volitev in uspešno IqDeljano humanitarno akdjo za afganistanske otroke, v kateri so sodelovale tudi žene pripadnikov. Ministrica glede sodelovanja Slovenske vojske v Afganistanu napoveduje spremembe. »Dosedanji kontingent, ki ga pošiljamo v Afganistan, bomo preoblikovali v novo obliko debvanja in na podiagi tega ugotovili, koliko ljudi bo za 10 potrebnih.« v govoru se je dotaknila tudi nedavnih tragedij v vojaških vrstah in ob tem obljubila, da bo storila vse, da se bo pritisk na delo voj^ov zmanjšal in da bo zanje zagotovljena vsakršna pomoč. MJ Foto: SHERPA Od skupaj 64 je na osemmesečno misijo v Afgamstao odsb 63 pripadnikov 12 celjske vojsSnico. Brigadir Branimir Furian jo udel^encom podelil priznanja in spominske značke. ŠC.94-1.decemlwr2009 - novi tednik DOGODKI Z znanjem in varno spolnostjo proti aidsu Na Celjskem doslej 59 okuženih z virusom HIV, za aidsem jih je zbolelo 17 - Uporaba kondomov varuje pred večino spolno prenosljivih bolezni »Prenašaj sporočilo, ne virusa!« je zgovorno geslo letošnjega 1. decembra» svetovnega dneva boja proti aidsu. Geslo nas opozarja, da se okužba z virusom HIV in pandemija aidsa Še vedno širita, zajeziti pa ju je mogoče le z znanjem o na-činu prenosa okužbe. »Odgovorna in zdrava spolnost, uporaba kondomov in pravočasno testiranje ob morebitni izpostavljenosti tveganju za okužbo» so učinkoviti pristopi za omejevanje širjenja HIV okužbe,« poudarja dr. Alenka Trop Skaza» predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Da dosledna uporaba kondomov varuje tudi pred veČino drugih spolno prenosljivih okužb, je ueba nenehno ponavljati» saj uporaba kondomov še vedno ni dovolj razširjena. To želijo preseči zlasti pri mladih, saj raziskave kažejo, daljudje običajno ohranijo vedenjske vzorce, ki so se jih naučili v mladosti. V celjski regiji so od leta 1988, ko so evidentirali prvo HIV okuženo osebo. do leta 2008 zabeležili 56 HW okuženih, največ leta 2005, ko je bila HJV okužba ugotovljena prí osmih osebah. V tem obdobju je na Celjskem zbolelo za aid som 17 ljudi. Letos so do začetka oktobra ugotovili iri primere HIV okužbe» zaradi aidsa ni umrl nihče. Tudi podatki za Slovenijo govorijo o nenehni rasti Števila okuženih. Inždtutu za varovanje zdravja je bilo v ob-dobju 1999-2008 prijavljenih 2S8 primerov okužb s Takole so v središču Delja lani delili rdeče pentlje. HIV: 227 pri moških in 31 pri ženskah, vključno z dvçma otrokoma, ki sta se rodila HfV okuženim materam. Lani je zaradi aidsa v Sloveniji zbolelo II oseb, pet bolnikov je umrlo. Prijavljenih je bilo 48 primerov no\^ okužb» kar" je največ dosle), Letos je bilo do konca septembra prijavljenih 29 novih HIV okužb. Kdaj se bo HIV okužba razvila v aids, je odvisno predvsem od pravočasnega začetka zdravljenja s proti virus nimi zdravili. Prav zato je po- SpoLni način širjenja je najpomembnejša pot prenosa HIV okužbe. Tako se okuži 75-85 odstotkov odraslih. Z izmenjavo okuženih igel med Intravenskimi narkomani se okuži 5-10 odstotkov odraslih, nekoliko manj, 5-5 odstotkov HIV infekcij pa nastane zaradi transfuzije okužene krvi oziroma krvnih pripravkov. Prenos z matere na otroka je vzrok za okužbo pri novorojencih in otrocih. membno, da okužbo s HIV odkrijejo čimprej. To je mogoče edino s testiranjem. Zanj se še vedno odloča premalo ljudi. V Sloveniji so lani zabeležili v povprečju 1,5 testa na 100 prebivalcev, pred desetimi leti manj kot enega. Posameznik, ki ne ve, da je okužen, se ne zdravi, hkrati pa z nezaščitenimi spolnimi odnosi širi okužbo na svoje spolne partnerje. Da bi vendarle kar največ ljudem posredovali informacije, bistvene za razumevanje okužbe s HIV in pomena rabe kondomov v spolnosti» so informativna gradiva razdelili po vseh srednjih šolah, mladinskih centrih, študentskih servisih in zdravstvenih domo\d. Danes bodo v številnih krajih postavili tudi stojnice, ob katerih bodo delili zloženke, brošure, letake, kondome in rdeče pent- Prepoved obiskov v celjski bolnišnici v Splošni bolnišnici Celje so zaradi naraščajočega Števila primerov gripe v državi prepovedali obiske hospitaliziranih pacientov. Bolnike» ki so na zdravljenju v celjski bolnišnici, lahko do prekJIcd obiskuje le en najbližji svojec, seveda pod pogojem, da je zdrav. »Obiskovalci, ki bodo imeli dovoljenje za obisk v bolnišnici, so dolžni dosledno upoštevati dodatna navodila zdravstvenega osebja,« so zapisali v sporočilu za javnost. V celjski bolnišnici je bilo sicervčeraj na zdravljenju 20 pacientov z gripoznimi obolenji, od tega sedem na otroškem oddelku. Zdravstveno stanje vseh je stabilno. Povečan ostaja tudi obisk pacientov v specialističnih ambulantah. V Sloveniji je do včeraj popoldne zaradi posledic okužbe z novo gripo umrlo sedem bolnikov. Uradno so potrdili že okoli tisoč primerov okužbe. Med tistimi, ki so se zdravili v bolnišnicah, so prevladovali mladi ljudje. Do22. novembra se je po državi proti novi gripi cepilo 32.060 oseb, na Celjskem le 5 tisoč. Strokovnjaki še vedno priporočajo cepljenje. Ker je posameznik zaščiten pred virusom šele 14 dni po cepljenju, se je potrebno cepiti Čimprej-MBP V epidemiološki ambulanti ZZV Celje je možno prostovoljno, strogo zaupno» anonimno in bre^Iač-no testiranje na HIV okužbo vsak torek ali sredo, od 10. do 12. ure. Najkrajši čas. v katerem je možno ugotoviti morebitno svežo okužbo, je dva tedna po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV. Informacije o možnosti testiranja so dostopne na telefonski številki: 03/42-51-122. V zavodu je lani test opraviio 252 posameznikov» do novembra letos pa 193. Ije, V Celju bo stojnica v središču mesta, na zvezdi, med 11. in 13. uro. Pripravljala jo Projektna pisarna Celje -Zdravo mesto in Program za zmanjševanje škode od prepovedanih drog, Klub študentov občine Celje (KŠOC) bo delil rdeče pentlje in kondome najprej po centru Celja, popoldne v prostorih City-centra in Planeta Tuš. V Velenju bodo stojnico skupaj pripravili prostovoljci Mladinskega centra Velenje in Šaleški študentski klub. Stojnica bo dopoldne na mostu pri parku Splošne in strokovne ^mnazije Velenje. Člani Študentskega kluba mladih Šentjur bodo postavili stojnice na Mestnem trgu v Šentjurju ter od 14. ure dalje ob njej delili informacije in kondome. MBP Foto: KATJUŠA (arhiv NT) Je strah pred novo gripo znotraj votel? Velika pozornost medijev in javnosti je v zadnjem iasu namenjena novi grl' pi in dilemam, ali se pred njo zaiiitfti s cepivom ali ne, O gripi je beseda tekia tudi na sobotni DÙeii zdravja v Planetu Tlii Celje, Glede na to, da nas vsok dan ustrařiu-jejo z novimi Stevilicami obolelih zaradi nove gripe in da po drugi strani v javnost prihajajo tudi svarila o nevarnosti cepivo, je zmeda med ljudmi povsem razumljiva. Kako se znajti med ttevilnimi, tudi nasprotujočimi sf informacijami, je na dobro obiskanem predavanju na sobotni Deželi zdravja povedala Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Brezplačno predavanje je postreglo s Številnimi koristnimi InhrmacijamI, med drugim ste tako lahko Izvedeli tudi to, kako se pred novo gripo obvarujemo brez cepiva in kaj preverjeno zmanjiuje možnost okužbe, četudi bi bili v neposrednem stiku z virusom. Katja Podergojs, namestnica vodje projekta Skupaj za zdravje Čhveka in narave je v pogovoru s Tino Vengust za poslušalce Radia Celje razkrilo Stilne uporabne informacije in recite namvnih zdravil. Pri obolelih z gripo pomaga ingverjev Čaj z limono in medom. Ker Ingver zaradi občutljivosti na mraz nI primeren za gojenje na domačem vrtu, je bo/yç, da ingverjev gomolj kupimo v trgovini. Olupimo go in naribamo ter nato noževo konico ingver-ja prelijemo z vreio vodo. Ko se čaj ohladi na okrog 50 stopinj, mu dodamo med In limono, saj prevelika vročina uniči njune blagodejne učinkovine, f^d gripo se lahko branimo tudi z uživanjem cimeta, ki greje telo, ie posebej okusen pa je cimet v kombinaciji z medom. Pomaga tudi uživanje čebule, česna, smrekovih vriHkov, bezgovega in lipovega àsja. Viruse uničuje evkaliptusovo eteričr^o olje, ki ga zmeianega z vodo razpršimo po prostoru, ali pa čebula, kijo z olupkom vred posta vimo v prostor In nase srka virvse, a je potem ne smemo pojesti! Dobro sije rudi zapomniti, da v času bolezni naše telo potrebuje veliko počitka. Potrebno je dovolj spati, hkrati pa ni priporočljivo v preveliki meri zbijati vročino, saj se z njeno pomočjo telo bojuje z boleznijo. Sobotna predavanja v Planetu Tuš Celje so dopolnile ie stojnice, na katerih so obiskovalci poleg koristnih informacij lahko okusih tudi zdravilne napitke. Sanja Lončar je na sobotnem predavanju odgovorila na vprašanje, kaj je bolj nevarno: gripa, strah pred gripo ali cepivo proti gripi. Za vse, ki želite izvedeti več, vabi jeni no spietno stran društva Skupaj za zdravje človeka in narave - www. zazdravje.net. lltlARSTVO NOVI TEDNIK V Al posu kriza ne popušča Bodo potrebna odpuščanja? - V devetmesečju čisti prihodki od prodaje le 57 mililonov evrov, kar je pol manj kot lani v tem času Po govoricah naj bi se največji lastnik Alposa, Arce-lonnittal iz Ostravě, odloČil za prodajo svojega 38-od-stolnega deleža. Uprava Al-posa o tem nima nobenih in-formacij. Za Šentjurskim Al po som je težko devetmesečje. Po njihovih opažanjih primež gospodarske recesije ne popuš-ča, prej nasprotno. V tretjem kvartalu so vse težje žago-tavljali polno zasedenost kapacitet. Še najbolje so pošlo-vali v programu aluminijaste opreme, kjer so začeli sodelovati z veliko evropsko trgovsko verigo. Kot kaže, bo tudi prihodnje leto za Alpos leto intenzivnega zmanjševanja stroškov. Devetmesečni rezultati so slabi, čisú prihodki od prodaje so znašali 57 milijonov evrov, kar je v primerjavi z^er^kim obdobjem lani prepolovljen znesek. Maja )e sicer že kazalo» da se bo negativen trend vendarle zaustavil, žal pa do izboljšanja ni prišfo. Vprogra-mu metalurgij e so močno vpeti v avtomobilsko industrijo in gradbeništvo. Zato so prodali skoraj 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V programu orodjarstva so se naroČila prepolovila» kovinsko po- hištvo ni več v trendu, zato so se tudi tukaj prihodki prepolovili. Še najmanj so utrpeli v programu aluminijasiih izdelkov, saj so začeli sodelovati z veliko evropsko t^ovsko verigo. Vse to jih je sililo, da so zniževali Število zaposlenih, a le na račun predčasnih upokojitev. »Trdih« načinov v Alpo-su niso uporabili, čeprav se je govorilo, da bo del režijskih delavcev odveč. Je pa velik del režije na 36-umem delovnem tedniku. A ker se gos- podarske razmere še niso obrnile na bolje in kot kažejo napovedi strokovnjakov izboljšav v kratkem Še ni pričakovali, se znajo tudi na področju zaposlenih zgoditi večje spremembe. Uprava o rijih še noče govoriti, saj pravi, da še niso dokončno oblikovane, obenem jih mora prej pou-diti nadzorni svet. Dejstvo pa je, da bo letošnji izkupiček za 30 odstotkov slabši od lanskega, podobna zgodba se obeta tudi v prihodnjem letu. Zato se bo treba z vsemi stroški tudi pri delovni sili prilagoditi na naveden obseg poslovanja. RP Novem kot učeče se podjetje Žalski izddovalec okrasnih letev za avtomobile višjega cenovnega razreda Novem je letošnje leto, ko so imeli precej manj naročil kot lani, vseeno izkoristil sebi v prid.Poleg tega, da so v primerjavi s prejšnjimi leti ogromno investirali v posodobitev proizvodnje, so veliko vložili tudi v svoje kadre. Kakšen napredek so naredili. so v petek predstavili na konferenci, ki so jo poimenovali Novem, uČeČe se podjetje^ «Spremembe na trgu. kakor sam raje rečem recesiji, so nam dale veliko prostih ur. Precej hitro smo spozi^, da so te ure lahko naš potencial, Organizirali smo vrsto izobraževanj, šolanj in končno zaokrožiti vsebine, ki smo jih v preteklih letih zanemarjali oziroma jih enostavno nismo imeli časa nadgraditi,« je povedal direktor Novema Matjaž Om-ladič, ki je bil v petek vidno ponosen na svoje sodelavke in sodelavce, Ti so na skoraj celodnevni predstavitvi pokazali, kaj so se naučili in kakšne cilje si bodo v svojem delokrogu postavili. Skupen cilj podjetja pa je, »da postavimo podjetje na tisto raven, na katero dejansko sodi v svem av-tomobiiske industrije,« je zaključil Omladič. RP, ioto: TimE Zaposlovali bodo Podjetje Silco iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo avtoreparatumih materialov, bo predvidoma decembra v Šentnipertu dokončalo nov, sodoben proizvodno-skladiščni objekt z upravnim delom. Izgradnjo novega objekta je narekovala rast podjetja na domačem in tudi na tujih tr^. objekt pa bo omogo^ razširitev proizvodruh zmogljivosti, skladiščenja ter boljše pogoje dela. Glede na razširjene zmogljivosti bodo po besedah direktorja podjetja, mag, Saša Krono\^ka, v prihodnjem letu na voljo tudi nova delovna mesta, kar je glede na trenutne razmere na trgu dela dobra novica. TT 1 Nov objekt podjetja Silco v Šentnipertu, kjer v teh dneh urejajo okolico. m Zlato je prava zlata jama v zadnjem tednu se je na svetovnih kapitalskih trgih zgodila korekcija tečajev. Poleg tega je že nekaj časa opazna tudi nižja likvidnost na teb trgih. To sta verjetno tudi najpomembnejša razloga za padec delniških tečajev na domači borzi. Vrednost osrednjega borznega indeksa ljubljanske borze SBl 20 se je v zadnjem tednu znižala za 1,8 odstotka. Izmed pomembnejših makroekonomskih objav v zadnjem tednu je liila najpomembnejša objava o gospodarski rasti v ZDA v iretjem letošnjem četrtletju. Ameriško gospodarstvo se je tako v tem obdobju okrepilo le za odstotka, kar je ni^e od prve ocene, ki je znašala 3,5 odstotka. PftEOLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 23.11. IN 27.11.2009 Omtal Jfem^tUM PremttvlEUR %m OCG Ciflkarns Celle 0,00 0.00 0,00 CCTG Cetís 0.00 0.00 o.oo 6RV6 Gorânjâ 13,49 251.20 -1.82 PILR Pivovarn» Lslko 25.50 22,60 2.71 JTKG Jifteks 0.00 0.00 O.OÛ ETDG Etol 0,00 0.00 0.00 Za razliko od delniških tečajev, pa se v zadnjem času draži zlato. Cena te žlahtne kovine se je v novembru zvišala za več kot 13 odstotkov. Eden izmed razlogov za to je tudi nakup 200 ton zlata, ki ga je opravila indijska centralna banka. Prodajalec v tem poslu je bil Mednarodni denarni sklad. To je ceno zlata dvignilo skoraj do vrednosti 1.200 dolarjev za unčo. INDEKSI MED 23.11. iN 27.11.2009 Indeks SBI20 4.25S.71 -1,37 Izkoristite priložnostin vplačajte v ILIRIKA vzajemni sklad brez vstopnih-stroškov do konca tega leta, ROMAN GOMBOC GREGdR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3» 1000 Ljubljana Nadzorni oigan: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Petanova namesto Giacomellija Vodenje družbe Gorenje Design Studio z današnjim dnem prevzema Jasna Petan. Na tem mestu bo nadomestila Jurija Giacomellija, ki prevzema časopisno hiSo Delo. Družba Gorenje Desi^ Studio se je lani razvila iz Gorenje-vega oddelka za oblikovanje, ki ima 40-letno tradicijo. Ustanovila so jo štiri v inovativnost, dizajn in razvoj usmerjena slovenska podjetja - Gorenje, Ril«, Trimo in Pristop, z namenom, da se v oloAru družbe oblikuje jedro slovenskega vrhunskega oblikovalskega znanja. To naj bi skrbelo za oblikovalsko dovršenost, sodobnost in inovativnost izdelkov partnerskih družb in dru^ zainteresiranih podjetij, ki v oblikovanju prepoznajo edinstveno dodano vrednost svojih izdelkov. Petanova je bila doslej pomočnica direktorice družbe Gorenje GTl, ekipa pa bo pod njenim vodstvom uresničevala ambiciozno zastavljeno vizijo »postali vodilni oblikovalec celostnih rešitev za nova bivalna okolja v srednji b jugovzhodni Evropi«. »Prepričani smo, da bosta strateško prenovi/ena vJoga Gorenje Design Studia in okrepljena oblikovalska ekipa omogočili boljše pogoje za izvajanje zastavljene vizije in zago^v-Ijanje dolgoročne konkurenčnosti na trgu,« je ob predstavitvi nove ekipe poudarila nova direktorica Jasna Petan. US Rast blagovne znamke Velenjsko Gorenje je kljub finančni in gospodarski krizi uspelo povečati vrednost blagovne znamke. Po izsledkih raziskave neodvisnega dunajskega inštituta European Brand Instigate je vrednost blagovne znamke Gorenje v primerjavi z lanskim letom zrasla za 13 milijonov evrov na 458 milijonov evrov. Gorenje tako ostaja najvrednejša slovenska blagovna znamka. Inštitut je v raziskavo o evropskih blagovnih znamk EuroBrand vključil več kot 3000 podjetij iz 24 držav, ki delujejo v 16 panc^. Prvič so lovrsmo raziskavo izvedli predlani. Gorenje pa je vsako leto ocenjeno kot najvrednejša slovensl^ blagovna znamka. US novi tednik ALMO Pasja ka Iva ri ja Lastnika trdita, da )e za smrt njunega IS-Iet nega labradorca kriva Zvitorepka - Gaju za stalo srce zaradi odpovedi ledvic Sonja in Dušan Jančič iz Celja sta konec julija ostala brez pomembnega družinskega člana. Umrl je namreč njun skoraj IS-letni labra-dorec Gaj. Jančiča trdita, da so Gajevo smrt zakrivili v V^erinarski ambulanti za male živali Zvitorepk ka. Njune prijave so romale na veterinarsko inšpekcijo in na veterinarsko zbornico. Na drugi strani pa sta se v preiskavi znašla tudi Jančtča. V Zvitorepki so ju namreč prijavili zaradi mučenja avali. Gaja naj bi namreč prepozno pripeljala k veterinarju. Dejstvo je, da je bil Gaj star -14 let in 9 mesecev. Ampak to ne pomeni, da ne bi mogel živeti še kakšne pomladi več. In prav co naj bi v Zvitorepki dejali Jančičema. Svojo zgodbo začenjata: »Psa sva pripeljala v Zvitorepko v ponedeljek, 20. julija, dopoldne. Dva dni namreč ni jedel, bruhal je, težave je imel pri hoji. V Zvitorepki nama je veterinar Rok Krajnik dejal, da ima najin pes pred sabo še kakšno leto ži\^j€nja. Prav zato sva se odločila za zdravljenje.« Jan-čiča sicer pravita, da bi bila pripravljena na evtanazijo, če bi Jima Krajnik obrazíožii, da je bilo Gajevo zdravstveno stanje tako hudo. Gdj umre sam Jančiča trdita, da je bilo zdravljenje Gaja napačno: »Po kratkem pregledu je Krajnik Gaju da) infuzijo Hartmanove raztopine kalija. Ko je po pregledu krvi ugotovil, da ima Gaj krepko presežene vrednosti kalija, je raztopino zamenjal s Schiissierje- Okrožno državno tožilstvo v Celju je v začetku novembra izdalo sklep, da zavrže kazensko ovadbo Zvitorepke zoper Jančiča, češ da ni podan utemeljen sum kaznivega dejanja mučenja izvali. vo natrijevo raztopino. Krajnik nama je rekel, da ni nič narobe, da je preje) napačno infuzijo.« Zvečer je bi) Gaj še vedno na inhmji, Kot pra-vità Jančiča, jima je Krajnik nato dejal, da mora Gaj ostati na infuziji preko no6> naslednji dan pa naj bi opravili še ultrazvok mehtuja in drugih organov. Jančiča trdiu, da sta Krajnika opozorila, naj s predlaganimi posegi počaka in da bosta naslednji dan sporočila, ali naj se posegi opravijo aii ne. Naslednje jutro sla Jančiča prišla v Zvitorepko in izvedela, da je Gaj ponoči umrl. Še zdaj sta ogorčena, da je bil Gaj brez nadzora, po njunih besedah pa mdi v premajhni kletki, v nezračenem prostoru. Kasneje sta ugotovila, da so v Zvitorepki opravili Še dva posega, ki ju nista odobrila. To, da so Gaju vstavili kateter v mehur in opra\^ ultrazvok, naj bi, tako Jančiča, Še dodatno prispevalo k smrti psa. Odgovorov, zakaj je Gaj imirl, pravita, nista dobila. Zato sta se odločila, da bosta vse skupaj prijavila veterinarski inšpekciji. Vrhunec spora Kar trije veterinarski inšpektorji so prevzeli primer Jančiča. Je pač bil čas dopustov in tako seje zadeva prec^ zavlekla. Kot opozarjata JanČiČa, ju nihče niti ni opozoril^ da je za ta primer pristojna veterinarska zbornica in ne celjska inšpekcija. Ta čas pa je Gajevo truplo čakalo na obdukcijo. Ta je bila opravljena šele konec avgusta. »Sprva Krajnik ni hote) izročiti trupla psa veterinarskemu inštitutu. Šele po posredovanju odvetniške pisarne, veterinarske uprave in veterinarske inšpekcije smo priSii do trupla,« razlagata Jančiča. Dodajata še, da je Krajnik ves čas ponujal možnost upepelitve psa. čeprav sta si Jančiča želela, da bi Gaja pokopala doma. Strokovna komisija veterinar-.ske zbornice je konec oktobra izdala mnenje, da veterinar ni storil strokovne napake. »Na podlagi vseh dokumentov lahko z veliko gotovostjo trdimo, daje v primeru psa Gaja šlo za akutno odpoved ledvic, ki ne pulča posebnih znakov v primeru patoana-tomske sekcije, vendar pa ta iz drugih razlogov ni bila mogoča v celoti in zaradi t^ ne moremo v popolnosti izključiti kakšne kužne bolezni. Že iz same starost psa je razvidno, da so lastniki izredno skrbeli za psa, kajti petnajst let je visoka sirost za labradorca, povprečno dočakajo 11 do 13 let,« je zaključil dr. Borut Zemljič, ài. vet. med., predsednik strokovne komisije. Na to mnenje sta se Jančiča pritožila. Krajnik naj bi se do Jančičevih obnašal arogantno, saj naj bi Dušanu ce)o rekel, da kakšno izobrazbo ima, da lahko govori o bolezni psa in njegovem zdravljenju. Tako sta se Jančiča odločila, da bosta svoj prav dokazala tudi v odškodninski tožbi: »Krajniku je bil pomemben le denar, ki ga je človek v stiski in želji pomagati svoji ljubljeni živali pripravljen dati- Brezvestno so bile zaračunane storitve v višini 144,57 evra, ki so predstavljale poizkuse na naj inem psu in mu še dodatno prizadejale bolečine. Vse do danes nisva izvedela diagnoze zdravljenja najinega psa, ne vseh vrst zdravil, ki so biJa uporabljena pri njegovem zdravljenju, niti vzroka smrti.« Odpoved srca Neposreden vzrok smrti pa je ven-dar)e zdaj znan. Obdukcija, ki sicer ni bila popolna, saj sta Jančiča to možnost zavrnila, je pokazala, da je Gaj umr) zaradi odpovedi srca. Jančiča sta prepričana, da zaradi toplotnega šoka. utesnjenega prostora. Na veterinarskem inštitutu so nam povedali, da razlog, zakaj je Gaju odpovedalo srce, ni znan. Lahko pa je kar koli. Kaj je običajno narobe pri psih te starosti? Odgovorili so, da je lahko narobe vse, da pa ne morejo natančno povedati, ker tako starih psov na obdukcijah praktično ne vidijo Veterinar Rok Krajnik, ki je Gaja zdravil, pravi, da Gaju srce ni odpovedalo zarac^ premajhne kletke ali Veterinar Rok Krajnik ob kletki, v kateri ja bil Gaj: »To je največja kletka, ki se jo komercialno da dobiti. V njej se udobno počutijo največji psi, kijih poznamo, recimo nemške doge.« - £«.94-1. december 2009 Gaj na vrtu pregretosti: »Pes je imel pravzaprav prenizko telesno temperaturo. Poleg tega je bil tu čez noč, ko se ohladi» prostor, kjer je bil, pa je na severni strani stavbe in je najbolj hladen del naše ambulante.« Krajnik dodaja. da ni rekel, da Gaj lahko živi še leto dni ^e bi imel Gaj določeno bolezen izmed več bolezni, ki bi jih glede na znake lahko imel, in bi ga uspešno stabilizirali, bi lahko s to boleznijo živel še kar nekaj časa ob primerni terapiji. To pa ne pomeni, da ne bi Lahko umrl prej od katere čisto druge bolezni.« »Običajno zdravljenje.« Krajnik pravi, da je dobil pes običajno raztopino za zdravljenje dehi-dradje. V njej je tudi kaiij v naravnem razmerju, vendar v najslabSem primeru raven kalija ohranja- »Ko smo dobili rezultate, da je pri Gaju kalij izjemno povišan, smo takoj prilagodili terapijo,« nadaljuje razlago Kraj* nik Dodaja, da so to lahko storili zgolj zato, ker imajo eno najbolje opremljenih diagnostik in so povišan kalij v krvi sploh lahko ugotovili. V kakšni drugi ambulanti nivoja kalija ne bi mogli niti izmeriti. Glede Schlisslerjeve raztopine pa pravi, daje zanjoprvič slišal odJančičevin da je nihče ne uporablja, sa j gre za zdravljenje iz IS. stolena. Zvečer je ocenil, da bi bilo bolje, ko bi kuža ostal pri njih čez noč, saj je še vedno potrebovi infuzij o. Krajnik zatrjuje, da je povedal, da bo Gaj ponoči brez nadzora: »V kletki je mora) biti zato, da si ne bi potigal infuzije, ki je doma ne bi mogel preje-mati. Lastniki so se s tem strinjali.« Zakaj so se odloČili za posega, ki ju Jančiča nista odobrila, pa pove: »IJl' trazvok, ki je popolnoma neboleč in neškodljiv, smo morali ôpra\^ti, ker kuža do večera še ni lulaJ. S tem se urin zadržuje v telesu in v njem ostajajo sirupi. Nato smo Gaju vstavili kateter. Če bi bil razlog neuriniranja blokada seči).« Smrti Ža) niso mo^ preprečiti: »Edina pomoč, ki smo mu )o \abko nudili ob omejeni diagnostiki, je bila infuzija. Do zastoja srca je prišlo zaradi zastrupitve, ker ledvice niso delale. Tbdi če bi bili prisotni. ga ne bi mogli uspešno oživljati, ker je telo odpovedalo.« Prijava zoper lastnika Lastnika sta bila 7JirAâ\ smrti razburjena. Krajnik pravi, da sla se do njega obnašala skrajno nesramno. Celo tako daleč je šlo, da sta govorila, da Krajnik nima diplome in sploh ni veterinar. Ko je Zvitorepko po prijavi lastnikov obiskal inšpektor, mu je Krajnik povedal, da bodo podali prijavo za sum mučenja živili in da so zavarovali psa, ki je bil edini materialni dokaz: »Že prvemu inšpektorju sem povedal, da bomo zahtevali obdukcijo. Kdo lahko Živa) da na obdukcijo, je odloČila tretja veterinarska inšpektorica- Ves ta čas je bil pes pri nas, potem pa je šel na željo inšpektorice na veterinarski inštitut.« Jančiča so res prijavili veterinarski inšpekciji kot mučitelja živali, kar je sicer čudno, glede na to, da je pes dočakal tako starost. Da sta last-hika zelo lepo skrbela za psa, potrjujejo tudi sosedi, ki so zanju podpisovali peticijo (v začetku novembra sta imela okrog 50 podpisov), vendar Krajnik razlaga: »Gaj ni pil že od petka. Sprejeli smo ga v ponedeljek. V tem času lastnika nista iskaia veterinarske pomoči v soboto, ko so vse ambulante normalno odprte. Lahko bi ga peljala rudi v dežurno ambulanto. Žival, ki ne pije več dni, je uigentni pacient. Skrbnik, ki mu ne zagotovi nujne veterinarke pomoči, krši Zakon o zaščiti živali, ki tako dejanje opredeljuje kol mučenje živali« Takih prijav je sicer malo» ampak Jančiča so morali prijaviti, pojasnjuje Krajnik: »S tem smo zavarovali svoje interese, da je žival prišla na obdukcijo in da se je vsaj delno ugotovilo, v kakšnem stanju je bila. Natančnejšo obdukcijo sla preprečila lastnika sama.« Kako naprej? Krajnik pravi, da so se iz te zgodbe veliko naučili. Cklslej bodo za vsak poseg zahtevali podpis lastnikov. To so Zvitorepki svetovali na veterinarski zbornici, pa tudi kriminalisti, ki so zadevo preiskovali. Nečloveško morda, ampak očitno potrebno, kot pravi Krajnik: »Rešuješ življenje, ampak če ga ne reŠiŠ, ali to pomeni, da te bodo vsakič tožili?« Na drugi sirani pa ostajata Jan6-Ca. Še vedno prepričana, da bťGaj Še danes živel ali pa da bi vsaj umrl drugače. No, po dolgih mukah sta dosegla vsaj 10, da sta ga laliko pokopala doma. Kljub vsemu pa ostaja priokus, da bi se celotna zgodba dru^če pleda, če bi se obe strani pogovarjali. Pa ne preko inšpektorjev, tožilcev, krinùnaHstov in tudi medijev. Ampak to je že druga zgodba. Žal se zdi, da ne slovenska. ŠPELA KURALT FtJto: GrupA, arfaiv Jančičev JZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Na Karitas hodijo zaposleni Med novimi programi izposoja medicinskih pripomočkov v škofijski kâritâs Celje opažaj o vedno več prosilcev za pomoč, vendar se njihove stískfi spreminjajo. Tako je čedaJje več prosiicev, ki so zaposleni, vendar ostajajo brez ptač ali se s skromnimi priiiodki ne morejo več preživljati. »V skiddu z na$o zavezo z začetka leta še vedno spremljamo podjetja, ki imajo težave in kjer zaposleni že dolgo niso prejeli plač. V tem Času sta bili na srečo le dve takšni podjetji - Biva hiše ter Rogaška LeSr« je na novinarski konferenci ob tednu Karitas povedal generalni tajnik škofijske Karitas Matej Pimat. Za vče-raj so »Mestinjčanom« obljubili še eno pošQjko paketov. Na novinarski konferenci so predvsem predstavili prihodnje dejavnosti ško/ijske Karitas. Tako bodo pred bo- 0 hudih stiskah na Celjskem je posebej zgovorna Ka-ntasova nova akcija brezplačnega razdeljevanja kruha, saj ga razdelijo vsak petek po 120 kilogramov. Ob 6. uri ga delijo pri Don Boscovem centru na Hudinji. ob 8 JO pri cerkvi sv. Duha ter ob 9. uri na Muzejskem trgu (na sedežu Karitas). Tako načrtujejo podobno akcijo še v Žalcu in Laškem. IzsUadtIca Škofij^a karitas C^lje v Vrbju pri Žal nt Tam sta ob tednu Karitas dejavnosti tsčloveto^^^ predstavila predsednik Rok Metličar (levo) ter generalni tajnik Matej Pimat. žičnimi prazniki župnijske Karitas razdelile božične pakete s pribbljški za pet tisoč ljudi, v adventu pa se bo začela tudi akcija zbiranja denarja za otroke v stiski Več luči, več upanja. S to akcijo, ki bo trajala do svečnice, želijo pomagati 90 družinam, med drugim s plačilom šolske prehrane ter oskrbe v vrtcu. Vzpodbudna sta prav tako dva nova programa Karitas. Z novo pomočjo socialno šibkim staršem ob rojstvu otroka bodo prvo leto po rojstvu štirikrat ponudili pakete z do-jenčkovimi osnovnimi potrebščinami. VKaritas prav tako uvajajo brezplačno izposojevalnico medicinsko tehničnih pripomočkov, ^ kate- rimi želijo lajšati stiske bolnikov. Prišlo je namreč do mednarodnega sodelovanja s Škofijsko Karitas Gradec, ki je v Slovenijo že poslala večjo količino takšnih pripomočkov. V Karitas si bo tako mogoče izposoditi vozičke, sobno stranišče ali bolniško posteljo. »Z vzpostavitvijo tega programa želimo bili most med ustanovami in posamezniki, ki te pripomočke imajo, pa jih bodisi menjujejoaJi ne potrebujejo več, ter tistimi, ki jih močno potrebujejo»« pojasnjuje predsednik škofijske karitas Celje Rok Metličar. BRANE JERANKO Foto: TimE številke bodo podivjale Zneski na položnicah za odvoz smeti ter za vodo bodo v Obsotelju kmalu veliko ^ji. Cene za ravnanje zodpadki bodo namreč kar dvakrat višje, sa j so se z visoko podražitvijo nazadnje strinjali celo na četrtkovi seji občinskega sveta v Rogatcu. Visoko povišanje, ki je posledica novega načina ravnanja z odpadki ter skorajšnjega odvažanja smeti na regijsko odlagališče v Celje, je občinam predlagalo medobčinsko komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina. Javno podjetje ima šest občin soustanoviteljic, zato so se s predlagano podražitvijo morali strinjati v vseh šestih občinskih svetih. Podražitvi so se zelo upirali v občini Rogatec, kjer jo je občinski svet na predzadnji seji zavrnil. Rogačani so nato v četrtek dvignili roke v prid podražitve kol zadnji od svetnikov v Šestih občinah, a še to le zaradi svojevrstne računice. Občina Rogatec bi namreč morala, če podražitve ne bi sprejela, iz občinskega proračuna namesto občanov letno plačati 83 tisoč evTOv. Kot je pojasnila občinska uprava, namenja ob-fina iz proračuna za socialno šibke občane, ki položnic resnično ne morejo plačati, okoli deset tisoč evrov, kar je za občino bistveno ugodneje.. V Obsotelju bodo višje tudi cene na položnicah za vodo. Čiščenje odpadnih voda je od decembra višje za 22 odstotkov, kanalščina pa bo dražja za pet odstotkov (v OKP čakajo še na soglasje ministrstva za okolje in prostor). V prvi polovici prihodnjega leta bosta za odstotka dražji Še vodarina ter omrežnina Po podražit« cen ravna nja z odpadki bo morala šti ričlanska družina, ki doslej plačuje s položnicami po 8 evrov na mesec, po novem plačati 16evrov-Bistveno povišanje cen bo začelo veljati po začetku odvažanja ob-soteljskih odpadkov na regijsko odlagališče v Celju, kar bo predvidoma od začetka leta. BRANE JERANKO www.novitednik.com Po pomoč z limuzino Ljudi, ki res rabijo pomoč, je treba marsilidaj poiskati »Ljudje, ki so nasploh bolj iznajdijivi. se bolje znajdejo tudi pri iskanju pomoči, ko 90 v stiski Ljudje, ki živijo skromno ter jih je kriza dodatno prizadela. za pomoč neradi prosijo, ker jih je sram ali ker menijo, da je veliko takih, ki živijo še slabše»« ugota^ja sekretarka območnega Rdeč^ križa Šmarje pri Jelšah Milka Dobrave. »Naša naloga je, da takšne ljudi poiščemo ter jim na primeren način nudimo pomoč. Se pa najdejo tudi talini» na srečo redki, ki zahtevajo pomoč, čeprav se ponjo pripeljejo z najnovejšim modelom prestižnega avtomobila«« opaža sekretarka. Na območju z 32 tisoč prebivalci, ki ga pesti gospodarska kriza, je Rdečemu križu v pomoč 300 pro- stovoljcev, ki doživijo marsikaj. Letos so razdelili 75 ton hrane, kat je trikrat več kot lani. Posebej so pomagali delavcem Steklarske nove in Rogaške Les. decembra bodo razdelili še pakete in pralni prašek iz akcije Lepo je deliti. Ljudje potrebujejo vse več različnih oblik pomoči, tako da so se letos začele pojavljati pive prošnje za pomoč pri plačilu položnic za bivanje v dijaških in študentskih domovih. Šmarsko območno združenje RK je lani ustanovilo soli-damostni skladza pomoč revnim občanom, ki se hitro prazni. Na novinarski konferenci so zato občane opozorili na različne možnosti pomoči človekoljubni organizaciji, med dru^ s tem. da ji na- menijo 0,5 odstotka dohodnine. V okviru te akcije, ki se nadaljuje, so zbrali dobrih dva tisoč evrov. Dejavnost Rdečega križa je raznolika. Na Šmarskem jim je uspelo vzpostaviti 24 postaj Rdečega križa za preventivno delovanje na področju zdravja. Na teh postajah, ki so v večjih krajih, sla ob nedeljah zdravnik ali medicinska sestra, ki delita občanom nasvete, izmerita jim krvni tlak, količino holesterola ter sladkorja v krvi. »Žal opažamo, da je v manjših krajih udeležba zelo majhna,« ugotavlja sekretarka RK. Če z udeležbo med nedeljskimi postajami ponekod niso zadovoljni, pa so v Rdečem križu zadovoljni zaradi porasta krvodajalstva. Letos imajo kar 40 no\ôh krvodajalcev, od tega približno polovico dijakov iz Šolskega centra Rogaška Slatina, Prav tako je v zadnjem šolskem letu oživela d^avnost Rdečega križa v treh osnovnih šolah, tako da imajo krožke v vseh osmih Šolah. BRANE JERANKO PROMETNI TELEFON RADIA CELJE 5.12J KOSILO + WELLNESS sobota Za samo 16 EUR na osebo! Otroške praznične urice: 12.00 - U 00 ČARODEJ ANDREAS: U.OC Prihod MIKLAVŽA: 15.00 Praznična tržnica: î2,00 - 17,00 www.ee liska^kocâ. si novi tednik IZ MAilH KRAJEV Skoraj pol milijona za Wellness 3 plus Kaj lahko podeželje okoli zdraviliš kih središč od turistov še iztrži? Razvojna agencija Koz-jansko je podpisala z vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko pogodbo za sofinanciranje projekta Wellness 3 plus, »težkega« skoraj pol milijona evrov. S partnerji naj bi se šentjurska razvojna agen-cijalotila razvoja čezmejnih wellness destinacij in povezala podeželske turistične produkte. Vrednost projekta znaša kar 472 tisoč evrov, razvojna agencija pa je zanj pridobila skoraj 402 tisočaka ali 85 odstotkov vrednosti od države v okviru razpisa za razvoj turizma in podeželja. Izvedbe projekta, ki bo trajal do marca 2013» se bo razvojna agencija lotila s partnerji, med drugim tudi iz spsed-nje Hrvaške. K projektu sta namreč pristopili tudi Zagorska razvojna agencija iz Krapine ter Krapinsko-Zagorska županija. Andreja Smolej »Wellness 3 plus želi povezati območja Kozjanskega, Obsotelja. Dravinjske doline ter hrvaški obmejni pas, ki Imajo bogato ponudbo termalnih zdravilišč. Ta so do- bro obiskana, saj pritegnejo okoii 150 tisoč turistov letno, vendar podeželsko okolje to premalo izkoristi. Kot vemo. se omenjena območja ponašajo zlepo ohranjeno naravno in kulturno dediščino, na voljo je bogata ponudba podeželja; od kmečkih turizmov do turističnih vinskih cest in kolesarskih poti,« našteva direktorica RAK Andreja Smolej. Kot pravi, se hkrati srečujejo s problemom nepovezo-vanja posameznih ponudnikov na območju» slabo prepoznavnostjo in premalo znanja, da bi ponudbo vpra-vi obliki ponudili turistu, ki je sicer prišel zaradi standardne zdraviliške ponudbe. »V projektu bomo zato poskusili postati trajno zaželena in prepoznavna wellness 3 plus destinacija, ki bo nadgradila ponudbo. Oblikovali bomo tri tematske sklope: aktivne počitnice, doživetje narave in gastronomije ter kulture. To želimo vpeti v obstoječo ponudbo območja,« pravi Smole-jeva o vizijah glede enotne srednjeevropske wellness destinacije. Del projekta bodo promocijske akcije in material, predstavitev na mednarodnih turističnih sejmih ter usposabljanje vodičev za celotno območje projektnega partnerstva. Posebno pozornost bodo posvetili še usposabljanju kolesarskih vodičev. POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT) Vlada šentjurske dimnike zaupala Celjanom Po petih letih je končno tudi občina Šenčur dobila koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev. Vlada je koncesijo prejšnji teden podelila Dimnikars-tvu Celje, ki sicer na območju Šentjurja dimnike čisti že skoraj pol stoletja. Neurejene dimnikarske razmere v šentjurski občini so se vlekle od leta 2004, ko je pristojnost podeljevanja koncesij z občin prešla na državo. Šentjurska občina je tega leta sicer sklenila pogodbo za opravljanje dimnikarske dejavnosti z Dimnlkars-tvom Celje, vendar ta pogodba za državo ni bila veljavna. Vlada je tako Dimnikars-tvu Celje v zadnjih petih letih dvakrat zavrnila vlogo za pridobitev koncesije. Na odločbi vlade so se dimnikarji iz Celja pritožili na celjsko upravno sodišče in obakrat tožbo dobili- V tretje je vlada le odločila v prid Dimni-karstvu Celje, ki sicer že ima koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev v občinah Dobje, Dobrna, Laško, Štore in Vojnik. Prav tako je vlada sprejela nov sklep o ceniku dimnikarskih storitev. V njem je cena minute dela dimnikarske službe znižana na 0,40 evra [brez DDV). Maksimalne cene so tako nižje za 10 odstotkov. V ceniku so ponovno določeni maksimalni časovni normativi, saj je le tako možno nadzorovati pravilnost zaračunavanja storitev uporabnikom. Izvajalec storitev bo moral uporabniku po končani storitvi'îudi predložiti delovni nalog, na katerem bo moral biti ob osnovnih podatkih o uporabniku zapisan čas začetka in konca opravljanja storitev ter čitljivo zapisano ime in priimek izvajalca storitve. BA Nagrajenci Geršakovega nagradnega žrebanja Ob 80. obletnici Geršakovega kruha so v Pekarne Geriak pripravili nagradno žret>an|e. Objavljamo izžrebance, ki bodo prejeli nagrade. MAU PAKETI OEIlSAK: LUCIiA CIGUR, Milčinskega 14, Celje SILVA BRECU Zadobrova U, Skofia vas HEDVIKA PAJ, Na zelenici 8, Celje SRf DNJI PAKETI GERŠAK: KAROLINA ZAGOŽEN, Cesta na Ljubečno % Celje MOJCA MAGISTER, Milčinskega 3; Celje ALEKSANDER BLASUTTO, ULfrankolovskih žrtev 9, Celje VELIKI PAKETI PRESENEČENJA: SILVA GROŠOVNIK, Socka 63. Nova Cerkev FANIKA LIPOVŠEK, Miklošičeva 5. Celje NE2a KODELA, Podjdvo^kova 11, Celje GLAVNA NAGRADA: iOŽE JEHART, Rožni Vrh 29. Šmartno v Rožni dolini Nagrajenci naj poldičejo na tel. 0142 96 966 ali pa na GSM 031 622 783, da se bodo dogovorili o prevzemu nagrad. Začetek sodelovanja z Zagorci V Novem Vinodolskem na Hrvaškem so v preteklih dneh slovesno podpisali po-godbo o sofinanciranju evropskega projekta s področja odpadnih voda, ki je povezal Obi^ino Store (kot vodilnega partnerja) z Občino Podčetrtek ter sosednjo hrvaško občino Zagorska Sela. Gre za projekt Oblikovanja skupnih Čezmejnjh standardov, v vrednosti 840 tisoč evrov, ki je delno sofinanciran iz programa IPA Sloveni-ja-Hrvaška> njegova skupna vrednost pa znaša nad osemsto tisoč evrov. V Štorah bodo 2 njegovo pomočjo zgradili kilometer dolg povezovalni kanal za odpadne vode ter jih us- merili v celjsko centralno čistilno napravo, v občini Podčetrtek pa bodo poskrbeli za kanalizacijski vod v Pristavi pri Mestinju ter pripravili vse potřeno za priključitev lega kraja na premično Čistilno napravo, Hrvaška stran, ki se na vstop v EU še pripravlja, sodeluje tako, da bodo nanjo prenesli znanje o tem, kako črpati strukturna sredstva za gradnjo infrastrukture. BJ S slovesnega podpisa pogodbe v Novam Virtodolskam.Z lova: župan Podčetrtka Peter Mišja, vodja projekta Alenka Obrul iz Občine Štore, ĐimHiii Pur iz ministrstva Ta fokafno samoupravo, itorski župan Miran Jurkosek ter direktor Kozjanskega parka Ivo Trosi 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Celjski župan Bojan Šrot in načelnik občina Baška Toni Juranlc »i íelíta še tesnejšega medsebojnega sodelovanja obeh občin. Še tesnejše sodelovanje med Celjem in Baško Na dvodnevnem prijateljskem obisku v Celju se je minuli teden mudil načelnik občine Baška Toni Ju-ranić s svojimi sodelavci in predstavnikoma osnovne šole. Prišli so si ogledat, kje bo okoli 50 otrok iz Baške januarja preživelo zimske počitnice. , Celjani Baško na otoku Krku oziroma tamkajšnji Celjski domzvesto obiskujejo že pol stoletja» nikoli pa se še ni zgodilo, da bi prebivalci Baške obiskali Celje, zato so se na mestni občini odločili, da jih povabijo. »Hkrati smo skleniii, da vzačeiku naslednjega leta povabimo otroke iz Baške na zimske počltni* ce na Celjsko kočo. Tako bo- mo poskušali stkati prijateljske vezi tudi med našimi, celjskimi, otroki in otroki iz Baške,« pojasnjuje župan Bo* J an Šrol, Hrvaški gostje so bili nad gostoljubnostjo Celjanov navdušeni. Ogledali so si Regionalni cerîter za ravnanje z odpadki. Stari grad in Celjsko kočo. »Izvrstno smo se počutili. Vtisi so čudoviti, Najbolj nas je zanimala Celjska koča. kjer bodo naši otroci preživel! zimske počitnice. Upam> da se bo sodelovanje z Mestno obCino Celje še poglobilo in da se bo razvilo v dolgotrajno in vsestransko prijateljstvo.« je bil zadovoljen načelnik občine Baška Toni Juranič. Tudi če bo zima zelena, hrvaškim otrokom v Celju ne bo dolgčas, zagotavlja celjski župan Bojan Šrot. »Če bo dovolj hladno, bomo naredili umetni sneg. sicer jih bomo vozili na bližnja smučišča, na Koglo ali Golte. Otroci se bodo vsekakor imeli priložnost naučiti smučati. Zanje bomo organizirali tudi druge aktivnosti, jih peljali na izlete, denimo v Postojnsko v jamo ali Logarsko dolino. Omogočili bomo tudi srečanje hrvašiuh otrok s celjskimi učenci, da tudi mladi utrdijo prijateljske vezi,« je dodal Šrot. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE Izreden obisk smučarskega sejma Smučarsko druâtvo Snežak iz Celja je konec tedna na sejmišču Golovca pripravilo tradicionalni smučarski sejem nove in rabljene smučarske opreme. Kriza, kot kaže. smučarjev še ni načela, saj je obisk presegel vsa pričakovanja, čeprav so letos prvič sejem izpeljali v treh in ne v štirih dneh. Po oceni organizatorjev si je sejem ogledalo okoli pet tisoč ljudi, ki niso le gledali razstavljenega, ampak tudi na veliko prodajali in kupovali. Tako so v komisijsko prodajo sprejeli kar 1.540 parov smuči in 1.875 parov smučarske obutve, pripravili pa so še prodajo nove smučarske opreme. Zdaj smučarji čakajo le Se na sneg. BS. foto: TimE Pevci peli in godci godli v Laškem Republiški javni sklad za kulturne dejavnosti je z območno izpostavo Laško pripravil državno srečanje pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo» godci pa godejo. Na odru laškega kulturnega centra se je tako zvrstilo 14 izbranih skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Program za državno srečanje je na podlagi ogledov petih regijskih srečanj pevcev in godcev, ki so bila na Ptuju, v Tolminu, Bistrici' ob Sotli, Dobovi tn Staršah, pripravila Jasna Vidakovič, znana poznavalka glasbenega izročila. Na regijskih srečanjih je sodelovalo prek 70 izbranih skupin in posameznikov, ki so se pred tem večinoma uspešno predstaviii že na območnih srečanjih. V sistem selekcije je bib tako vključenih prek 200 izvajalcev, ki se ukvarjajo z ohranjanjem oziroma poustvarjanjem našega ljudskega pevskega in godčevskega izročila. V okviru srečanja sta bila na temo poustvarjanja naše- ga glasbenega izročila v Laškem še dva celodnevna semi-narja. Na prvem je trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice udeležencem predstavil prirejanje ljudskih viž za različne inšinimentalne sestave, na drugem pa so se udeleženci pod vodstvom Ljobe JenČe seznanjali z značilnostmi in posebnostmi ljudskega petja pri nas. Na prireditvi pa so kot domačini nastopili pevska skupina Martini iz Rečice pri Laškem. IM Foto: JANEZ ERŽEN Uvodoma so na srečanju nastopili Martini iz RaČice pri taškeni. Še zadnja kavica v MCC Portu Obiskovalci Celjskega mladinskega centra bodo v petek lahko popili Še zadnjo kavico v kavami MCC Port. Kavarno bodo nato začasno zaprli, saj se bodo začela obnovitvena dela na objektu zaradi ^adnje mladinskega hotela. Ta bo zrasel v objektu, kjer že ima prostore Celj- ski mladinski center, imel pa bo 42 ležišč v 11 sobah, od tega bodo štiri večposteljne, pet bo dvoposteljnih, dve pa bosta enoposteljni Sobe z ležišči v osrednjem delu hotela bodo dopolnili s skupnim prostorom za kuhinjo, uredili še tri učilnice, na podstrešju pa bodo imeli administrativne prostore za tajniš- tvo in upravo mladinskega hotela. Spomnimo še» da bo poseg v objekt, ki bo seveda v skladu z na vodili zavoda za varstvo kulturne dediščine, skupno stal Skoraj 816 tisoč evrov. Nekaj več kot 417 tisočakov gre iz naslova evropskega sklada za te^onalni razvoj, ostalo bo primaknila celjska občina. Mladinski hotel r^a; bi bil dograjen v petih mesecih, torej do 1. maja 2010, ko naj bi vrata odprla tudi kavarni-ca- z novo podobo. PM IZ NAŠIH KRAJEV Klavrna »fabrikacc ohranja up Nekdanja tkalnica Tekstilne tovarne Prebold je avgusta letos zagorela. Več kot sto gasUcev je požar v več kot sto let stari stavbi gasilo skoraj teden dni. Požar sta zanetila 19- in 20- letnik z območja Velenja. Požigalca sta s požigom povzročila skupaj za okoli 1,6 milijona evrov škode. Lastnik tkalnice, §empeirskl podjetnik Josip Vdo-vič. stavbo prenavlja» vendar prenova zaradi visokih stroškov poteka počasi. Vdovič je lastnik podjetja, ju tekstilne tovarne in jo ki se ukvarja s prodajo pohiš- lel urediti v skladiščne in raz-tva. Stavbo je kupil po steča- stavne prostore s pohištvom. Nekdanjo tkalnico, na kate ro je vezanih mnogo spominov preboldskih tekstilcev, je obenem nameraval ohraniti kot dediščino v spomin na nek-danjo industrijo. V štirinadstropni stavbi jehrani) različno pohištvo in nekaj drugega materiala. Le malo tega so v noči s 13. na 14 avgust lahko rešili pred peklenskimi zub- Na pogoniču nekdanje tekstilna tovarne obnovitvena dala potekajo počasi, toda z mnogo tn/da In volje. Iji izjemno velikega požara. Skupaj z občino se je odločil nekdanji obrat »tekáilne« porušiti. E^ čiščenju in odvozu kosovnih odpadkov, kar je trajalo dober mesec dni. mu je na pomoč priskočila občina. Objekta ni zavaroval, zato obnovitvena dela terjajo ogromno stroškov. »Prenavljamo streho in upamo, da jo bomo uspeli prekriti do konca meseca,« pravi lastnikov sin Sašo VdoviČ. še vedno razburjen in obenem razočaran nad dogodkom se sprašuje, kako dolgo bodo morali čakati na pravično kazen za požigalca. »Nekdo ti nepremišljeno vlomi v lastnino« jo uničl> tebi pa ostanejo stroški in skrbi. Mnogo iruda in volje je treba, da nadaljuješ delo,« pravi. »V notranjosti bo treba v celoti zamenjali električno napeljavo. V grobem bomo sanacijo poskusili končati do konca leta, prihodnje leto pa bomo nadaljevati z ostalimi deli. Toda vse je odvisno od financ.« »Fabrika«, kot so imenovali tovarno, je dajala kruh mnogim domačinom. Mnogo jih še živi in ni jih malo, ki so Streho dela stavbe želijo čim prej prekriti In zavarovati. poleti přepadeno zrli v klavrno in požgano ruševino. Na njej ni ostalo ničesar več, kar je nekdaj bilo. Na pogorišču je ostalo mnogo spominov. Tovarna je v najboljših Časih zaposlovala 1860 delavcev V zgodovini obstoja je v tovarni kar dvakrat gorelo. O tem je v svoji knjigi Moloh pisal domači kronist Janko Kač. Spomine na tedanje čase, z Molohom v rokah, so v večeru, posvečenemu tekstilni tovarni, obujali tudi v sredo v Preboldu. MATEJA JAZBEC Foto: TimE Skavti s treh celin v Celju Po Parizu» Rimu, Barceloni, Bejrutu in drugih metropolah jeCelje prejšnji teden gostilo skavtinje i a skavte iz Evrope, severne Afrike ter z Bližnjega vzhoda. Srečali so se v Domu sv. Jožefa. Sveta evropsko-sredozem-ske regije Mednarodne katoliške konference skavtstva, ki ga je v knežjem mestu gostilo Združenje slovenskih katoliških skaviinj in skavtov, se je udeležilo 60 skavtinj in skavtov iz 20 držav. Med nji- mi 50 biLi celo iz držav, kjer so katoličani v manjSiru, to je iz Izraela, Palestine, Jordanije. Libanona In Egipta. Na seminarjih so pridobivali nova znanja ter spoznavali kulturne raznolikosti, izvolili nove Člane sveta ter sprejeli pomembne listine za nadaljnje delovanje Mednarodne katoliške konference skavtstva. Njeno osnovno poslanstvo je katoliška vzgoja, s pomočjo skavtstva. BJ, foto: SHERPA S srečanja skavtov in skavtinj s treh calln v Cefju. Med dnigtm so se pre'tziculalî tudi v pripre vi«lovensldh jedi. novitednik www.iiovitednik iCOn www.radlocelJe.com Nova tržnica odpira vrata Odprla jih bo v soboto ob 10. uri, če bo seveda do takrat pridobila uporabno dovoljenje. Minuli teden so namreč pri tehničnem pregledu ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Za kakšne pomanjkljivosti gre, nismo uspeli izvedeti. Na celjski upravni enori so dejali le, da ne gre za nič večjega, pri čemer vodja del na tržnici Anton Aškerc iz CM Celje zagotavlja, da bo tržnica do sobote uporabno dovoljenje zagotovo pridobila. Nadomestna tržnica pri Turški mački bo tako delovala samo še do sobote. Celjsko tržnico so začeli obnavljati junija letos. Dela so se avgusta zaradi tragične delovne nesreče, v kateri sta življenje izgubila dva delavca, za nekaj časa ustavila. Poleg same tržnice so tudi izboljšal! prometno ureditev in osvetljenost prodajnih prostorov z naravno svetlobo, hkrati pa je z ureditvijo tržnica pridobila pri- vlačnost in tesnejšo povezanost z ostalim mestnim dogajanjem. Celotna naložba je vredna približno 3,2 milijona evrov, izgradnjo objektov s pripadajočo opremo bo v celoti financiral CM Celje- Ta bo objekte in opremo tudi upravljal in oddajal v najem za svoj račun» po preteku desetih let pa bodo objekti s pripadajočo opremo prešli v celoti v last občine, Mestna občina bo finančno udeležena v koncesiji v smislu subvencioniranja cen najema prodajnih mest za branjevke. Cena dnevnega najema stojnice za branjevke tako ostaja nespremenjena. 8A n Linhartova 22 (v bliiini sloven^ega Ijudsk^d çleddIisQ) 3000 Celje Tel.: 03 5443 675 adamas.ce a siol.net^t i radjocelje l ^ ^ K i'i}» Četrtek OZ obn.15 na Radiu Celje Šoštanj v znamenju usnja in adventa Minuli konec tedna ]e v ŠoSUnju miniJ v znamenju Katarininega sejma in ad-ventne nedelje. Kljub slabemu vremenu se je pred Muzejem usnjarstva v so bo CO zbrala zavidljiva množica obiskovalcev, ki je sejemski dan izkoristila tudi za obisk muzeja. Da je bila odločitev za novo lokacijo več kot pravilna, priča veliko zanimanje obiskovalcev za ogled novega muzeja, ki so se pred tem ustavili še pred stojnicami letošnjih razstavljavcev. Usnjenih izdelkov si- cer ni bilo veliko, saj tovrstna obrt in indusuija v Sloveniji izumirata in je težko najt) obrtnike, ki bi ponujali le usnje in usnjene izdelke. Kljub temu pa s svojo ponudbo nikakor niso zaostajala šoštanj-ska turistična društva in ostali razstavljavci. Na Katari-ninem sejmu so svoj prostor dobili tudi otroci, ki so v us-tvaijalnih delavnicah v muzeju s pomočjo svojih staršev oblikovali najrazličnejše rože iz usnja. Dan kasneje so na Trgu bratov MravJjakov že po tra- diciji dvigovali a dventne vence. Poleg dekana Jožeta Pri-božiča in organizatorja prireditve, predsednika TXirl-stičnega olepševalnega društva Šoštanj, Petra Radoje, je zbrane nagovori) tudi župan in poslanec Darko Me-nih> ki je ob prihajajočih dnevih nakupovalne mrzlice in olepševanja domov zbrane spomnil» da »topel stisk rok, prijazen nasmeh in lepa beseda lahko pomenijo več kot najdražje darilo«. US Dvigovanje adventnih vencev na Trgu brstov Mravljakov je poipremiia množica Sostanjčanov. Veselo srečanje na Lipi Na vsakoletnem srečanju starejših občanov v Storah, ki ga |e pripravila občinska uprava prejšnji teden, se je zbralo kar 182 občanov, starih več kot sedemdeset let. Zbrali so se v jedilnici osnovne šole, kjer so jim osnovnošolci pripravili kulturni program, župan Miran Jurkošek pa jim je predvsem zaželel veliko zdravja in sreče v prihodnjem letu. Zaključili so s pogosdtvijo, s poznim kosilom, kjer ni manjkalo pogovorov o zdravju ter pokojninah» ki so glede rra vložen trud za vse prenizke. To je bila obenem priložnost za srečanja s prijatelji, z nekdanjimi sodelavci 1er znanci, ki jih med letom ne srečajo ravno pogosto. BJ Avstrijec že 20 let lovi some v Sloveniji Avstrijec Siegfried SchaJleri iz Pressgutsa že 20 let hodi v Slovenijo lovit ribe, predvsem some v jezera. Pred nekaj leti je v SUvniškem jezeru ulovil 183 cm dolgega, ki pa je pravi malček v primerjavi s tem, ki ga je ulovil v Šmartinskem jezeru (na fotografijah). Dolg je 222 cm in trije odrasli možje ga niso mogli dvigniti, da bi jih lahko fotografiral. Siegfried, z značilno ruto na glavi, je obrtnik. Izdeluje ribiške palice po naročilu. Niti dve nista enaki. Vsaka je edinstvena ter narejena točno po merah in željah ribiča, Pravi, da mu posel cveti. Soma je zadnji torek v novembru utrujal Štiri ure, preden ga je potegnil k čolnu in zavezal, da je počakal na ta-tografiranje. Ni mu bilo treba dolgo čakati in po poziranju je som odplaval nazaj v jezerske globine. Verjetno bo naslednje leto nekaj centimetrov daljši. SHERPA www.iiovitednik.coin • It SAUTE SUR.MADI ... > kï z)upa [azz. etno in blues glasbi... 1 é ! Pokiovřtdj odjadranj u< izven voda klasike na novo raziskujemo svoje inštrumente, spoznavamo na drugačen način,« pojasnjuje Katja. »Zato tudi nismo omejeni pri repertoarju. Ker vse nastaja tako zelo spontano, nam ostaja edino voí^o igrati tako. da se sami dobro počutimo in da hkrati navdušujemo ter navdihujemo občinstvo,« Še pove Inga. »Pa ne le občinstvo,« jo takoj dopolni Aleksandar. »Pri otrocih, ki jih učim v celjski glasbeni šoli, opažam, da je obisk našega koncerta spodbudil željo po vadbi. Našo ^asbo so vzeli kot nekakšno osvežitev in hkrati motivacijo, da se izpopolnijo v igranju in morda k^j tudi sami zaigrajo kaj takega.« Godaici In Quarteta v prei-gravanju pop in rok hitov tako uživajo, da se jim ne zdi, da bi si s (em nakopali dodatno delo. »Vaje so precej pogoste, dobivamo "se večkrat tedensko. Malce usklajevanja je seveda tudi treba zaradi številnih obveznosti, vendar imamo na drugi strani sreča, ker imamo kot učitelji v glasbenih šolah dokaj podobne urnike,« meni Barbara. Koncertov In Quarteta se obeta kar nekaj. Vendar naj vas ne skrbi, če bi vas sredi koncerta mamilo, da bizapeli znani refren. »Ah, seveda obstajanek bonton glede obnašanja na klasičnem koncertu, na dn^ strani pričakuješ, da bodo ljudje na rok koncertu plesali, peli. ploskali, žvižgali, skakali ... Na naših koncertih pa - naj bodo ljudje predvsem spontani. Naj zapojejo, naj zaplešejo, odvisno pač od priložnosti,« pravijo godaici. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Na ka) pomislite ob omembi dveh violin, viole ter violončela? Na grobo tišino, dvorano in resno klasično glasbo? Se sprašujete, zakaj doslej v naši domovini še nihče ni sledil zgledom iz tujine, ko se iz klasičnih inštrumentov delajo pravi koncertni spektakli in priredbe sodobne glasbe? Odgovor se ponuja kar v knežjem mestu, kjer člani zasedbe In Quartet sledijo novemu, svojstvenemu konceptu, iz strun svojih inštrumentov izvabljajo zvoke, ki se vam bodo takoj zdeli znani... Seveda, saj gre za hite z lestvic sodobne pop in rok glasbe! »Zaradi ljubezni do glasbe in inštrumentov, za svojo dušo, zato, da poslušalcem ponudimo neka) novega,« pojas- njuje violinistka [nga Uloki-na, kako so poleti v Celju našli člani zasedbe In Quartet vr-hunslo ^beniki, ki so kon- čali akademijo, glasbeni somišljeniki, ki preprosto želijo nekaj drugačnega. Sledil je septembrski premiemi koncert, do konca decembra in v januarju seže obeta malo morje nastopov. Očitno so »inkvar-teiovci« zadeli v polno. Zasedbo poleg Ulokine sestavljajo Še ena violinistka Barbara Rajevič. Katja Žekar na violi ter, »blažen med ženami«» Aleksandar Kuzmanovskina violončelu. Repertoar? Glas- Ifl Ouartst so (z feve) Barbara R a jene, Inga Ulokina, Alaksandar Kuzmanovski In Ka^a Žekar. - ic. 94 * 1. december 2009 Akrobatsko akcijo Alema Toskića namočno spramljajo (z leve) Jovićić, Spiler in Praznik. Poteptali, pa obstali Navdušili Zlatorog» nato padec ni bil usoden - Zvišana prednost pred zasledovalci Rokomelaši Celja Pivovarne Laško so povišali svoje vodstvo na lestvici prve slovenske lige. V dvorani Zlatorog so v derbiju premagali do 11. kroga drugouvršče-ni Koper z 28:24. 2^radi izjemne, granitne obrambe so polčas dobili s 16:8, vodili so že z 20:9 v 39. minuti, ko je bii v obrambi 5-1 odličen Miha Gorenšek (Edi Kokšarov je šepal zaradi poš-kodbe gležnja), nato pa močno popustili in Primorci so se pred končnico približali le na tri gole zaostanka. FiniŠ je vendarle pripadel >»pivovarjem<^. Richard SiochI je zbral iS obramb, Aljoša Rezar pa v Wjučnih trenutkih pet. Pred l.SOO gledalci je po izjemnih asistencah Zormana in Vu-grinça krožni napadalec Alem Toskić trikrat zadel v nizu za najvišje vodstvo: »Po vsem tem, kar se je dogajalo v zadnjih dvajsetih minutah, smo zmagali zasluženo. Bili smo boljši, Proti koncu sicér nismo bili več pravi, zaradi številnih napak smo se celo mučili. Zmaga je zmaga, bil je derbi, srečni smo.« Gorenje je v Slovenj Gradcu ugnalo Prevent z 38:26 in zdaj zaostaja za Celjani za pet točk. Prevladala podzavest o končnici derbija je spregovoril celjski trener Tone Ti-selj: »Malce preveč živčna je bila, kar |e bilo povsem nepotrebno, saj smo ves čas nadzorovali rezultat, bih smo boljši.« Je bil padec v drugem polčasu posledica premajhne rotacije igralcev? »Ne, zagotovo ne. Tekma se je namreč odvijala s povsem zadostnim številom'prekinitev. Edi je nastopil malce poškodovan. 1\idi mi imamo možnost rotacije in v primeru, da se nam ne bi pripetile določene neumnosti, bi poslal v i^o tudi druge i^al-ce. Morda bi že 2. polčas moral drugače začeti- Fantje so dobro telesno pripravljeni, šlo je za podzavest v smislu, da je tekma že dobljena. Rotacija je bila prisotna v obrambi» kjer smo menjavali po dva igralca. Tekme si hitro sledijo, jutri jo imamo spet, in pri- Navdušen je bil Mes Psjovič, potem ko jez dvema goloma raipletel derbi. leden smo se pripravljali na derbi. Pričakoval sem večji odpor Kopra, toda mi smo odigrali res dobro v obrambi, razpoložen je bil vratar StochI, v napadu smo bih disciphnira-ni. Če imaš visoka prednost v 2. polčasu, je že v navadi» da sledi padec. Na srečo ni bil takšen, da bi nas tekmeci ujeli. Proti koncu je bilo preveč ukvarjanja s sodnikoma. To ni v redu. Zelo sem, zadovoljen, da smo prvi del prvenstva zaključih brez poraza.« Uroš Zonnan je ustvarja) za druge, pa vseeno zabil petkrat: »Imeli smo vse v svojih rokah. Pokazali smo» da smo iz pravega testa. Do odmora smo ^ igrali lepo, atraktivno. Pri zaostanku za II golov gostje niso imeli več kaj izgubiti, m: pa smo se zaustavili» poskušali odigrati počasneje. Nismo uspeli v nameri. Sodniški kriterij je bil čuden. Čestital bi soigralcem. Opažam, da se občinstvo vrača, želel bi si ga videti še v večjem številu in da bi se naša uspešna zgodba tako nadaljevala.« Dobre Štiri minute pred koncem je bil Zonnan izključen za dve minuti ob prekršku nad BombaČem, gostje pa so zahtevali rdeč karton: »Pritekel sem pred njega in se zaustavil. Če bi bil jaz v takšni akciji, bi mi dosodili prekršek v napadu, Pri nas manjka spoštovanja do nekaterih igralcev, do kluba. Ne potrebujemo sojenja v našo korist, le izenačen kriterij. Daril nočemo. Dovolj smo kvalitetni, da prvenstvo mimo pripeljemo do konca.« Nikola Kojić je nazadnje igral za Koper: »Mislim, da smo odigrali zelo kvalitetno, do 40. minute perfektno. Odlična obramba z razpoloženim Stochlom je botrovala enajstim golom prednosti. Sledili sta utrujenost in padec zbranosti. Koper je znižal razliko, sam pa večjih problemov nisem videl Mislim namreč, da smo kontrolirah položaj.« Celjani bodo odigrali dve tekmi v Zlatorogu s Preven-tom, jutii Četrtfinalno slovenskega pokala, v soboto pa prvenstveno. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Neučinkovi botrovala novemu pc Nogometaši Rudarja tudi po 19. krogu v 1. SNL ostajajo praznih rok. Četrti zaporedni poraz jim je Ob jezeru prizadejala lendavska Nafta. Trener Marijan Pušnik je imel zopet zaradi poškodovanih igralcev (Cipot, Omla-dič, Prašnikar, Jeseničnik, De Moraes, Kolsi) nekaj težav pri sestavi ekipe, a je bila udarna enajsterica tokrat veliko močnejša kot v preteklih krogih in tako je lahko le dobrih 500 gledalcev pričakovalo deseto prvenstveno zmago Ru- darja. V ekipo se je vrnil ka petan Almir Sulejmanovič ki je imel v prvem delu na; lepšo priložnost za zadetek GrblČevo podajo je usmeri proti golovj črti. kjer pa j posredoval Caban. V 25. mi nuti so gostje kronali premo z zadetkom Daliborja Vola ša. ki se je najbolje znašel gneči v domačem kazensken prostoru. V nadaljevanju st bili igralci Rudarja tisti, k so narekovali tempo in si us tvarili nekaj izvrstnih prilož nostih, a so bili še enkrat vei neučinkoviti. Predvsem med ložnost bodo dobili preostali igralci. >Klop< imamo dovolj kvalitetno. Dobro je odigrala na derbiju z Gorenjem, tudi na turnirju za ligo prvakov v Španiji. Menjav ho še več, ko se bo vrnil Predrag Dačevič, ki se je pred poškodbo dobro uje) z moštvom,« se Je glasil odgovor Tislja, ki mu preo-stajajo sladke misli na presežke njegovega moštva v slabih dveh tretjinah tekme in tuhtanje za odpravljanje slabosti. Predi RadojkoviČ je nasledil Matjaža Tominca in preporod i I moštvo, njegov niz, zmag pa je bil zaustavljen v Zlatorogu: »Bili smo že na dnu, fantje pa so tedaj odlično reagirali. Razvili so našo značilno, hitro igro. Imeli so celo napad za znižanje na dva gola zaostanka, toda sledila je tehnična napaka. Zmanjkalo nam je časa. Celjani so zmagali zasluženo.« »Do 40« minute perfektno« Aleš Pajovič je dosegel odločilna gola, navkljub temu je bil malce nejevoljen, ker mu je vratar Stanič v 1. polčasu po dveh medh prijel žogo: »Cel |aEHÍFA«SIÍdF MMMETHUmM ^^^^ fan SHOP asu AlBmMujakovicjB bil osmoljenoc tokmezNafto in trener Marijan Pusnil se je moral ^rijazniti s četrtim poraiom v ni2u. LESTVICA 1. SNL I.UlKAXÛKfl 10UMPUA(.2} Í.MMnW 4.nU0AR CM OUI «.OOMŽALE 7.NAÍTA llirTEflBLOCK 5.HfTGOfllCA 18 tO 19 10 miABOODflAVA 19 3 2$:19 3$ 7 Ž9:17 30 7 32;26 29 6 K-.ii 29 € 29:28 26 7 26:33 26 S 30i33 26 9 23.26 S 23.32 20 10 IS:30 17 SPOiiïlIlCOPATlzeod SSJSbIR I DRES ali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM ali PRIIMKOM! Z takoj! Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina www.rk-celje.5i Prodajalna je odprta v času tekem članske ekipe RK CPL v dvorani Zlatorog. Izdelke lahko naročite tudi v spletni trgovini na uradni strani rokometnega kluba. fanSHOP fan SHOP fan SHOP fanSHOP fan SHOP športni koledar Sreda. 2.12. NOGOMET 1. SL. 21. krog. Ljubljana 0Iimpiia-Rudar(13j,CMCe Ije - Drava (17). ROKOMET Pokal RZS, čeirtiinale: Celje Pivovarna Laško - Preveni (18.30). !. SL (ž). 10. krog: Zagorje -Ceieia2alec(l6),Cel;oCelj ske nvesnine - Burja (1^.15). KOŠARKA PokđiKZS(ž).2.kjog: Konjice - fiJM [17], Škoija 1.0-ka: Odeja - Merkur Celje (19) tost Senzacija »razu Rudar (4-3'2 1i): Savić-Pokleká, Stojnič» Sulejma-Dovič. Dedič - Golob, Ib-limir, TomažiČ Šeniga - Gf-bič> Mujakovič - MeŠić. Igrali so še Kreft, Lo Dnes, Mahmutovič. lo vzadnjih krogih deluje Mir-za MeŠić, ko nikakor ne uspe zadeti, tudi iz idealnih položajev. Nedvomno bi bila rešitev za Marijana Pušnika, da vkonici napada poizkusi s katerim od preostalih napadalcev. Gostujoči igralec Milj-kovič je v 53. minuti zatresel vratnico, to pa je biia tudi najnevarnejša priložnost Nafte, ki se je v drugem delu nekoliko zaprla inbranila minimalno vodstvo. Najlepšo priložnost je za Rudar zapravil Alem Mufakovič, ko je po krasni podaji Mešiča s peto zgreSil prazen gol. Marijan Pušnik je bU lahko nad drugim polčasom zadovoljen, z rezuhatom ne: »Odigrali smo boljše kot na preteklih tekmah. Imeli smo priložnosti, a nikakor nismo uspeli zadeti. Če ne daš gola> si ne moreš nič. Zmaga Nafte je tako zaslužena, Ne morem zamerili fantom, ker so se trudili. Žal nas v tem mesecu »tepej ck poškodbe in bolezni. Menjave niso ustrezne in nažalost je tako. Če bodo fantje odigrà\ï vedno tako, kol $0 v drugem polčasu, lahko točke dobijo kjerkoli, zato glave gori« Ne glede na katastrofalni niz porazov bi si »knapi« zaslužili bučnejšo podporo s tribun. »Gledalci so tedaj, ko so uspehi, zraven in spodbujajo igralce, ko pa sledijo slab-Si rezultati, ostanejo le tisti naj-zvestejšl, drugi pa nezadovoljni vse popljuvajo,« je pripomnil Pušnik. Dalibor Volaš se po odhodu iz Maribora v Lendavo počuti odlično: »V Velenju smo vedeli, kaj nas čaka, kljub temu, da je Rudar v krizi- Na začetku smo imeli štiri lepe priložnosti, a nikakor nismo uspeli zadeti. Po zadetku, za katerega moram priznati, da smo ga dosegli srečno, smo se vse do konca srečanja uspešno obranili napadov domačinov.« Rudar že jutri gostuje v Ljubljani pri Olimpiji, ki jo lahko znova prehiti na lestvici ali pa izgubi stik z njo. Denis Grbič pravi: »Oiimpija je našla svojo igro in nadaljuje z zmagami- Mi nažalost izgubljamo, a moramo stopiti skupaj in se boriti za barve kluba. Dober rezultat ne bi smel izostati.« VelenjČani so zadnjo domačo zmago zabeležili 12- septembra, ko so z 2:1 premagali Interblock» potem pa z drugega mesta zdrsnili na četrto. Po gostovanju v Ljubljani bodo zadnji dve tekmi pred zimskim premorom odigrali na domačem igrišču (Maribor, Domžale]. MITJA KNEZ Foto: Cm p A Šentjurčanov Kraljevska vrnitev Kinga -»Vlekli so se kot megla« Osmi krog košarkarskega DP je bil uspešen za Hopse in Šentjur, ki sta v gosteh vkniižUa novi dve točki. Zla* torog je izgubil pri Zasavju» □ektra pa doma proti Škof-ji Loki. Pokelani so prvič v tej sezoni zmagali v gosteh, v Šenčurju z 98:79. Dobro so igrali predvsem v obrambi, medtem ko se v napadu še lovijo. Kapetan Primož Kobale je dejal: ^Z zma-go smo si vrnili prepotrebno samozavest- Mislim, da smo imeli 20 skokov več od gostiteljev in to je bilo odločilno- Popraviti pa moramo naš napad.« Na parket je po osmih mesecih stopil »poizelski kralj« Shawn (Ung in dosegel 24 točk. »Shawn je prinesel neko novo svežino v ekipo- Vsi smo ga že pogrešali in gotovo je tudi nj^ova vrnitev po poSkodbi pripomogla k naši zmagi»« dodaja Kobale. Pred Hopsi je sosedski deibi z Elektro, ki se bo na Polzeli želela maščevati za izpad v slovenskem pokalu. Za presenečenje kroga so poskrbeli Šentjurčani, ki so v gosteh s 83:78 premagali favorizirano Krko- Varovanci Damjana Novakoviča so dosegli svojo četrto zaporedno zmago: »Bili smo zbrani, pristop je bil drugačen. Ekipa je resnično stopila skupaj in polna samozavesti odirala tekmo, ki jo je začela sproščeno.« Novo-meščani so vlogo favorita sicer potrdili v uvodnih 17 minutah (41:29), a so Šentjurčani naredili delni izid 11:0 in odšli na odmor z minimalnim zaostankom. Nato jim je pripadel drugi polčas, saj so Krko ustavili v napadu. Se je Dolenjcem maščevalo podcenjevanje? wTo je samo njihov izgovor za poraz. Če bi mi vsako tekmo igrali taKo, kot smo jo s Krko. potem se ne bi imeli Peti poraz Laščanov - Cerar: ShawR King, kl $9 ja na igrišče vmll po osmih mesecih, jo svojotnoštvo popeljal do prve zmage v gosteh. Česa bali!« odgovarja Novako-vič. Šentjurčani so si dovolj prednosti za zmago priigrali že do 37. minute, ko je bilo 65:74. Najboljši strelec je bil z 21 točkami Saodi Čebular, sledil mu je Teo Simović z 19. Individualna igra posameznikov se je tokrat sprevrgla v kolektivno in Šentjurčani so tretji na razpredelnici. . Igra pa nikakor ne steče Zlatorogu, ki je tokrat klonil pri Zasavju. Laščani so se uspešno kosali le v uvodnem delu srečanja, ko so s 23:22 dobili prvo četrtino. Končen rezultat 80:68 je odraz preveč izgublje- Gripa tam, gripa tu ... Celjani niso odpotovaJi v Koper, kajti v primorskem moštvu je s^olelo več nogometašev. Tekma je prestavljena na 12. december. Celjani bodo jutri gostili Dravo. Prosti čas so izkoristili za prijateljsko tekmo in na Olimpu ugnali Šentjur s 4:0. Gole so dosegli Lovrečič, Urbanč, KrljanoviČ in Andželkovič. Pojavila pa se je težava, kajti sedaj je vmoš-tvu Milana Đuričića bolnih osem igralcev. Prijateljsko tekmo je na svoj 50. rojstni dan sodil Gojko Kusič - darilo mu je iz Nemčije »poslal« 17-letni sin Goran, ki je z Društvom Kazina postal svetovni plesni prvak med Članskimi show formacijami. DŠ nih žog in slabe obrambe. Pri Zlatorogu, ki bo v naslednjem krogu gostil drugovi^nega Slovana. sta bila najuspešnejša Dra* žen Bubnič s 15 in Miljan Go-Ijovič s 14 točkami. Raztrgano in bledo predstavo so svojim navijačem ponovno ponudili Šoštanjčani, ko so z 86;72 izgubili s Skofjo Loko. Trener Borut Cerar je bil razburjen: »Tb ni bil niti e od Elek-tre. Fántje so se po igrišče vlekli kot megla In s tako igro ne moreš premeti niti Šenčur.« DomaČim ni Šlo v napadu, odločali so se za mete iz neizdelanih akcij. Naj prepričljivejši Elektrin košarkar je bil oi^ani-zator igre Tadej Koštomaj, ki je dosegel 24 točk. MOJCA KNEZ Folo: MARKO MAZEJ (arhiv NT} Panorama NOGOMET 1. SL, 19. krog: Rudar-Nafta 0:1 (0:1); Vblaš (25). Olim-pija • Interblock 2:0, Domžale - Drava 2:0, Maribor - Co-ňca 3:1, Koper - CM Celje preloženo. MALI NOGOMET 1. SL. 9. krog: Pekarna Duh •PtnjSÀ (1:0); Rusmir (18), Cretnik (37). D. Kugler (37-10 m), Dobovec - Izola 4:1 (2;0);Krořlič(4,10,31), Stres (21). Vrstni red: Litija 25, Gorica 23, Oplasi 19, Dobovec 18, Pimtar 15. Izola 13, Sevnica 7, Škofije 6, Ptuj 4, Pekarna Duh 1. 2. SL - vzhod. 8- krog: Slovenske Gotice T Nazarje 8:8 (3:2); Metulj (10. 19. 26, 29, 32, 36), Funtek (40), Marko (25- ag). Vrstni red: Nazarje 20, Benedikt 15, Kebelj 13. Tomaž. Maribor 10. Zavrh 9, Cerkven jak 7» Slovenske Gorice 3. ROKOMET 1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 28:24 (16:8); Toskič 7, Zor-man 5. Kokšarov, Vugrinec, Pajovič 4. Kojič 3, GorenSek 1; Brumen 5, Laiuska 4, Pre-vent - Gorenje 26:SS (12:20); Kukec. Vranje^ 5; Natek. Ču-pić. Golčar, SimiC 5. Šteíanič 4, Rnić 3. Cehie 2, Harman-dić, Bajram 1. Vrstni red: Celje 20-0, Gorenje 15-5, Koper 14-6, Slovan, Trimo 12-8, Ormož 11-9, Škofja Loka 7-13. Maribor, Ribnica 6-14, Krško 4-16, Prevent 3-17. 1. B SL, 9. krog: Izola • Ceije Pivovarna l^ko B 25:31; Čo-sič 8, Zorič - Stepančič. Vuko-Vič 4: Marguč 7, Iriiian 5, Vodi-Šek, Ranevski 4, Žmavc, Mlakar, Senič 3, Klančar, Grušov-nik 1. Vrstni red: Krka 18, Šmartno 14. Celje B, Sviš 13, Grosuplje 9, Ajdovščina, Sevnica, Železniki 8, Kočevje 7, Radeče S, Izola 3, Gorišnica 2. l.SL (ž),9.krog:fCrimMer-cator - Celje Celjske mesnine 51:24 (30:13); Vidic 9, Zrnçc 8; Gerič 9, Ahlin 4, Palir 3, Pelikan, Jug, KlakoČer 2, Krebs, L Amon 1. KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Zasavje - Zla-tomg 80:68; Mučič 21, Soido 14; BubniČ 15, Goljovič 14, Strnad U, Rizvjč ÎO, Nikolič Smrdeij 5, Zupane 4, Pelko, Cmer 3, Šenčur-Hopsi 79:98; Horvat 21. Popovič 13; King 24. Thondique 21, Udrih 19, Sviridovl2,P.Kobale9,Skok 7, lbok,J. Kobale. Va§l 2, Eřefc. tra - Skofía Loka 68:72; Ko-štomaj 24, Horvat 10, Feetey 8, Ćup 7, Sjekioča, Golež 6, Bilič 4, Podvršnik 3; Finžgar, Julevič 16, Krka - 5enf/ur 78:83; Baiažič 13. Marcelič 11; Cebular 21, Simović 19. Crenshaw 12, Lapornik 11, Ručigaj 9, Pelc 5, Jovanovič, Sebič. Alispahič 2. Vrstni red: Krka, Geoplin Slovan 14, Šentjur 13, Zasavje, Parklji, Elek-tra, Škofja Loka 12, Helios, Koper, Polzela. Zlatorog 11, Šenčur 8. 1. B SL, 9. krog: Konilce -Rogaška 69:82; Sivka 20, Vi* potnik 11, Gačnik 9, Smaka 7, Muzei 5. Keblíč 3, Skaza 2: Jotič 28, Ambrož 15, Spe-§iC 14, Smajlovič 9, Petrovič 6, Pungartnik, Ravnikar 4. Vrstni red: Maribor 17; Rogaška. Branik 16, Grosuplje. Litija 15. Postojna 14, Kraški zidar, Konjice, Janče, Medvode 13, Triglav. Nova Gorica 12, Hrastnik U, Gradišče 9. 2. SL - vzhod. 8. krog: Pok-man - Lastovka 82:60, Vrani - Terrrui Olimia 64:72. Vrsinl red: Bistrica 15. Radenska Creativ, Terme Olimia, Pak-man 14, Ježića, Ilirija 13, Union Olimpija ml. 12, Calcit Mavrica II, Podbočje 10, Laslovka 9, Dravograd. Vrani 8. 1. SL (ž), 8. krog: Kozmetika Afrodita - íliňja 63:80; Ba-loh 20, Lesjak 19. Starček 8, Unverdorben 7, Šket 4. Cver-lin 3. Rajniš 2; Bajec 19. Vene 14. Vrstni red: Merkur 16, Kranjska Gora 13, AJM 12, Triglav, Ježica, Ilirija 11, Odeja 10, Kozmetika Afrodita 9, Konjice 8. Domžale 7. Jadranska liga (2), 8. krog: MerA:ur Celje - Ra^iisa Dubrovnik8S:8i'. Barič23, Ja-godič 13, Hughes, Tavič9, TUr-činovič, Abramovič, Richards 8, Kerin 6, Verbole 4; Demi-rovič, Grbas 20, ODBOJKA 1. DL. 11. krog: S/Páempť-(er - Maribor 3:0. Vrstni red: Marchiol, Calcit 26, Galex -Mir 23, Triglav 21, Šempeter 19, Kropa 16, Duol 14, Krka 10, Svit 7, Maribor 3. 1. DL (ž), 10. krog: Slaving Vital - AliansaS'.l. Vrslní red: Nova Gorica 26, Koper 24. Ruše 18, Aliansa, Ljubljana 16, Sloving Vital 14, Jesenice - Bled 3, Novo mesto 0. (KM) VELIKO ROKOMET!^ niKimrnam I Kt7 AVU N řÚMf I DVORANE ZLATOROG/ '' ^ Kda ? POTEKMlNpbisle MI^iAVlA \ [|io20,cw| 11 lîH C hK-: Goiko Kusič playcafé- i^S^o rr«Ojjsk( pokrovitelj JfSTop 14 ^KULTURA novi tednik ^ -- ^ - Del zbranih predmetov 2& razstavo Grda raěka Prihaja Grda račka V celjski galeriji Račka bodo decembra odprli razstavo nastajajoče zbirke erotičnih pripomočkov Celjanov Galerija Račka v Gosposki ulici v Celju je prava slovenska posebnost. Status galerije je prevzela potem, ko je Zavod Celeia Celje prevzel v upravljanje prostore nek> danjega peep $howa> v katerem je »za spomin« na vesele urice v njej ohranjene tudi nekaj opreme. Predvsem vrtljiv oder, na katerem so svoje Čare In mednožja razkazovale »umetnice« najstarejše obrti ljudem, varno skritim v kabinah za »kukavce«. V teh prostorih so uredili fasci-nanten razstavni prostor, namenjen ne zgolj razstavnim dogodkom, ampak tudi performansom. In erotiki) ki je vselej spremljala in spremlja umetnike pri njihovem delu, dali ustrezen prostor. Program galerije je ero-tika v umetnosti, v vseh razsežnostih in oblikah. Od tcd naprej se zdi zelo logičen poskus, da bi kot sestavni del galerijske zbirke ** začela naslajali muzejska zbirka. Ta naj bi obsegala erotične pripomočke in predme- te, ki burijo spolno slo Celjanov ... in dnagih Slovencev. Sledil je poziv oziroma vabilo k sodelovanju, predmeti pa so le počasi, stežka, skozi s sramom priprta vra- Med razstavljenimi bodo osebni predmeti zdaj zelo priljubljene slovenske pomo zvezde La Toye. Ogledali si boste lahko tudi delček posnetka, ki je nastal na celjskih ulicah v času snemanja pomořilma z La Toyo na Starem gradu. Producent Peter PlaninSek je za zbirko začasno podaril kipec zlati stojan, Id ga je dobil lani na sejmu erotike v Celju. Na razstavi bodo predvajali tudi prvi slovenski ûlm z gejevsko vsebino Dečki, prav tako bodo na ogled drobci iz snemanja prvega pomotil-ma, posnetega v bMI Jugoslaviji. ta začeli prihajati. »Zdaj se jih je slednjič nabralo toliko, da bomo 4. decembra lahko odprli razstavo Grda račka in napovedali nadaljevanje zbiranja, saj naj bi zbirka po naSi zamisli počasi prerasla v muzejsko oziroma stalno galerijsko zbirko najrazličnejših predmetov, slik> fetiSev pravi predstavnica za stike z Javnostmi pri zavodu Celeia Jerneja Kolar. In za odprtje napoveduje veliko presenečenje in znotraj tega presenečenja še eno presenečenje. Da ne .bi bili tudi sami preveč presenečeni nad bujno in burno domišljijo vrlih someščanov, smo si izprosili predogled zbranega. »Dobili smo kar precej gradiva, a do septembra, ko smo hoteli odpreti razstavo, ga zanjo ni bilo dovolj. Vsaj dovolj raznovrstnega ne.« pravi ena od kusto-sinj Irena Čerčnik. »Sklepam. da je bilo ljudem malo nerodno, kljub temu, da so lahko predmete darovali ali posodili anonimno. Zdaj i M: • v « II I P » Irena Čeri^nik, Navsnka Šivavec in Jerneja Kolar so prepričane, da bo iz ra29tave nastala stalna gslerijstca zbirka. imamo slednjič gradiva dovolj in prepričana sem, da se ga bo po odprtju razstave §e nabralo. Razstava bo pač pokazala. da je erotii^ lahko zabavna in vznemirljiva, tudi za obiskovalce.« In Čeprav so se projekialo-tili le z mislijo na razstavo, so kmalu prišli na zamisel, da bi lahko iz tega nastal muzej, »To bi bil prvi in edini muzej erotike v Sloveniji, kot je Račka prva in doslej edina galerija erotične umetnosti v Sloveniji. A muzejska zbirka bo lahko nastala le, če bodo ljudje Se kaj darovali ali posodili. To lahko storijo tudi v času trajanja razstave. Nikomur pa ne pravimo, kaj bi radi pridobili. Pač vse tisto, kar je posameznikom spolno privlačno ali vznemirljivo, erotično slcratka,« pravi druga kustosinja Nevenlu Šiva vec. Posebej se bodo razveselili kakšnih fetišev. Kot so se zbirke več kot sto fotografij stopal, ki jo je daroval neki celjski talcsist. Aii odtisa lastnega mednožja v glini, ki ga je poslala neka anonimna da-rovalka. Ali japonskih kroglic, ki so jih prejeli od neke Mariborčanke s pripisom, da so bile uporabljene. Ali umetnih penisov, fotografij golih 17.00 Knjižnica Šentjur_ Od kod Bi, kruhek predsííwazaooukívévaŮJí gledališča Unikat 18.00 Anina galerija Rog. _ Slatina_ Kristalne misli odprtje razstave del Ww-miiiaVjmićain Jurija Do-brile 19.30 Celjskidom_ Mali godalni in Mali pihalni orkester GŠ Celje koncert pod vodstvom Petre Arlak - Kovačič in Da-miJjaKoroSca 18.00 Dvorec Novo Celje Večer božične glasbe koncert Siovenskega atrtir-skega kvarteta SREDA. 2.12. 12.00 SŠ za storitvene dejavnosti in lo^stiko Ceiie_ ^ vedDo vozim - vendar ne hodim predavanje v okviru nado-nnhiega projekta 18.00 I. OŠ Celje Obuti maček predstava Škratovega /u/-kovnega gledališča Celje ^8.00 KnjiMca Slov. Konjice Indija potopisno predavasye Pri-možaKovaćiča 20.00 Cejjskidoni Prava dekleta muzikál v režijiZvezdane Mlakar; igrmo: Tiria Core-njak, KaijaSanii Anja Robida, Lea Sobočan/Maja Mairim Merijak in Kristijan CiM< ČCTRnK«3.12. 15.30 (do 17.00) Ploščad pred _ MČ Lava in OS Lava Cdje Sneguljčlclna tržnica prazničm bazar na temo Snega^čim in palčki, učencev C^ Lava »Da bi dejavnost galerije in nastajajočo zbirko še bolje predstavili, bomo sodelovali tudi na letošnjem celjskem sejmu erotike med 11. in 13. decembrom. Povezali smo se tudi z zavodom za kulturo pornografije iz Ljubljane in pričakujemo» da bodo ljudje $e na sejmu in drugod izvedeli za zbirko in prinašali stvari,« pravi Šlvavčeva. moških in žensk, celo zbirko koledarjev golih lepotic iz neke avtomeh^čne delavnice so dobili. Dolgočasni in sramežljivi ali počasni? Res bo zbirka prav zaživela Šele ob razstavni postavitvi. Takole na kup nametana in razložena po nekaj mizah paje delovala bolj revno. Smo Celjani res tako zadržani, dolgočasni in sramežljivi? Cerčnikova misli drugače. Nismo vam pokazali vsega. Imamo še več različnih predmetov, ludi enega ekskluziv-nega> znane slovenske osebnosti. Kar smo pokazali v naprej» pa je vseeno zanimivo. Še posebej predmeti, ki so osebni spolrii feti§i, in predmeti, ki so jih dejansko uporabljali.« Kljub temu se ne morem otresti občutka, da je videno le dokaz dolgočasnosti. Če je to to, kar naj bi burilo spolno domišljijo. A Šivav-čeva opozarja, da zgodbe ni treba zaključiti prehitro. »Ljudje niso toliko sramežljivi, kot so počasni. Po mojem še Čakajo, kaj bo na ogled, zbirajo informacije in se odločajo, ah bi dali od sebe kakšne stvari ali ne. Želim, da se Čutijo vsi nagovorjeni, da lahko vsakdo kaj prispeva.« Do razslave je še nekaj dni in tudi po njej bo priložnosti za posojo ali darovanje osebnih erotičnih pripomočkov še dovolj. V zavodu pa ne mirujejo, s pomočjo zavoda za kultiu'o pornografije bodo pridobili stik z ljudmi, ki izdelujejo erotične predmete s področja umetne obrti, predmete, ki se uporabljajo za posteljne zabave, za popestritev spolnega življenja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA 17.00 Medobčinska sploSna 19.00 Savinov likovni salon knjižnica Žalec Žalec Beremo z Manco Kodir Mitja Ficko srečanje študijskega kroi- odprtje razstave in Prešer- ka nove pesmi v izvedbi glas- 17.00 Medobčinska sploSna bene skupine Luster knjižnica Ža!ec 19.30 SLG Celje Ivan Sivec Zastave pogaxrr spisateljem vodiTb- abonma četrtek večerni tn neVrabl izven - dan odprtih vrai 17.30 Knjižnícá Šentjur 19.30 Ipavčeva hiša Šentjur Življenje in delo Mihaela ZagajSka pred^mtevknjigeTótnišla-va Goloba, gost dr. Viktor MafdiČ 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Osvetlitev perspektive odprtje ^tografske razsta-vemdobrod^koncenTbl-kalnega ansambla G5 Ce-Ije_ 18.00 WeUpess Park Laško Enooki Cdja dûbrodànodraSboptografij vođi Tina G., nastop Jn Qaaneta 18.90 Slovensko-bavankahiŠa _Poda^da_ Kozjansko jabolko odp^ ruzstavefótogmfíex-tempora 19.00'Avla Elektro Celje Mona Uza, Maddûna « Marija Magdalena odpr^razstnvelikomîhdeî Zorana Jošići 19.00 Narodni dom C^je_ Miklavžev koncert Dekliški peifskizboraCim-nazije Ceije - Cmter, The èlager's, Oktet 9 ter nova faiuovskavokalnazasedba GCC_ l_9 jO Hotel Evropa_ Preteme besede lifera/Tuveč^Celjskihlife-ramih ustvčirfalcev z gosti 19.00 Galerija Velenje__ 20 let pozneje odprtje razstave generatij diplomantov ALUCO) 1990-2009 ■ Jd avtorjev Šentjurčan skozi kanica* Hiro» gUna za povrh odprtje razstave 20.00 Dom II. slovenskega tabora_ Miklavžev koncert končen Orkestru Slovenske vojske KINO mnm S^fflda1.ia2.11 KisMnsttgnfi «i prtdfžM^p pmico do prognmi. BoBbii pMin • nmkvT« doiniiiM&ij ptfstolo^u 30 15.40. tBSO JiiwFuit Mlo • ariiomA. sinhronznn im MM« lUM • dûfflâfi^ ronwibfn« triler )S.0D.1S.0Q. t7.40J8,U,20.20. 2120, JSMnSS Mo^ \jňké «vutitf« • komsdija 16.30. 1845, 20.50 Pflčimfee 21 ednsle - kDnwfijt 1S.50. ia.30. 21.05 Štoda-Oiiar tm 19 Oa 21-25 žm pMpoBllitl v fitSB • s drsna 1540.18.00. 20.30 2012-ZFdricr>e trn 2D.10. 2l,(ffl lagente vsdcdan ter«k sred»Đf«niw> SREDA t6.fl0 VMnpíRliJ ^alMZfli - romsnťĚná (antis^&u groijjivlce tmm 17.30 VampÉsIi« Itubra • rwnff}tiina bnbatibu 0ro2l|1vk» 20.00 MiSteWê • itoùini drvn» it. 94 -1. dec«nib«r 2009 novi tednik KULTURA 15 Slika v vseh oblikah Razstava v Galeriji likovne umetnosti Celje povzdiguje sliko v Galeriji likovne umetnosti Ce\]e je na ogled nova razstava z naslovom Slika: prehajanja. Svoja dela razstavljajo Uršula Berlot, Ksenija Čerče, Ivo Prančlč, Mojca Zlokamik in Žarko Vrezec. Kot pove že naslov razstave, gre za predstavitev slike v vseh sodobnih pojavnih oblikah, od nesnovnih do snovnih, od zvočnih do takSnih na otip. Alenka Domjan je ob odprtju razstave povedala, da ima la več vidikov posebnosti. »Govori o sliki, o tej iz-muzljivl podobi, ki je v post-modernem času stopila na rob. v zavesti pa se je oblikovala z novo tehnologijo in novimi mediji milijonska količina mimobežnih podob. Toda, slika se ni predala tem novim oblikam percepcije, kar dokazuje tudi pričujoča razstava.« Na njej skozi prostore, v katerih razstavljajo posamezni umetniki, prehajamo skozi pojavne oblike slik. V prvem prostoru so na ogled nesnovne slike, zgolj svetlobne slike Uršule Beriot. ki nastajajo z dodatno umetno svetlob in z magnetno resonanco. Preko umetničinih možganov so projecirane na steno. V naslednji sobi je Ksenija Čer» če gledalcu želela vzbuditi občutek zvoka s »slišnimi« slikami, ki nastajajo skozi performans, ki ga umetnica izvaja preden naslika sliko. Te so izrazito barvite, siruk- Z otvoritve rantava (z lava) tirlula Bartol, Žari(o Vrazac, Alanka Damjan, Mojca Zlokamik in Ivo PranelS. turirane, dinamične in ritmične, kot bi bile prepojene z zvokom. Najmočnejšo nabitost snovnosti, če govorimo o prehajanju slike od nesnovne k snovni, je razstavil Ivo PranČiČ z izrazito fizičnimi podobami, pri čemer je barvno zelo asketski, ko v prostorskih ploskovnih upodobitvah gradi celotno podobno. V četrti sobi kar sapo jemlje izrazita barvitost slik Mojce Zlokamik, v igri, prežeti z nešteto barvnimi horizontalnimi pasovi. V peti sobi pa se lahko gledalec dotakne slike in s tem ta postane objekt. Žarko Vrezec je s svojo sliko prešel v mejno področje slike in gledalca vabi k dotiku in razpiranju slikovnega objekta, ki je v večih plasteh. Razstava bo na ogled do 20. januarja. BI^KO STAMEJČIČ Foto: TimE Enooki Celja za otroke OŠ Glazija Celje Fotografije, ki jih člani neformalnega združenja profesionalnih íotograíov Enooki Celja še razstavljajo v avli kina Planeta lUâ, bodo v četrtek ponudili na dobrodelni dražbi Izkupiček prodanih fotografij bodo v celoti namenili nakupu igralnih pripomočkov za gibalno ovirane učence 0§ Glazija Celje. Svoje fotografije razstavlja 1er, Severin Hiisch, Nik Jarfi, kar 11 fotografov; Črt Cene, MatjažJanibriško,MarkolvIa-Gašper Domjan, Edo Einspie- zej, Nataša Millier, Ma^až Oč- ko, Andraž Purg Ln Aleks Stem, V četrtek bodo svojih 21 fotografij ponudili na dobrodelni dražbi, ki se bo ob 18. uri začela v kavarni hotela Wellness Park Uško. Kol so zapisali Enooki Celja, je foto^afija njihova suast in ljubezen, hkrati pa je nji- Veseli dan kulture 3. december, rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je veseli dan kulture. Dan, ko svoj vrata na široko odprejo vse kulturne ustanove v državi. T\idi na celjskem območju bo tako. V Četrtek bodo brezplačno na ó^ed vse muzejske zbirke, v večini muzejev pripravljajo tudi stro- kovna vodenja pazbirkah. V drugih ustanovah so se pretežno odločili za dneve odprtih vrat, ko si jih je mogoče ogledati in izvedeti več o njihovem delovanju (SLG, naprime*). Mnogi kulturni ustvarjalci pa so se odločili tudi za posebne dogodke in predstave, odprli pa bodo rudi več razstav (glej Vodnik). BS Popravek Pojasnila in popravki na prispevek avtorja BRST z naslovom Most do sveta sH-šečih, objavljenem v Novem tedniku v rubriki Kultura na strani IS. v Št. dne 27. novembra 2009. Včlanku napačno navajate, da je v sodelovanj u z Zavod om Sodo projekt Muzejski vodnik v znakovnem jeziku v Celju vodila mag. Andreja Rih-ter. Projekt Muzejski vodnik v znakovnem jeziku je na mednarodni ravni vodil dr. Georg Tschare iz podjetja Equa-lizent z Dunaja, na nacionalni ravni pa ga je koordinirala direktorica družbe Rado iz Celja m^. Tatjana DoUnšek. V Članku prav tako navajale sodelovanje Zavoda Socio. V projektu sta na na- donalni ravni sodelovala dva partnerja in sicer Rado, družba za razvoj Človeškega kapitala, d. o. o„ in Muzej novejše zgodovine Celje. Zavod Socio sploh ni sodeloval v projektu. Navajamo oba nacionalna partnerja in njuni vlogi v pro-jektu: - Rado, družba za razvoj človeškega kapitala, d.o.o., ima dolgoletne izkušnje pri delu z gluhimi in naglušnimi osebami. V projektu je bila koordinator za Slovenijo in njena skrb je bila produkcija video vsebin za gluhe in naglušne za Muzej novejše zgodovine v Celju> sodelovanje pri nastajanju Navodil za video produkcijo muzejskih vsebin v znakovnem jeziku in skrb za promocijo rezultatov projekta. - Muzej novejše zgodovine Celje skrbi za premično dediščino Celja in celjske regije ter jo predstavlja najširšemu krogu javnosti- V slovenskem prostoru je piiotno pripravil vsebine razstave za video produkcijo v slovenskem znakovnem jeziku, sodeloval pri testiranju, eval-vaciji, optimizaciji vsebin in promociji projekta. Navajate tudi financiranje projekta in sicer da je bil projekt sofinariciMn s strani Evropske unije v višini 400 tisoč evri. Poudariti je potrebno, da je Evropska unija celoten projekt sofinancirala v višini 75 odstotkov tega zneska, 25 odstotkov pa je bilo potrebno zagotoviti s strani parmerjev v projektu, mag. Tatjana Dolinšek, Racio d. o. o. hov način gledanja na in v svet drugačen, svojstven TUdi učen-d OŠ Glazija Celje, šole s prilagojenim programom, svet vi-dijo drugače. Številni imajo blažje ali težje momje v tele- snem in duševnem razvoju. Enooki so se zato odločili, da izkupiček od prodanih fotografij namenijo nakupu prilagojenih igralnih pripomočkov, ki bodo polepšali otroški vsak- dan v šoli» hkrati pa tudi ne koliko olajšali delo njihovim prizadevnim vzgojiteljem in terapevtom. Četrtkovo dražbo bo vodila Tina Gorenjak, nastopili bodo In Quartet. Med nastopajočimi pedagogi sta bili tudi pianisti(a Melita Estegarribia Villasanti in flavtistka Martina Anderlič. Koncertirali pedagogi Glasbena Šola Celje je niz prednovoletnih koncertov svojih glast>enih sestavov začela s tradicionalnim koncertom šolskih pedagogov. V nabito polrú dvorani glasbene šole se je predstavilo 21 pedagogov, ki so nastopili kol solisti ali v manjših komornih skupinah, s svojim muziciranjem pa so poželi zaslužene aplavze. Naslednji v nizu decembrskih dogodkov, ki jih pripravlja celjska glasbena Šola, bo že danes (torek), ko se bodo ob 19.30 v Celjskem domu predstavili člani Malega godalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi Petra Arlati Kovačič. in člani Malega pihalnega orkestra pod vodstvom Damirja Korošca. BS, foto: TimE §'0TR05KI ČA50M5 Zbirali smo zamaške V dobrodelno ^cijo zbiranja zamaškov smo se vključili tudi mi, otroci iz vrtca obline Žalec (enota n., vzgojiteljice Smilje in Adrijane). Strokovni delavki sva otrokom povedali Anžetovo zgodbo. Spodbudili sva jih k prinašanju zamaSkov, prav tako njihove starce. Otroci so naju veliko spraševali, kaj in kako se je zgodilo fantu Anžetu. Trudili sva se razložiti čim bolj primerno njihovi starosti. Otroci so bili nad zbiranjem in prinašanjem zamaškov zelo navdušeni. Navdušenje pa je prevzelo tudi otroke iz sosednje igralnice. Ker je bili zamaškov iz dneva v dan več, smo se vsaj enkrat tedensko sprehodili do zbiralnikov in vanj ponosno metali zamaške. Otrokom veliko pomeni, da lahko sami nekaj naredijo in dobijo občutek pripadnosti, saj tako bogatijo svojo osebnostno rast. Med za zajtrk Čebelica moja prijateljica je zapisano na naslovnici zloženke» ki smo jo letos čebelarji podelili vsem otrokom v vrtcih in osnovnih šolah Šiipm po Sloveniji. Laški čebelarji smo poleg tega v okviru akcije CZS Med za zajtrk v vrtcih že tretje leto zapovrstjo prispevali med in obiskali naše malčke v vrtcu. Na otrokom razumljiv način smo predstavili čebeljo družino in bivališče čebel ter žhdjenje v panju. Sicer slovenska tebelica, ime-novana kranjska sivka, za najmlajše ni več neznanka. Vzgojiteljice so otroke vnaprej pripravile na obisk čebelarjev in posvetile tej temi več časa. Čebelaifi smo to še do- polnili in prikazali otrokom med, cvetni prah, propolis in izdelke tz voska. OU^okoro je bila všeč naša svečana uniforma. še bolj pa zaščitna oprema za delo pri čebelah. Pre-senedjivo dolgo so malčki sodelovali pri našem »predavanju«, ko pa so jim vzgojitdji-ce na Viuti namazaie med, smo vsi opazovali samo še zado< voljne in nasmejane obrazke. Medeni zajtrk je poslal običaj, čebelaiji pa smo zadovoljni predvsem zato, ker s sodelovanjem ravnateljice Grete Škobeme in v^ojite-Ijic lahko tudi malčkom v vrtcih predstavimo pomembnost čebel v nara\i. Prisotnost občinskih mož, župana Franca Zdolška in Dimitrija Crila, da- je vedeti, da imajo čebelarji, v prvi vrsti pa otroci, podporo. Starši in občani bodo lahko dogajanje spremljali na lokalni TV. ČD L^ko zadovoljno ugotavlja, da je akcija v vrtcih postala nekaj veČ kot samo z medom namazan košček kruha. Posredno osveŠČanje občanov o pomembnosti čebel, ohranjanju čistega okolja in zdravi prehrani je bolj pomembno. Zgledovati se po čebelah, njihovi marljivosti, dis-cipUniranosti, natančnosti in oiganiziranosti so nas učili že naši dedje, toda zaradi hitrega tempa življenja in materialističnega razmišljanja smo ta nasvet prezrD. Stanje se izboljšuje. Čedalje več ljudi spoznava pomembnost vzgoj e naših otrok v sožitju z naravo in sodelujejo s čebelarji. JOŽE BLAGOTINŠEK, tajnik ČD Laško Ekipa tz Andraža nad Polzelo pri vezanja vozlov Gasilsici kviz v Braslovčah V prostorih braslovške osnovne Šole je bilo v soboto državno tekmovanje v kvizu za mlade gasilce v treh starostnih kategorijah od 7. do IS. leU. Tekmovanje je vrhunec sklopa društvenih, občinskih in regijskih tekmo-vanj. V organizaciji Gasilske regij. Gasilci so se pomerili zveze Žalec in v sodelovanju v teoretičnem in praJctičnem z gasilskimi društvi zveze je znanju. Pri mlajših pionirjih nastopilo 98 ekip s 400 mla- in pionirkah je zmagala eki-dimi gasilci iz 17 gasilskih pa iz Ljubljane Rudnik, tret- ja je bila ekipa iz Ločice ob Savinji, deseta pa ekipazGo-milskega. Pri starejših pionirjih in pionirkah je zmagale ekipa iz Škal pri Velenju, ekipa iz Andraža nad Polzelo pa je bila osma. Pri mladincih in mladinkah je bila najuspešnejša ekipa iz Hru-šice, sedmo mesto je osvojila ekipa iz Nove Cerkve, štirinajsto pa ekipa z Vranskega. Pokale in priznanja sta podelila predsednik GZ Slovenije Anton Koren in brasíovš-ki župan Marko Balant. TT Kostanjev piknik z varovanci VDC-ja Otroci si morajo že v vrtcu pridobiti izkušnje o uresničevanju temeljnih človekovih pravic, hkrati pa si morajo razvijati občutek varnosti in socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskrimintranosti. S povezovanjem z različni-mi ustanovami v naši okolici poskušamo otrokom privzgojiti spoštovanje do »drugačnih«. V jesenskih dneh smo k sodelovanju povabili varovance varstveno delovnega centra Šmarje pri Jelšah, ki so se z veseljem odzvali vabilu na jesenske delavnice. Pripravili smo koruznico, jesenske plodove, slamo, barve ter pričeli z ustvarjanjem. Otroci, varovanci VDC-ja in vzgojitelji obeh organizacij smo skupaj postavili dve tetki Jeseni - eno ns otroškem igriSču vrtca, drugo pa na terasi VDC-ja, s slamo krasili ježke, nizali jesenske plodove, dskaii jesensko listje, se pogovarjali in prepevali. Ker je bilo druženje prijetno tako za otroke kot varovance VDC-ja, smo se odločili, da povabimo prijatelje iz vzgojno delovnega centra tudi na kostanjev piknik Čez teden dni. Ob kostanjih, bučnicah, sadju, suhem sadju in toplem čaju smo prijetno kJepetali, prepevali ob zvokih kitare, zaplesali ter se zelo zabavali. Polni vtisov smo se razšli ter si obljubili, da to srečanje ni bilo zadnje. POLONA KROBAT, Vrtec Šmarje pri Jelšah novi tednik KRONIKA 17 Šentjurska Lucija zaradi razžaljenih Dobjanov na zatožno klop Koliko prahu je dvignila, po besedah urednice lokalnega časopisa, Šentjurskih novic, zgolj satirična politična kolumna, je postalo jasno v četrtek. Na zatožni klopi celjskega okrožnega sodišča je zaradi ta-koimenovane Lucijine reportaže pristala odgovorna urednica novic Eva Kovač. Malo Dobje vsake toliko pretresajo velike nevihte, ko si krajani krepka skočijo v lase. Nazadnje si je zaradi domnevnega avtorstva anonimnih žaljivih pisem zaposlenim v osnovni šoli tožbo nakopala kar soproga dobjan-skega Župana Jožica Salobir. Saj ni res, pa je, bi lahko, rekli v tokratnem primeru. Lu-cijina reportaža je namreč v Dobju, pa tudi v Šentjurju, tako odmevala, da si je Kovačeva nakopala kar štiri tožnike. In sporni odlomek iz ko-lumne?»... ampak me je urednica pod marš nagnala v Dob-je. kjer se je v teh zgodnji hladni pomladi zgodila vroča love story med podžupa-novim sinom in županovo komi jevko. Ta srečna zgodba je tako očarala Župana Francija' svetoike, da jTpňn pozabil narediti občinski proračun, drugi pa sploh niso opazili, da jim ga še ni pokazal.« V navedku so se pre-poznale kar štiri osebe, ki sedaj tožijo Kovačevo zaradi pre-stanega posmehovanja, posledičnih težav v partnerskih odnosih ter oskrunjenečasti, zahtevajo pa denarno odškodnino; trije po 3 tisoč evrov, eden pa »le« Î.500 evrov. Katerega so imeli v mislih? Ker ima dobjanski podžupan tri sinove in je vsak začutil, da Je bila posmehljiva ost v kolumni naperjena ravno vanj, Kovačevo tožijo kar vsi uije; Franc ml., Janez in Marjan Leskov^ek. Toži pa jo tudi t.i. komijeviu. Kol so razjasnili pred sodnim senatom, gre za stari štajerski izraz za trgovko in, glej ga ziomka, v Eva Kovač županovi trgovini je zaposlena le ena trgovka, Aleksandra Zalokar. Čeprav je pravna zastopnica tožnikov uvodoma zahtevala, da bi se zaslišanje prič začelo za za javnost zaprtimi vrati, saj naj bi priče spregovorile o intimnih družinskih zadevah, sodnica lemu ni ugodila. Tako so se pred sodnico zvrstili obtoženka Ko-vačevain vsi štirje tožniki. Kovačeva je uvodoma prebrala svoj pisni zagovor, v katerem je navedla, da ne prizna krivde, ter da gre v primeru Lud-jine reportaže, ki v Šentjurskih novicah sicer pod izmišljenim imenom i^aja že več kot 16 let, za politično satiro s »kratkimi izseki iz družabnega življenja ter aktualnih družbenih in političnih zadev«. Kot je še dodala Kovačeva, je uredniko-vanje brez vsakih izkušenj prevzela šele dva meseca pred izidom kolumne in da tudi sedaj več ne dela kot novinarka. Kot je Se povedala, lahko predloži tudi dokaze o opisanem razmerju. Pred sodnico se s partnerji in pričami Pričanje tožnikov lahko povzamemo v nekaj besedah. TOje naj bi zaradi navedb v ko- lumnj imeli precejšnje težave v odnosih z zakonskimi ali zu-najzakonsldmi partnerji. Spregovorili so o porušenem zaupanju ter načeta spoštovanj u, ki so ju le za silo pokrpali. Najmlajšega, Marjana, ki sicer takrat ni imel resne zveze, pa je najbolj prizadelo posmehovanje celomega kraja. Slednjega naj bi bili deležni tudi ostali tožniki, predvsem Za-lokarjeva, zaradi katere naj bi polovica strank v trgovino hodila zgolj iz »firbca«, »kako se kaj držim«. Hkrati sta cako Za-lokarjeva kot najstarejši podžupanov sin Franc ml. Leskov-šek aktivna v lokalnem gasilskem dn^tvu, zalo imata še dodatne težave. Na vprašanje, zakaj so se posamezni tožniki v kolumni prepoznali, niso podali bolj konkretnih odgóvo-rov, vendar pa zaudili, da ne zato, lœr bi navedbe imele kakšno realno podlago. Na sodišču pa se bodo tožniki in Kovačeva očitno še srečali, saj zadeva Še ni dobila epiloga. Sodnica bo namreč 16. decembra zaslišala Še partnerje treh tožnikov, hkrati pa tudi priči, ki ju je navedla Kovačeva in naj bi potrdili navedbe v sporni ko-iumni. POLONA MASTNAK Izredni nadzor še ni končan Natanko mesec dni po tragični prometni nesreči na Kidričevi cesti v Celju» v kateri je Branko Žnidarec iz štor trčil v 47-letno Sašo Preložnik iz Vojnika, kt je umrla, še vedno al končan izredni nadzor nad delom dveh celjskih policistov. Žnidarec je dobro luo pred tragedijo na Kidričevi cesti namreč v Novi vasi trčil v še eno vozilo, a je bila nesreča neznatne nevarnosti, zato sta policista, ki Sta prišla na krâ), od postopka odstopila. Notranja komisija celjske policije nepravilnosti pri tem ni ugotovila, je pa direktor Karol 1\irk dal jasno vedeti, da sla policista ravnala z^onito. vprašanje pa je. ali bi lahko zaznala, da je bil Žnidarec vinjen in nista ukrepala. Zato je težko pričakovati, da bodo tudi v nadzoru generalne policijske uprave zdaj lahko sploh dokazali, da sta policista narobe presodila. Policisti naj bi preverjali, kje se je voznik ustavil po nesreči v Novi vasi, neuradno pa naj bi se ustavil v lokalu na enem izmed bencinskih servisov. Zakaj izredni nadzor traja tako dolgo, še nI jasno, sprva je bilo rečeno, da bodo z njim končali v nekaj dneh. Bodo pa o rezuliaiih vsekakor obvestili javnost, so nam še povedali na generalni policijski upravi. • SŠol Podpisal se je kar štiridesetkrat Nadaljevanje sojenja za prodajo tujega stanovanja, vred^ nega 250 tisoč evrov Na Okrožnem sodišču v Celju se je v sredo nadaljevalo sojenje 30-letnemu lz> toku Perčiču in 49-letnemu Ivanu Vučini. Gre za odme-ven primer lažne prodaje stanovanja v Izoli za kar 250 tisoč evrov. Stanovanje sta namreč na podlagi ponarejenih dokumentov prodala moškemu z našega ob-močja» ki se je tako za stanovanje kot za ves denar obrisal pod nosom. Toda zagovornika obtoženih poskušata dokazati, da oškodovanec Perčiču in Vučini, sploh ni izročil denarja. . Oktobra je moral pričati tudi ^marski notar Sergej Rojs, ki je sestavil najprej pogodbo med podjetnikom iz Izole, za katerega se je lažno predstavljal Vučina, in Per-čičevim podjetjem, nato pa še pogodbo med Perčičem in oškodovancem. Pogodbe je tako spisal na podlagi ponarejenih dokumentov. Oškodovanec trdi, da je 250 tisoč evrov izročil Perčiču ravno v notarjevi pisarni, medtem ko naj bi ta za nekaj trenutkov pisarno zapustil. Rojs pa trdi, da denarja ni videl. V sredo je na sodišču pričal Kari Laznik, ki so ga spraševali predvsem o tem, kako je mogoče, da je Vučina dobil planinsko Člansko izkaznico s svojo sliko, a pod drugim ime- m Ivan Vlhčina in Iztok Perete na sredinem sojenju nom. Laznik je namreC oskrbnik nekega planinskega doma, kjer je bil večkrat tudi Vučina. Pred senat je stopil še Igor Benedetti s Primorske, ki je oškodovancu tudi posodil denar, da je lahko kupil stanovanje v Izoli. Kupec si stanovanja pravzaprav sploh ni ogledal, temveč se je za nakup odločil zgolj na podlagi fotografij. 5e je pa Vučina moral ta teden na sodišču kar 40-krat podpisali» a ne na kakšne dokumente, ampak le zato, ker bodo na sodišče vabili še grafologa. Ker mora ta svoje mnenje izdelali, so sojenje preložili za nedoločen čas. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ne priznava krivde za smrt kolesarja Na celjskem sodišču je bila v č^ek obravnava zoper Majo Kameník iz Socke. Obtožnica jo bremeni, da jé aprila 2004 iz malomarnosti in zaradi prevelike hitrosti povzročila prometno nesrečo, v kateri je mnrl kolesar Prane Krznar Kameníkovo so obsodili na sedem mesecev zapora s preizkusno dc^ dveh let Kamenikova je v popoldanskih urah pri dobri vidljivosti vozila osebni avto po regionalni cesti iz smeri Višnja vas-Dobma, ko se je z njene leve strani na cesto vključil kolesar. Pri trčenju je utrpel hude poškodbe mož^ov, padel v globoko komo in čez tri mesece v bolnišnici umrl. Kamenikova krivde za nesrečo ne priznava. V zagovoru je dejala, da se kolesar, preden je zapeljal na cesto, ni prepričal, ali z nj^ove leve suani prihaja vozilo. Kolesarja ni mogla obvoziti, saj bi v nasprotjem primeru trčila v drevo ali za- íKOOOVAHŘ^ ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO fcA ^/Sbo ±B XT liubliansk* c. 7 fTPC Vrtnka] peljala v jarek na drugi strani ceste. Krznar je bil vinjen. V njegovi krvi so odkrili 1,9 promila alkohola. Zaslišali so tudi pričo Branka Jelena, ki se je skliceval na izjave izpred petih let. Ponovil je, da je tistí dan na dvorišču svoje hiše slišal zavore in pok. Ko je pogledal na cesto, je videl kolesarja v zraku, W je nato padel po cestišču. Njêgovo pričánjó tâko ni vplivalo na potek sojenja. Izvedenec Željko Leskovšek jevsvojem mnenju dejal, da je voznica na cesti, kjer je omejitev 60 kilometrov na uro, vo-zi\a s hitrostjo 68,8 kilometra na uro, medtem ko je pri trčenju števec v njenem avtu kazal 40 kilometrov na uro. Čebi vozila vsaj z 10 kilométrov manjšo hitrostjo, bi lahko trčenje preprečila. Kamenikova se je pred tremi leti že znašla pri sodniku za prekrške zaradi prehitre vožnje. Kaznovana je bila s petimi kazenskimi točkami in 500 evrov globe. Zagovornik Kamenikove dr. Marko Brišnik je že napovedal pritožbo zoper izrečeno kazen. Na celjskem sodišču je bila v petek še ena sodba za povzročitev prometne nesreče s smruiim izidom, kjer pa vzn^k nesreče nista bila hitrost in alkohol. MATEJA JAZBEC Mkometer v petek ponoči so celjski policisti poostreno nadzirali promet na avtocesti. Z alkotesti so preizkusili več kot 800 voznikov, sedem voznikov je bilo vinjenih. Voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,76 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, so pridržali, zasegli so eno vozilo. Minuli konec tedna se sicer na našem območj u ni zgo-diia nobena hujša prometna nesreča, kar je eden redkih takšnih primerov ob koncih tedna v zadnjem obdobju. To, da ni bilo nobene hujše nesreče, še ne pomeni, da policisti niso ustavili nobenega vinjenega vomka. Na celem celj skem ob-močju so jih pridržali kar 19, Najbolj vinjena je bila tokrat ženska, stara 28 let iz območ-ja Rogaške Slatine, kjer so jo tudi ustavili. V litru izdihanega zraka je imela kar 1,71 mili-gra ma alkohola. Drt^Če rečeno, napihala je več kot 5,4 promila aÛcohola. Srečanje zakoncev Veliko je razlogov za prazaovaoje, le pripraviti ga je treba. Tako se je zgodilo, da so v cerkvi sv. Duha v Celju znova stopili pred oltar zakonci, ki so se'porodili pred 5.» 10., 15., 20. ÍD več leti. Sveto mašo je daroval njihov župnik Srečko Hren. Ljubezen je večna skrivnost, in Če jo neguješ, nikoli ne mine. To so povedali tisti, ki življenje živijo skupaj, pri čemer se jih je zbraio več kot 30 parov. Z njimi so delili veselje otroci, starši, sorodniki in prijatelji. Po končani slovesnosti v cerkvi so se še fotografirali za spomin za poz-nejše rodove. Pocem so se skupaj poveseliii še v skupnem prostoru ob kozarčku rujnega in pecivu iz rok pridnih gospodinj. Zahvala pevki Olgi Komplet in njenemu zborčku za prijetno presenečenje v dvorani. Z njunimi pesmimi smo se vrnili na začetek naših poti. Posebej ob pesmi Bila sva mlada oba, ko preko mosta sva šla. Ker v Sloveniji statistika kaže, da razpade vsak tretji zakon in da je vse manj dstih, ki se poročijo, so takšna srečanja dobrodošla In razveseljiva. Siavljenci pa prisegajo na skupno življenje In poroko. Da je nekomu svet lepši, ker te ima. In da je dobro uživati v ljubezni, ki je iskrena. • MARTA KOVAČ \ * Najstarajia knjana na srečanju v Sedražu so obdarili s Šopkom. Druženje v Sedražu KO RKSedraž je $ pomoto donator jev in turistične kmetije Nemec v nedeljo» 15. novembra, pripravila srečanje starejših krajanov, ki so dopolnili 70 ali več let. Najprej smo starejšim ponudili kosilo, po katerem je sledil pester kuJturni program. V njem so sodelovali otrod iz vrtca in šole Sedraž, moški pevski zbor, citrarja Peter Napret in Manca Knez ter harmonikar Gašper Ne mec, ki so z glasbo zaokrožili prijetno popoldne. Zbrane so nagovorili laški župan Franc Zdolšek, sekretar OZ RK Uško Vlado Ma-rot ter predsedniki KS, PGD in upokojencev. Najstarejša krajana na srečanju smo obdarili s šopkom. Razšli smo se 2 obljubo, da se ob letu spel srečamo. DAMJAN KNEZ www.novitediiik.com Nekdanji vajenci spet skupaj Kot že nekajkrat doslej smo se tudi letosoktc^ra ^rali na srečanj u nekdanji vajenci oz. učenci v gospodarstvu, tisti, ki smo se pred 55 in več \eú poklicno izobraževali na tedanji MlS v Štorah. Ze nekaj let se dobivamo na neformalnem srečanju» ki postaja tradicionalno. Od taiáat pa do danes> ko šola ni več v svoji funkdji in je vmes večkrat menjala učne pr<^ame in temu ustrezno tudi ime, nain Je ostala le nostal^ja. Udele-žencev je različno število, od 15 do 25. Vsakoletno srečanje nam je prijetno in zanimivo. Ne otó^menjujemo se z aktualno politiko, temveč so tane razgovora bolj zasebno življenje in gospodarska dejavnost, v kateri smo delali. Ker je bil pred leti del srečanja posvečen ogledu podjetja Štore Steel naslednje leto ogledu Svetine in Celjske koče, smo se letos opredeliii zâ Teharje. Srečanje smo piičeli s kratkim sprehodom do svete Ane. Pred malico smo opravili medsebojno predstavitev» saj je bilo med nami kar nekaj takšnih, W so svoj videz z leti precej spremenili in na srečanje prišli prvič. Neliteri peš, drugi z avtomobili smo se napotili na ogled spominskega parka Teharje. Od tu smo se zapeljali do IC Štore, kjer nas je sprejela direktorica Slavica davan. Po pogostitvi s kavico in sokom smo si o^edali dva filma: o ^adnji plavža in naselja lipa ter o proizvodnih obratih Ž^zame Store v času. ko smo bili vajend. Z zanimanjem smo gledali »sta-' Fe«znaiK£,nd;atQipasmocďo sodelovali kot igralci. Pozdravil nas je tudi direktor Štore Sieel Macjan Mačkovšek. Predstavil mm je proizvodne rezultate» dlje ter investicij sko-raz-vojno dejavnost, s katero želijo ohraniti konkurenčnost. Po-vedéú je, kako se trudijo z ek^ ponati, fotografijami in tehnično dokumentacijo ohranjati zgodovino ždezarstvd v Štorah. Sledil je c^ed železarskega muzeja in priložnostne razstave, Druženje smo nadaljevali s kosilom v bližnjem gostinskem lokalu. Želimo, da se nam naslednje leto pridruži še več sošolcev in sovrstnikov. IK Pred želd2arskim muzejam. Z leve; Maijan Mackovsek, Andrej Stopinsek, Leopold Drame, Rudi Oitir, Milan Gokež, Ivan âtantfi, Jože Kolar, Štefan Mozgon^ViriLesjak, SreékoŠoštarlě, Ferdo Hale^hfanKumpergerin Franc Selca r> Izdelovanje adventnih venčkov Že pred začetkom adventa smo v Salezijanskem mladinskem centru Cdje CSMC) aniinalorji zavihali rokave in pripravili delavnice in program za ves december. Adventne delavnice so se že dodobra usidrale v naš redni program in tega se veselimo. Pri tem se mi zdi, da kar tekmujemo v prijaznosti, us-trežljivosti, potrpežljivosti drug do drugega. Prav vsak se po svojih močeh trudi skrbeli za smeh in dobro voljo. Ugotavljam, da so starši, še posebej pa otroci, veseli vsakega dogajanja. Vsekakor pa nikoli, karkoli počnemo, ne manjka nogomet, pingpong in vse, kar sodi tu zraven. Animator j i imamo tako občutek, da smo naredili nekaj koristnega, ko pred seboj gledamo zadovoljne obraze. Vsi skupaj spoznavamo. da je vsako dogajanje vedno nova priložnost, ki vzgaja mladega človeka in ga bogati. Prepričani smo, da sta prijateljstvo in skupna igra resnični vrednoti, ki ju žal Šola in odrasli vse preveč pozabljajo. Po delavnici, ko smo izdelovali adventne venčke, sledi prihodnjo soboto oratorij-ski dan. To jé čisto pravi ora- torij, le da traja samo en dan. Zaznamovan bo z Miklav-žem. Dobro je, če se prijavile v tem tednu, torej do 4. decembra, zaradi lažje organizacije. RT ra^ocelje 95.9 IM^ 90.6 MHz Darilo ob 10. obletnici Sončnic iz Migojnic Skupina za samopomoč Sončnice iz Migojnic obstaja že več let. Njen namen )e druženje, pletenje prijatelj* skih vezi» preseganje osamljenosti. Na srečanjih se pogovarjajo o življenju ne-koč, o različnih običajili, navadah in tudi o stiskah posameznika. Z izleti spoznavajo zanimivosti krajev naše Slovenije. V Grižah obstajajo tri skupine za samopomoč. Imenujejo se Dobra miseL Upa, ki delujeta In se tedensko sesta-iei, in SooČni-ce, ki so letos maja praznovale deseto obletnico obstoja. Praznovanja v Limbergu so se udeležile tudi članice skupin Dobra misel, Lipa in Sončnice iz Galicije. Na srečanju jim je predstavnik občine Žalec za darilo dal možnost avtobusnega prevoza za skupen iziet. Vesele smo bile te lepe ponudbe io se odločile» da si vse skupine v jeseni ogledamo zanimivosti Ljubljane in obiščemo naŠ parlament. Obisk je bil nekaj posebnega. Strokovno vodenje dr. Katje Jerman in njena prijaznost sta nas popeljala na ogled stenskih poslikav na temo kultumo-zgodovinskih in političnih mejnikov Slovencev do dvorane državnega sveta in državna zbora. Zelo smo bile vesele in počaščene, ko nas je ob prihodu v parlament sprejel naš poslanec in župan Lojze Posedel. Prisrčno nas je povabil v poseben prostor, ki je namenjen sejam parlamentarnih delovnih teles in komisij in nas pogostil s kavico. Povedal nam je nekaj zanimivosti o svojem delu v parlamentu in o nalogah in obveznostih poslanca. Mag. Irena Pražnikar, direktorica Centra za sociabo delo Žalec, se mu je v imenu Članic in voditeljic vseh skupin zahvalila za gostoijiibnost in dolgoletno naklonjenost de-javnostim, ki prispevajo h kvalitetnejšemu življenju ljudi v tretjem življenjskem obdob-ju. Ogled parlamenta bo ostal nepozaben. Naredili smo še skupinski posnetek in nadaljevali pot do obrežja Ljubljanice. Z ladjice smo si ogledale stare ljubljanske hiše ob njej, mostove Čez-Ljubljanico, izvedele veliko o bogati zgodovini našega glavn^ mesta, o Plečniku in njegovi arhitekturi. Čudovit dan smo za-kljuČQe z ogledom Tromo-stovja, Prešernovega spomenika In k njemu ozirajoče se Julije. Domov smo se vrnile z novinii spoznanji in vedenji. zadovoljne in počaščene. MAGDA JEŽOVNIK, voditeljica skupine Sončnic Štorski veterani odlični strelci Tradicionalnega srečanja veteranov in Častnikov, ki ga organizirajo stanovski prijatelji iz Šmarja pri Jelšah v občini Kozje, smo se udeležili tudi mi. Občina Kozje je vsako leto glavni pokrovitelj tega srečanja, kjer se poleg ogleda turističnih zanimivosti izvaja tudi strelsko tek-movanje z malokalibrsko pištolo pred lovsko kočo blizu Pilštanja. Do sedaj smo si ogledali grad Podsreda, del Kozjanskega parka, cerkve, prangerje, spomenike iz časa NOB in seveda vinske kleti. Degustacije vin in odlične hrane na Kozjanskem ne manjka. To je odličen namig za tiste, ki organizirajo izlete raznih društev po Sloveniji. Gostoljubnost ljudi oziroma kozjanskega Človeka je lahko marsikomu za vzgled. Ta moja trditev sega že v čas druge svetovne vojne. To je v času NOB, ko so domačini skrbeli za hrano borcev legendarne XIV. divizye, ki je prella Kozjansko iz Sedlarjevega in naprej proti Štajerski. Od približno tridesetih tekmovalcev so naši odlični strelci dosegli drugo, tretje in četrto mesto. Rezultat, vreden vsega spoštovanja. Iskreno se zahvaljujemo organizatorju in prijaznim gostiteljem. Mi pa že sedaj obljubljamo, da pridemo tudi naslednje leto. SRECKO KRIŽANEC winiw.novitednik.com Dobrodelni badminton turnir V soboto, 21. novembra» smo se mladi rotarijci skupaj z našimi prijatelji iz Slovenije in tujine ponovno, tokrat že šestič zbrali v Dvorani D Celjskega sejma, kjer smo skupaj z člani Športnega društva Nirvana pripravili dobrodelni badminton turnir. Prireditve se je udeležilo kar 96 gostov, ti so poleg užitkov ob prijetnem druženju in Igranju turnirskega badmintona, ki se je zavleklo pozno v noč, z nakupom vstopnice prispevali k donaciji v vrednosti 600 EUR za nakup kJančine, ki smo jo poklonili družini petletnega Reneja Blatnika, ki trpi za spinalno mišično atrofijo. PRIMOŽ GOLEŽ, predsednik RAC Celje (Z)motivirani člani KŠOC Klub študentov občine Celje (KŠOC) je za svoje člane organiziral motivacijski vikend v Domu Gorenje nad Zrečami. IVidnevnega dogodka se je udeležilo kar 20 članov kS0C> željnih novih znanj, povezanih z organiziranjem različnih dogodkov za mlade. Udeleženci dogodka so lahko pobliže spoznali delovanje kluba in njegove projekte ter kompleksen sistem študentskega organiziranja, ki ga premoremo v Sloveniji. Spoznali so, kako potekajo odnosi z javnostmi v neprofitni organizaciji, kot je KŠOC in se seznanili z ustvarjanjem klubske revije. V t. i. Mali šoli nastopanja so se naučili retoričnih veščin, ki jih vsakdo potrebuje za nastopanje pred občinstvom. Po izčrpnem predavanju o organizaciji projekta so udeleženci po skupinah pripravljali simulacijo načrtovanja projekta. Tako organizatorji kot udeleženci dogodka so bili nad izvedbo motivacijskega vikenda navdušeni. ŠPELA PAVLIN 20 ÎF^ Sťírinožci novi tednik iščemo topel dom Na sprehod tudi med tednom? Naša sobotna in nedeljska sprehajanja so postala že stalna praksa tako v aašem urniku kot v vaâih. Vesdj nas. da se vabilu na sprehod z enim od naših kosmatincev odzovete v lepem éteviJu, in tipamo, da bo tudi v pri^jajodh hladnejših dnevih tako. i ^V i v vlîV ^ ù Midva sva Zara ínTarík, sva bratec in sestrica. Imava $e zelo rada, rada sa igrava in skupaj spiva. Zelo rada greva tudi skupaj na sprehod. Ker sva se zelo mlada, bi 2 vesoljem uživala tucfi v igri s tabo. (7642,7643) Vendar pa zanje čase opažamo, da ste kar malo pozabili na red in pravila, ki jih imamo glede sprehajanj. Veliko vas pride nenajavljenih in pogosto se zgodi, da se nihče ne najavi za sprehajanje, potem pa pride tpUko ljudi, da je kar gneča. Ker ima vsaka stvar pač svoja pravila in ker želimo, da se sprehajalni red ohranja še naprej, vas vljudno prosimo, da v prihodnje čez teden pokličete in se najavite za sprehajanje. Lahko pa nas obvestite tudi preko skupine Zon-zani na spletni mreži Face-book, če vam je internet bolj pri roki. Tako bomo vsi bolj zadovoljni; mi vam ne bomo '>težili«, vi pa ne boste slabe volje. / r Jfp« ■ » Puhaste kepiee. stara Šale štiri tedne, ja nekdozbasal v skatio in pustil pnú vrati veterinareke postaje. Ljubki kuiki, mešančki z asmškim ovčarjem, so zdaj na toplem prf nas in ie čakajo na svoje odgovorno bodočo lastnike. (7632-7639) Nehajte že zganjati tak hrupi Eni poskušamo zaspati... kako se mi zeha... (7644) in še namig: razmišljamo o uvedbi sprehajanj tudi med tednom (po vzgledu drugih zavetišč), tako da se boste lahko tudi ob dela v* nikih spočili po naporni službi, hkrati pa z gibanjem osrečili naše kužke. Vabljeni! NINA ŠTARKEL Uradne ure: ponedeljek-petek 8.00-16.00; ogledi ži* vali: ponedeljek-p^^ 12.00- 16.00; sprehajanja po predhodni najavi: sobota in nedelja 10.00-12.00; intemet-ni naslov: www.zon za ni .^r. telefon: 03/749-06430. Ma prepoznaš? Izgubita sam so v Celju, stara sam 6 mesecev in sem najbrž nemški lovski torier. Sem zalo, 20I0 živahna in enako prijazna ter ljubezniva. Ča me pogroiai, me pridi iskat (7657) ZVITOREPKA ZVrrOREPKINA AKCUA V OKTOBRU IN N0VEM8RU odftrar\j«vanit zpbntga kimn« 2 BREZPUČNIM pollnm^m zob za uveljavitev akcijska ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta oglas MAČJA HISA BRCZPUI^ FROMETW lïïXBOH RAMA dUi Frufru je 5,5-mesocni mtwak. " Kontakt: 031 326-877, BimboiaťknBseíflimucak-D41 426-562 ra^ocelje «.l 95.9 looj 90.6 mh2 Cukrcek je3,S-mesecfli mucek. Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirani, mikro-čipirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvalitetno prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo, Če bi jo muca pou'ebovâla. www, maci a h isa. si ali e-maU: info@macjahisa.si WWW. radi ocel je. co m Pipi ja ^-mesečni muoek. novi tednik NASVETI 21 . ^ zdravje - mase bogastvo Odpornost in vitamin C rožice in cajcki Vprašanje bralke Jožice: Pred dnevi sem prebolela gripo, verjetno je bila navadna, saj je minila ob pitju čajev in jemanju lekadola. Zanima me več o odpornosti in dli se lahko sedaj cepim proti novi ali pa naj uživam le tablete ameriškega slam Dika in pijem vitamine. Zanima me, zakaj je vitamin C tako pomemben pri prehladih in koliko in katerega na) vzamem? Sedaj, ko ste preboleli blago obliko gripe, je velika verjetnost, da za to obliko ne boste zboleli več mesecev. Nimate pa protiteles, ki bi vas obvarovala pred virusi NlHl. Sklepam pa (ker ste hitro preboleli infekt), da je vaš organizem relativno odporen. Ver-j£tno je, da boste zaradi tega lažje preboleli tudi gripo, ki je na pohodu. Še boljše pa bo. Če se boste kljub (emu odločili za cepljenje proti novi gripi. To lahko storite teden.dnj po tem, ko ste brez vročine ali "brez bolečin v mišicah. Ponavadi zadostuje že ena doza cepiva. Celice imunskega sistema so potrebne za prenos celič- Piše: prim. JANEZ TASiC, dr. med., spec, kardiolog ne imunosti. To so limfociti in aniigenske celice. Nastajajo v kostnem mozgu. Ko pozneje krožijo po krvi in limfi, se naselijo v sekundarnih limfatičnih organih - limfnih žlezah. Z vinisi se obrambne celice praviloma srečajo na limfnih poteh. Specifični imunski sistem si za-pomni vsako srečanje s tujim antigenom. Tako se poveča učinkovitost obrambe. Za to je potrebna intenzivna sinteza proteinov, citokinov, prititeles, veliko dodatnih beljakovinskih in OH hranil, potrebni so tudi železo, aminokislina arginin, B-, A-, C-vitamin, selen in omega 3MK. Ljudje, ki imajo dovolj teh hranil, lahko odgovorijo H -ni. it . na odziv in ustvarijo dovolj protiteles. Snovi, kot so esencialne aminokisline, železo, vitamin A, jod, vitamin C, se pri dolgotrajnih vnetjih, okužbah, kroničnih boleznih in vročinskih stanjih izčrpajo, saj k temu doprinese §e ponavadi spremljajoča izguba apetita. Komplikacije so motena imunost, povečano tveganje za infekcijo, upočasnjeno celjenje ran> oslabelost. preležanine, pljučnica... Zato je pomembno, da organizem oskrbimo z vsemi temi snovmi že takrat, ko smo še zdravi. Med te pomembne sestavine sodi tudi vitamin C, ki pa ga med bo-leziujo lažje dodajamo v napitke, predvsem v čaje, saj je nadomeščanje tekočine med boleznijo izredno pomembno. Vitamin C ali askorbinska kislina je esencialna snov, pomembna za človeka in primate, saj ga sami ne morejo ustvariti- To je posledica številnih mutacij in sprememb genov za tvorbo vitamina C. Te mutacije naj bi se zgodile že pred 40 milijoni let, vendar je vitamin C kot kemična sestavina odkrit šele v tridesetih letih 20. stoletja. Za to je dobila skupina znanstvenikov Nobe- lovo nagrado že leta 1937, čemur je sledila umetna sinteza in proizvodnja tega pomembnega vitamina, ki deluje kot močan antioksi-dant in kot pomemben encim pri biosintezi številnih za življenje pomembnih snovi. iz krvi se hitro izloča, kopiči pa se v tkivih, kjer ga je do stokrat več in služi kot skladišče. Največ se ga nahaja v suprarenalni žlezi, v Ščitnici, očesu, možganskih žlezah, timusu in mišicah. So pa že pred tem številni narodi poznali zaščitno delovanje posameznih hranil, za katera se je dokazalo, da vsebujejo velike količine vitamina C. Takšno prehrano so priporočali za krepitev in ohranjanje zdravja in za preprečevanje različnih defld-tamih stanj, ki so postala po-gosta na poteh, ko so pomorščaki odkrivali daljne dežele. Več o vitaminu C prihodnjič, do takrat pa se cepite in uživajte dovolj vitamina C, selena, polnovredne hrane, kot imunostimulans pa vam bo od higieni v pomoč kakšen pripravek iz ameriškega slamnika ali drugih i mu nom odu lat ornih snovi v obliki rastlinskih izvlečkov. Novo upanja za srčne bolnike Za srčne bolnike, člane Koronarnega kluba Celje, Društva na srcu operiranih boinikov Celje In Društva Za Srce Celje pripravljajo predavanje, ki bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri v predavalnici Zdravstvenega doma Celje. Naslov predavanja je Nova zdravila - novo upanje za srčne bolnike! Predaval bo prim. Janez Tasič. Kmalu nas bo obiskal Miklavž tn gospodinje se že pripravljate na peko dobrot, ki jih bodo ponudile na mizo. V oddaji Kuhajmo skupaj smo v sredo malo po 10. uri zbiraJi recepte za Miklavževe dobrote. Spekli smo Miklavžev sadoi kruh in medenjake. Miklavžev sadni kruh Sestavine: ISdag ostre moke, 5 dag škroba, 1 žlička pecilnega praška, 1 zavitek vani lije vega sladkorja, 8 dag sladkorja, 3 jajca, I del ruma, mleti cimet, 1 žlička suhe limonine lupinice, ISdag suhih marelic, 15 dag suhih fig, IS dag orehov, IS dag rozin. Priprava: Rozine preberemo in namočimo v rumu. Marelice, fige in orehe naseklja-mo. Jajca, sladkor, cimet in vanilijev sladkor penasto ume-Šamo, Dodamo presejano moko, ki smo ji dodali pecilni praSek in Škrob. Rozine do- kuhajmo skupaj bro odcedimo in jih skupaj s suhim sadjem, orehi in limonino lupLnico dodamo k masi. To vlijemo v škatiast model, obložen s peki papirjem. Pečemo približno 70 mi mit v pečici, ki smo jo ogreli na 180 stopinj Celzija. Medenjak! Sestavine: 1/2 kg moke, 25 dag sladkorja, 25 dag kg masla ali margarine, 3 žlice medu, 2 pesti mletih orehov, pol žličke cimeta, 2 jajci (za premaz medenja kov si pustimo beljak enega jajca), noževa konica sode bikarbone ali pecilnega praška (da bodo m eden jaki bolj mehki, lahko masi dodate nekaj žlic mleka). Priprava: Ko imamo sestavine pripravljene, jih preprosto zgnetemo v gladko testo. Pustimo stati 5 minut, nato iz testa oblikujemo tnanjše kroglice. Položimo jih na pekač, ki ga prej prekrijemo s peki papirjem. Kroglice na pekaču sploščimo z roko in Za medenjake ni nujno, da so vedno okrogli. pečemo 15 minut v pečici ogreti na 170 stopinj Celzija. Še bolj pa bodo medenja-ki okusni, če jim prej v sre- dino pritisnete kakšen oreh in jih premažete z jajčnim beljakom. Dober teki SP Klinčki pogreje] o Nageljnovih žbic oziroma klinčkov smo sicer bolj vajeoi v kompotu ali v tem Času zlasti v kuhanem vinu, a tudi v Čaju se dobro odreže jo. So sestavina zimskih čajnih mešanic, ki imajo ogrevalne lastnosti, brez dvoma pa sodijo tudi v okusne in aromatične praznične napitke, ki godijo tako naši duši kot telesu. Poleg tega oaS dom napolnijo s prazničnimi vonjavami. Izraz nageljnove žbice oz. klinčki je rezerviran za močno dišeče in pekoče posuáe-ne cvetne popke dišečega klinče vca (Syzygium romati-cum). Klinček je svoje simpatično ime dobil zaradi oblike popkov, îd spominja na klin. Drugo ime, žbice, se podobno kol prvo navezuje na dejstvo, da popki dišečega klinčevca precej spominjajo na starinske žeblje. To prastaro začimbo so najprej spoznali v Indoneziji in v Indiji. Do 20 metrov visoka drevesa, s katerih pobirajo klinčke, dobro uspevajo tudi na Madagaskarju, Zan-zibarju in na Šriianki. Na Staro ceiino so te majhne palčiće z močno aromo prišle v 4. stoletju in takoj navdušile. Uporabljali so jih za začinjanje vedne jedi. V zdravilstvu jih najprej niso uporabljali. Njihove ugodne učinke na zdravje je odkril Šele pozni srednji vek. V ljudskem zdravilstvu so po tem lepo dišečem zdravilu segali pri prehladu in glavobolu, z njim so zdravili želodčno razjedo in lajšali slabosti v želodcu ter spodbujali prebavila. Klinčkov čaj so pili proti bruhanju in bolečemu n'apenjanju v trebuhu. Veljali so za učinkovito sredstvo proti zobobolu, njihovo grizljanje pa je bilo zaželeno za odpravljanje ustnega zadaha. Prav tako so jih uporabljali za zdravljenje protina, neplodnosti, lUšlja in bolezni oči. Z njimi so odpravljali tudi bradavice in gliste. Novejše raziskave so pokazale, da klinčki sproščajo krče in zavirajo vnetja, raz-kužujejo in uničujejo veliko Število bakterij ter so v pomoč pri vnetjih ustne in žrel-ne sluznice ter pri zobobo- Piše: PAVLA KUNER lu. Klinčki naj bi imeli Se co moč, da pospešijo krvni obtok, zlasti v prsih, in nas tako ogrejejo v mrazu. Pozimi zato nikar ne pozabimo nanje in izkoristimo ogrevalne lastnosti. Njihov vonj in eterična olja slovijo po antidepresivnem in tolažečem vplivu na človekovo počutje. *Čaj iz nageljnovih žbic pripravimo kot poparek: 1 čajno žličko klinčkov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati 10-20 minut, nato Čaj precedimo. Spijemo največ 3 skodelice čaja na dan. V teh dneh izredno godi tudi jabolčni čaj z dodatkom klinčkov: 3 jabolka, ki smo jih očistili in narezali na večje kocke» ter 4 klinčke denemo v lonec in prilijemo s 4 del vode. Pustimo da zavre in nato kuhamo še pol ure, po tem času ta okusen napitek precedimo in pijemo. Za lajšanje zobo-bola damo klinček ob boleči zob. Se bolj zaleže, če na zob položimo vato, ki smo jo namočili v eterično olje dišečega klinčevca. To olje lahko zunanje nanašamo na kožo tudi pri prehladu, kašlju, glavobolu in depresiji, a ga moramo razredčiti z rastlinskim oljem. Adventi čas je tu, z njim pa smo z eno nogo že vstopili vpraznično vzdušje in dogajanje. Poleg tradicionalnega adventnega venčka, si lahko omislimo tudi pomander - v svežo pomarančo zabo-demo poljubno število klinčkov in tako dobimo na oko privlačen, zabaven in aroma-tičen okras našega doma ali pisarne. B * 12 k9 mesečno Dr. PIRMAT )2!(2521329S,01/S1935'5i www.pimat.6l 22 pMRZADELA novi tednik Prostd delovne mesta ot^svljamo po podatkih Zavoda RS Zd zaposlovanj&-2arad i pomanj kanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti ob|av izpuščamo p090je. ki jih postavljajo delodajalci {deto za določen ča$< zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zabttve). Vsj navedeni in manjkajoči podaiki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih tóřb in uradov za delo zavoda: • f>a domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http: //www.ess.gov, s i ; • pn delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE osnovnošolska rzobrazba VOZNIK TOVOfiUAKA BmmJ£ • U/l VOZNIK TOVORNJAKA V OOMACTM IN Him RODNEM PROUČIL OOLOÍEN ČAS. 12 HESE* QV. 2M3m EROA, TDGGV^A IK SÏÏVffîVl D.0.Q.5ASaSKAaSTA2ia202 U00EÍNA srednja pokucna1z0bra3a NASTAmiC nHOJA ZA BRCGAMJE PIASTV KE V (aiU • M/l IZSRANi KANOIOAr 60 NA DdCVNEM MESTU 0060V0REN ZA OiLO NA ^DJIH ZA BRIZfiAUE PiAmt NASTAVITVE mt^ MONTAŽA IN OEIilONTAŽA CAXU ZA PKQEIAVO FlASTIKt PfUPflAVA MATERIALOV. ZAfiOTAVUAUE NEM0TEK8A POTEKA OE-iOVNEGA PROSSA, IZVAJANJE KWTHOLNIN POSTOPKOV. NEDOiotei CAS, mum TRENKWAIDER KADROVSKE SÏÏ)RITVl DAO., LÍSKOSKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBLJANA PRDDAJAIIC AVTODELDV IN OPftfUE • M/2; OPRAVUAME ffii IN NALOG T1I60VCA. ZLASTI PRODAJA. SVnOVAUfE STRANKAM, VODENJE ^mtí BL^ NAftOĆANJE BLAGA. PÛPQ BLAGA. INVUTltflA. VODENJEIN S^UANJE BU6AJNE.ZIAGAIÍIEMATIRIALAINBLA6ANA POUCI- DOLO^ CAS. 12 MES![fV. 4.UG10; AVTO MARKO TBGOVINE HtôKO KEBRlC Sf.. UARÍBOftSKA CESTA 64,3000 CEUI eœktromoiftlr ïlSmÙK ■ u/2: POPRAVILO EIÍXTHO mt^ JEV IN PRIKLOP ELEKIKIKE PO BRAÛBlSâR. mtlk ^ 5 MESEtSV. 13.12ÍD09: A6RMI GIULDBEW^ ZVONE MARIĆ IP. MILĎNSKE-GALJLJCA13.3ÛOO CEDE prodaj a1£c PfiOÛMAlKA • H/t PREVZEM 8LA6A. Pfl& DAJA. ARANŽIMUI ZAKUIICEX BLAGAJNE; OOIOČEN ÍAS. 12 MESECEV. S.II2009: TCC TRANSCOMMOCE POOJffJE ZA NOTHAkJO IN ZilNANiOTUGOVINO IN STORITVE, D.O.O.CEUl KOSOVELOVA UJCA16,3000 CEUE ekonomski tehnik ZASTOPWSKI KANDIDAT -m/ž: PfllODOlVANJf ZAVAROVANIH NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 6 N^EV. W.12Í009: ADRIATIC SLOVENICA Đi): ADRIATIC SIOVBUCA D.D. PE €EUE. UVA 7.3000 QUE ikženin6aad6enr§tva TGINIČNI SVETOVALEC lOJUČNIM KUPCEM ZA PODRODE FASADNIH SISTEMOV. BARV IN LAKOV • M/Ž: TEHNIČNA PODPORA KUPCEM. VSIlSTAVUAfilE IN VZDRŽEVANJE POaOV* NIN KONTAKTOV. PREDSTAMV PRODOKTOV pnPHAVA F£DSTAVrTVENKA MATERIALA. TEHNIČNIH iftO^R. PRIROČNIKOV DOLOČEN ČAS. S MESECEV. 17.113609: INPOS, TEHNIČNA TB6DVINA NA DE6EL0 IN DROBNO. 0.0.0. CE-JE.OPÍKARNIŠKACBTA13OO0CEUE doktor medicine specialist interne medicine ZDRAVNIK SPECUUST INTERNE MEDICINE h/i ZDRAVIMIE. DlACNDSDtlRARl SVETOVANJE. ITO. NEDOLOČEN ČAS. 12.122009: SPLOŠNA BODU^ICA CEUE, OBLAKOVA ULJCA S.SODIICEUE UE LAŠKO natakar NATAKAR • li^' SPRLKM IN STREŽBA GOSTOV TBI UREJANJE NAMIZNIH ARANŽMAJEV. SKRD TAČISrOČO in UREJENOSTOaOVNEGAOKDLJA. NEDOLOČEN ČAS. V22m: RIMSKE TERME. ZDRAVUE. PRmPM DOBREGA POČUTJA, TUR^ ZEM, 0.0.0. TDPUCE. 3272 RIMSKE TOPUCE oipiomjrani hzioterapevt (vs) 'DIPLOMIRANI HZIOTERAFEVT- M/Ž: SPREJEM BOLNIKA (BOSTA) )N VODENJE OOKLIMDITA-OJE. OŒNBANJE IN MEIUDLIE RINKOJ SPOSOBNOSTI BOLNIKA IN PRILAGODITEV FIZIKALNE TBAPUi I2VAJAIL1E f12IKALNE TERA-PUE ZA BOLMIKA IN TAKOJŠNJE ÛBVE$(!ANJE ZDRAVNIKA OB ZOflAVSTVENIH SPREMEMBAH MEQ POTEKOM ZDRAVUENÍA (T^HAfilLHAQ-JE}'. NHHXûftN ČAS. 9.Í12009: T^ERMANA OH. ORUŽHAOOSREGAPCilJTJA. ZDRAVlUŠKA CESTA6,3270 LAŠKO 'DIPIDMIRANIFIZIOTERI^ M/Ž: SPREJEM BOINIKA (GOSTA) IN VODENJE OOKUMENTA* cut OCEUEVAUE IN MERJENJE fUNKCU SPOSOONOSn BOLNIKA IN FRIIASOOITEV m mn TEHAftJE. IZVAJANJE RZiKALJft TIRA* PUE ZA BOLNIM IN TAXOJŠWE OBVEŠČANJE ZDRAVNIKA OB ZDRAVST^ SmEMEMSAH MED POTEKOM ZĐRAVUENJA (REHABIUT/U)-JE)': NEOOLOČSN ČAS. 9.12JÛ09: TKEftMANA 0.0. ORUŽSA 009fl£6AP0(liïJA. ZORAVIUŠKA nSTA 6,3270 LAŠKO liniverzrrrnii oipiomirani ekonomist miA DE TRŽENJE ll/ž.' PLANIRANJI ORGA- NIZIRANJE. VOOEUE IN NADZOR NAD DELOV NIM PROCESOM V OaOVNI EWT1THŽOJE. S& 08UK0V/U1IE POSLOVIL POUTIKE TKERMANL PLANIRANJA PRIPRAVA IN IZVAJANJE TRŽNIH AKTIVNOSTI tm ZASITAVLJANJA POLNE ZASEDENOSTI ZKIAVIUŠKIK ZHOSUlVOSTI IN DO-SEfiANJEDFnMALJflH POSLOVNIHREMTATOV. PREOIA&ANJE IN SOOBUKOVMiJESTRCKOVMIH IN KOMEROMNIH ZDRAVIUŠKIH PROGRAMOV. STORITEV IN CEM«OV. PLANIRANJE IN PRE-OLAEANJE KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE PRODAJ»^ PQLÏÏIKE. PLANAAIUE, PREDLjtôA-UE IN ORGAN^RANJE NABAVNE POUM. PLANIRANJE IN PREDlAfiAlLIE ANIMAtUSKiN KULIURNIK ZABAVNIH IN REKREATIVNIH PfiOâUltOV. PREDLA8ANJE. PLANIRANJE IN OR&ANIZIRARIE SIROKOVNEQA iZOeRAŽEVA NJA IN USPOSABLIANJA V KOORDINACUl Z 01REKTDRJEM IN ZAfiOTAVUAUE UPORtôE PRiDOBUEMK ZNAfU V DELU ZAPOSLENIH OELOVNE ENOTL' NEDOLOČEN ČAS. 9.Í2ÍÚ09: TUERMANA Dl. DRUŽBA mm POtOTJA. glRAVIUÍKACESTAS.327DLAŠK0 lieWOZIBJE NATAKAR STREŽBA V GOSTINSKEM IN TRGOVINSKEM LOKALU • H/l STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU IN PROÛAJA PEKARSKIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. £ MESECEV. t\Um, BRINEČE7 KMEČKI MUN TURIZEM. TRGOVINA D.D.O. 70DNJA RE-ŮCA5& 3332 REČICA OS SAVINJI NATAKAR • STREŽBA HRANE IN PUAČE V GOSTINSKEMIOKALU. DOLOČEN ČAS. 3 H!SEI^ 2.12i009;60S?ILNA ' VTO'. GOSTINSTVO. JURE MAROLTSJ". RADE6ÍIH0AS3 A. 3330 MOZIRJE UE SiOWilSICE KÙHJiei osnovnošolska izomazba STROJNIK • VOZNK • U/t STROJNIK TGM. V& ZNIK mVDRNJAKA V OOMAČEM IN MEONARO DNEM PROMEHJ. NEDOLOČEN ČAS. 6.12Í0D9: KLAS PRODAJALNA NOVE IN RABUENE TISKE ÎER GRA06£N£ MEHANIZACIJI STARO ZA NOVO STAMSUV HACE SP. T9ANJE 71 A. 3210 SLOVENSKE KONJ)CE snažiika ČIŠČSUE PROnOROV. OaOVNO MESTO JE V KONJICAH • M/£ ČIŠČtNJE POSLOVNIH PROSTIÏ-ROV OOLOČEN CAS. 12 MESOV. IlZJOOa* LODEN STORITVENO PODJETJE O.O.a. OBLAKOVA ULICA 32.30(H) CEHE sremja pmucna izobrazba PREraZI OS£B PO POGODBI • M/Ž: PREVOZI NA POCOt^lK UNUAH IN PV (POSEBNIH VOŽHiAH), VOZNIK V (USTNEM PROHEIU. DOLOČEN ČAS. 3 ME^CE. 24.112009.' ANDA PREVOZI. AVTOjOLA IN TRGOVINA, 0,0.0., TATTeiBJ^A UUCA15 A. 3210 SLOVENSKE K0WH2 SaEDNJA STBOKOVNA AU SPLOŠNA EZ0BRA2A ZAVAROVALNI ZASTDPKX. POliKlŽNI ZAVARO VALNI ZASTOPNIK • H/h TRŽENJE ZAVAROVAL* NIK iN OSTALIH FINANČNIH STORITEV. ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV. USPOS/UUANJE ZA PRIDOBITEV mOUENJA ZA OPRAVUAUE POSLOV ZAVAROVAINEHA 2AŠT0PAÍUA.' NEO^ LOČEN ČAS. 7.12J0S9,> FINANČNI BIRO D.NJk. GOŠNIK 8 a. NALOŽBO ZAVAROVALNO ZASTOPARIE. TEPAUE 12^. 3210 SLOVENSKE KOUlCE rudar za površinsko pridobiv. min. surov. MINERSKA VHTALSKA OEIA • M/Z: VRTAUE. MINCRANJE V KAHNOLBMU NEDOii^N ČAS. KUS PRODAJALNA NOV! IN RASUE^ NE KMEIUSKE TER GRADBENE MEHANIZACUi STARO ZA NOVO STANISLAV KACES.P. lEPAUE 7IA.321DSOV»SKEK0PÍ;TCE avtomehanik VOaiK. MEHANIK. Smm • M/t HEHANIČ* NADELA, UPAAVUAn^ Z5RAĐ8ENIHI STROJI VOZNIK C.E. KAT; NEDOLOČEN ČAS. illZOSa* KLAS PRODAJALCA NOVE IN RABUENE m TUSKE m GRADBENE MEKANIZACUt STARO ZA NOVO STMISIAV HACE S.P., TEPARIE 71 A, 321D SLOVENSKE KONJICE NATAKAR STREŽBA HRANE IN PUAČ • M/Ž: SII^A HRANE IN PUAČ. DOLOČEN ČAS. 12 ME^. 24.1ZÍ0D9: HLASTEC. PROtZVOOUA. TRfiOVK NA. QSSTnSTVO. nOMET IN STORITVE. MtL KRIZEVECS7.32% STRANICE NATAKAf^-ICA-H/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. NEOOLOČEN ČAS. I112ÛQ9; GOSTINSTVO. TH> mHK AVTOPREVDZNIŠTVO. ZDENKO ^AN-CERIP. 08 GOZDU 12312 OfSNDVA VAS NATAKAR V KEUER PUB ZREČE • STRâBA PUAČ. DOUlČa ČAS. 12 KSEI^. 9.I2.Z809: ma^ia«l 2002. gostinstvo. turizem in storitve. oiljl. tovarniška cesta 2.3214 zreď pek picopek • m/ž: peka nu. nedoločen čas. 2.I2ÍOOB: (lOSTINSTVO. TRI^na. avtopre-vozništvd. zdenko štancer si. 06 c0200 2.2312 orehova vas gradbeni tehnik OaOVOOJA vkamnolomu- n^ vodefuece* ieëa oeulvnega mm v kamnolomu au 6ra08išču. nedoločen čas. 8.12.2809: klas prfflmjaula mi in rabuene kmetuske 1er graobene hehanizacue. staro za novo stanisuv hace s.p. tepanje 71 a. 3210 suivenskekouice ooktor medicine zofuvnik 6rez speoauzacue z uiînco • m^ delo zdravnika vsplošni ambulanti nedoločen čas. 6.12.20d9: zdravstveni dom slovenske konjice. mestnitrg17.3210 ^ venske konjfce UE ŠEWTJUW PIU CELJÛ" skladiščnik skliujtščnik • vtučarist • m/t opravua razna oeia v skladisôi farme. oi&očen čas.. 12 mesecev. 6.12 j009; meja kmetijsko poojetje ^ktjur. 0.0. cesta leona oobra t1nška3.3230 šentjur kozmetični tehnik kozmetičarka • m/ž: manikira. pedikúra. nega. masaža. dod na apartih za rukovanje telesa: ooločen čas. 6 mesecv. 2.1i20d9; cqng. th60v1na in svetovanje. 0.0.0. cesta leona d0br0t1nška 22 b. 3230 šentjur UE iMABJE P Hi JELiiSr osnovnošolska izobrazba preprosta rziína deia - m/ž: pomoč pri urejanju prgoajnih paosmiov. določen čas. 3 meseci 2.12.2009; tomo družba z omejđ10 ooimrnostjd za trgovino. montažo in storitve. podružnica šmarje ja£ah. ro&aška CESTAZa 3z40 škarje F^IJEL^ nižja pokucna izobrazba (do 3iFn monter centrmne kurjave • h/í nape^ uava centralne kurjavi ooidčen čas. 6 mesecev. 20.112009: indra hi. trc0\1na. storim. montaža in gradbeništvo, m. ceiiskacesta34 b. 3^0 rogaška patina VARILiC varilec t1g • m/l varjenje t>6 postopek. OOUlČEN čas, fi mesečev, 20.12 j0q9: [HfiSiA HL trgovina. sïtsm, montaža in 6ra& 6emštw. 0.0.0s celjska cesta 34 b. 9250 rogaškaslattna srednja pokucna izobrazba cevar • m/ž,' montaža cevl določen čas» i mesecev, 20.12jd09: in6ra HL trgovina, storitve, montaža in gradbeništvo. o.oo.. CEUSM (hta34 8.3250 r06ašxa sutina elektromehanik serviser • m/ž: popravio 6ele tehnike. ne* določen čas. 2.12.200^ mišek. trgovina in servis gospodinjskih «bratov. elfk- troinstaiaoje. dilo.. tr^če 36 a. 32sd rogaška slatina friztr frizer • m/ž: frizerske sttmve. 00u3čen čas. 12 h£se(sv. 13.0D9: beauty hair frizerski salon gdhm4 košubč s.?, zorava ušn trg 23.32fid rogaška slatina FfUZERSKA dela m/t' sthiženji barvanje. umivanje míí ďšč&ue salona: ooločen čas. 6 mesecev. 1.12.2009; frizerski studio katja. katja miiat. s.p, seduftjevd 11. 3255 buče prodiualfc prodajalec deukatese -m/ž: prodaja deu-katese, oou}č£n čas. \l mescev. 7.12.2d09: megraopodjetjezaprdizvddnjo.tr(>ovino in storitve. d.d.o.. uše 2 a. 3241podpiat uEvamiE ~ osnovnošolska izobraoa ďs11lxa • h/i čiš^nje posuivnih prosto* rov, določen čas. 3 mesece. 7.12 JQÛ9: pan-hygia čiščeueintrg0v1na do.ov arja vas 101.3381 fftrovče sobarica • h/l ureiaul pospravuanje. č1ščsuesdb s kopauvicami. nastanitvene* u dela ouektov. opremi pregled funkd onaineizpravnosti naprav vsûbaupostv umje. nameščanje brisač in potrošnega materiala. prevzem in shranjevanje perica in 0r09ne(}a inventarja. dekoriranje sob. pmava s08e za vip gosil določen čas. 2 ueseca. l.\um moiva učenje aao, uubl^ka cesta 12 f. )236 trzin delavec brez f»okuca sestavul^ kolskih izoelxov • m/í sestavuaiec kovinskih itoekov d0ld6n čas, 3 mesed 2.12.2008; hvel • el^ftro-smojni inženiring trgovina in storitve 0.a0.. prešernova cesta 1 a.332q veœkje pomo^ik v klmikji • m/ž: pomočnik v kuhinjl določen čas. 3 meseci s.112009: mqior grup d.oíi; mbmor grup o da. pe saporebar 6 r^avracua. cqjska cesta 4Q.332ll\^LeUE kuhar kuharm/ž: kuhar. 00u3čen čas. 3 mesece. s.l2.2fl06: medidr 6rup 0j).0.: medior grup ao.o, ff msfi bar b restavracua. dl-ska cesta 40.3320 velfue .9 ■ 100.3 www.r8d(oc6§e.coffl Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno PIZZOPEK* H/ž SAMOSTOJNAPRIPRAVAIN PE* KA PIZZ. NEOOUâN ČAS, 3.12J099; AVTOPRE* VOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEKSP, PODKRAJ ffîl VELfNJU 4£ B, 3320 VELENJE natakar NATAKAR • H/Í IZVAJA PRIPflAVUAUlA BEU V 8ARU OZiROHA V PROSmfH, XI SO NMIE-HJENI POSTREŽBI SOSItlV (RAZPOREJANJE MIZ IN STOLOV. POGRiNJAKjE. UR^ MIZ ...}. SVETUJE GOSTOM PRI I3lftl PUAČL SKI^ ZA ZADOVttJSTVO GOSTOV; DOLOČBI ČAS. € MESECV. imm AVTO SHOP POOOORSEK POOJEtiE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NO-TRAKJEM PROMETU. OO.O. METIEČE10.3326 ŠOŠTANJ pnodajauc I^OOAiALEt H/ž; PfilSAJA RJA^ »I OSTA* LIH PREKRAMBNIH Wm, DOU]ČEN ČAS. 2 MESECA, 11.I2.2009; O^ICA PROIZVDOKIA IN TRGOVINA. 0.0.0. KOROŠKA CESTA 44. 332D VELENJE aranžerskitchnik ARANŽER • H/l UVAJA ARANŽIRANJE SnjDL;> SOK PROSn»}V. (mVUA PRIPRAVUAUIA DELA NA RAZSTAVNIH PROSTORIH IN STUOUU (POSTAVLJA SniDUSKE IN ORIIGE RAZSTAVNE PRDSTOREj. PRIPRAVLJA. K0MPLÍT1RA IN SdADNO Z DOKUMENTAOJO DOSTAVUA RAZ* STAVNI MATERIAL NA RAZSTAVNE PROSTORE NtôAVA ARANŽERSKEGA MATERIALA; DDLI> ČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.t^2009: AV STUOO TRŽNE KOMUNIKACUE 0.0^. KOROŠKA CESTA 55.3320 VELENJE UBiAUC ~ stbdjnik gradbene mehaniza-cue S1B0JNIK TEŽKE 6RAOBOIE MEHANIZAOJE • H/l {ZKDP1. ZASIPL NAKLADAILIE NA Oi^ nïïEM TERENU. NEDOLO&N ČAS. 12.112009; SRAOIKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.0. UUCA IVMKEURANÍEK1.33102ALEC stncmnik SER^ • MONTER • SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV V ^LSX< INDUSTRIJI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 11.12.2009: KROIS IN SINOVI. ZASTOPSTVA. TRGOVINA IN SERVIS. D.OJ). CELJSKA CESTA B. 3310 ŽALEC 6radbení delavec GRAie^ DELAVEC ENOSTAVNA OELA V SKUPINI. NEDOLOČEN ÍAS. 12.12.2009: 6RA0i> KOM GRAOBENO PODJETJE 0.0.0. UUCA IVAN* KE0HVÍJEK1.3319ŽA1EC srednja strokovna ali sih.o-šna izobrazba KDMEROAUST ' OaO NA TERENU PROOA* JA. OUO V PISARNI. ADMINISTRATIVNA DELA. KONTAKTIRAMO S KUPO IN DDBAVIÏÏUI; DOLOČEN ČAS. S N^SECEV, U.12.2I»9; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA. KOVINA IN SERVIS. O.O.O. (HJ9(ACESTA6.3310ŽALK kuhah 'PICOPEK . H/t PRIPRAVA IN PEKA PIC. TER OSTAlf HRAN! Z HENIUA. VZDRŽEVANJE KU-HIUE ^ NUDIMO TUDI MOŽNOST PRIUČIIVE PRIPRAVE IN P^ENJA PIC. DUOVNO MESTO V PIZZERII AFRIKA. MAIE mUIVČl' D0U3ČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.12.2099: A4. BOSTINSTVO, TRGOVINA. STORITVI O.O.O. BRAStOVČE 26. 3314BRASL0VČE natakah NATAKAR • M/t' STREŽBA HRANE iN PUAČt NEĐOUSČEN ČAS. \U22m BOX • NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE. K.D.. 80T0VUE 74. 3310ŽALEC NATAKAR • NVt STREŽBA JEDI. PUAČE, CATERING; NEDOLOČEN ČAS. 4.12^003; D4:0M. POSREDNIŠTVO SUVtCA SPOUNAK JAKOf" Si. ČOPOVA UUCA23.3000 CELJE raMMJALfC PRODAJALEC • M/t PRODAJA KRUHA IN m VA, UDLOČ» ttë. 12 MESECEV. 13.12.2Û09; TO* NlfEK PflOlZVOOUA. TBS0V1NA IN STffi^ITVE O.O.O..ŠIANOROVTR61.3310 ŽALEC gftadbenitlhnik OBRAČUNSKI TEHNIK »JEKTA - H/l KQMPU-TNI 08RAÍUN OBJEKTA. BRAHIE PROJEKTOV. NEDOLOČEN ČAS. 12.112009; GRADINOM GRAft BENO POOJETJE O.O.O. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽAIEC inženir strojništva SAMOSTOJNI KONSTRUKTOR V CEUSK) RE^ • H/l VAŠE NALOaE BOOO:3D KONSTRUIRANJE GRODU, RAZVOJ TEHNOLO(nJE TER KOORDINIRANJE IN VODENJE PROJEKTOV V ^OVA NJUZ NAROČNIN. NEDOLOČEN ČAS. 24.^12009; TRENKWALOER KADROVSKE STORITVE. 0,0.0. LfSKOŠKOVA CESTA 9 E. 100Q DUSLJANA inženir elfktrotehnike VOOJA RAZmiA M/t SODELOVANJE IN VOK* NJE RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE HM STI V PROIZVODNJO. ORGANJZAOIA PROIZVODNEGA PROCESA GLEOE NA QUE IN POTREBE PODJEUA. PRIPRAVATEUN1ČN! OOKUMENIAC^ JE TER IZ^OBA CERTIF^RANJA IN STANOAR* O^E PROIZVODOV. NAČRTOVANJE tN SKR6 ZA GMOTEN POT» PROIZVODNJE. UKREPANJE PRI ZASTOJIH V RAZVOJU. PROIZVDDNJL PRESKRBI Z MATERIALOM SPREMLJAJE IN IZVAJANJE DELOVNIH NALOG Z NAMENOM OOSEGAUA EKONOMIČNOSTI IN KAKOVOSTI ISKANJE POTENCIADIIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSESO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMAN> &ANJE STROŠKOV PROIZVODNJE VD^E IN RAZPORUA^ SOOELAVCEV, SOOELOVMJE Z IZVAJALCI DEL, ZUNA/iJM! fNSTiïUCUAMI TER STKAHKAMl OD&OVAAJANJE IN NADZOR VSH PROIZVODNIH PROCESOV POROČANJE DiLODA* JAICU O REAUZACUl ZASTAVUENIH OUEV: NEDOUIČ^ ČAS. 27.112009: TERMO SHOP 0.0.0. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO INHLADIUIDTEHNIKaRIMSKACESTA}76.3311 ŠEMPEIERVSAVIUSKIOOUNI RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za i/eline in male ^oàpodtn^ J- ■ / odiniei mMàke^àm 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 la samo 20 EUR Informacije! 03/4225-100 nsslov: NARIKCIUNICAI iCTûdDV kň^ Zdravilna 2t\\Ui. fea» in žaine Twianice m ceiilO EUR a iwwl t* poMninal. NvdSRivcs poSljiTi AS naslov: NT&flC d.0.0., PnisrnovB 19.3000 C^ ^à^ m tednik Naroćnfld Novega tednflca boste lahko naročnJSke ugodnosti ■ 1Í. izlaxlsdll Id^lućTK) s svolo naročnic kar^ naroCniiko pok>žrUco odroma z osamim dokuřnerrtom naroCnllca Novega tednHo. iielEkoHèêene uao*ie»tl M ne preneslo v nctslecliile leto! GOTOVINSKI KREDITI a zaposlene u upokojence CttIJ«, LiuWimntkt 7 (%3/SA4 Í2 SS TTPm? VOZILA PRODAM VHM monifí, prvu registrodjo 1996, rdf » bo rve, provoženi h 35.000 km, prodom z ÍCMwbM * (A.l.l JS) Í6Í.07 / Í4J,6S m* * r mr/^ vA^wťmefaBkb«« ennfo » na voijp vei nadstandardnih stanovanj radIMh vWikotff in rai^rr4iUv, vttJfWost moiM tckoj! M yiSùkckvaSiselna sumovanjû » prvovrstna lokacija ' pomoi In tvttovQňJt pri /tnancirvtju 2S7M2EUM 2i9Jt2BUÍÍ ifs^evM • pomoi pri pn>4i^i vai« ohstpjeit neprtmiátín^ p isrrdnû Ifpů arhiUkturo in okoUca > guainahliđ » tíHin4»(gntra,iaU, travin • ftíotnonasdje)« varovano z ograjû Ih dviùto tappmÍ£o NA celjskem pokopališču oddam grob in prodom ^lomenlk. T^efon 041 753-282. DAN ODPRTIH VDAT Ogledi stanovanj: vsak torak in četrta od 12.00 do 17.00 Novi trg 20, zeleni blok • pritnčje 5404 Informacije in prodaja na: 041 638418d!i031 605 02Ô Investitor: Lesni rta LGM HITRO NAROČITE Ihrakrat na ob torUh in iMMh, tamm in dehi na obmo^u 33 obcin na Coljakom. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še v$e posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. prilogoTV-OKNO! ^^ * Vsak petek 48 bsnmih stran t^evizijskesa sporeda ia tanmivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImeinpnimBk: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nopreklicria naročam Novi tednik zs'ndjmanj&inosecev podpis: hrPÂRC do.o. bo poduke uporabljal samo upotr^ naroćoikc službe Novega tednilu Podjetje NT&RC. d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja čđsopisno-zdiožniilko, radijsko in dgencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova Í9, SODO Celje, telefon (03) 42 2S 190, fax: (03) 54 4L 032. Novi lednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda ie 1 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: l^a Podpečan Veler. Naročnine: Ma^da KJanSek. Mesečna naročnina je 5.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka transakcijskega računa: O6Q00 0026761320. Nenaročenih rokopisov in fotografi) ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Duoajska S, direktor. Bogdan Romih. Novi tedr^ik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na do<ùno vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana StamejčiC RačtmalniŠki prelom: Igor šarlah» Klara Šteianec Oblikovanje: www.ininjadesign.com E-mail uredništva: tednik^nt*rc.9i E-mail tebfúčoega uredništva: tetuiika.iednik^i-rc.si RADIO CEUE Odgovorna tirednica: Simorta Brglez Urednica inioriDátívnega programa: Janja Intihar E-maJl: radio^nt-rc.si, ' E-mail v studiu: info€>radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Špela Kurall. Rozmari Petek. UrSka Selišnik, Branko Stamejčič, Simona šoUniČ. Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje o^asnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna L^ič Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabai, Vik> tor Klenovdek. Nina Pader, Rok Založnik. Marjan Srečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)34 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. podli: agencija@nt-rc.si Manja Žveglaf 2 najmlajšim prepravnukom Bonmi, ki je 28. novembra dopolnil tri mssace. »Mamica 2 Borom le dobro iz pororiniiníM ni prišla, ko ja babica Marija že spraševala, kdaj jo bomo pa slikali z najmlajšim v dni2ini,