ZADRU G AR
Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji*1 v Ljubljani vn
3
izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 1-50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VB,
Sovražnik v Šiški
Čuden naslojvi in za današnje razmere značilen, smo dali temu članku, ker hočemo v njem podati nekaj potrebnih pojasnil, ki so z ozirom na zaščito interesov že-lezničarstva neobhodno potrebna.
0 naši Nabavljalni zadrugi ni treba, da bi mnogo pisali; vsakdo, kdor hoče, jo do dobra pozna.
Ustanovili smo si podjetje na najširši podlagi vzajemnosti, ker smatramo to podlago za edino pravo in uspešno.
Kratka doba iposlovanja nam je pokazala v uspehih, da so temelji in princip res pravilni.
Tako v internem oziru.
Ako pa hočemo govoriti o odnošajih naše zadruge do drugih trgovskih, za-uružnih ali aprovizacijskih podjetij, moramo ugotoviti, da smo ostali dosledni za-drugarji napram priv atni trgovini in da napram ostalim zadružnim podjetjem gojimo najprisrčnejše odnošaje in simpatije in da vlada z naše strani na enak način naša simpatija do aprovizacij»kega podjetja, >Go-spodarske poslovalnice«, ki pa se nam vrača ne znamo iz kakih razlogov z očitki, kakor v naslovu povedano.
Ali smo res taki? Ali smo res sovražniki?
Kakor vsako podjetje zasleduje gotov princip in si po tem vravna tudi svoje odnošaje, tako in na enak način zasledujemo mi svoj zadružni princip in uravnavamo svoje prisrčne odnošaje v ta pravec.
V današnjem članku o /Pravnih podlagah prehranjevalnih ustanov« lahko vsakdo uvidi, kaj želimo. In kdor najde v tem članku iskrico sovraštva do kogarkoli, ta ima namen sovražiti iz principa.
Kot zadružna organizacija nam nikakor ne more biti vseeno, kako se bo rešilo lastninsko pravo »Gospodarske poslovalnice« v Ljubljani, ker smatramo, da bi moral postati edini in izključni lastnik celokupen železničarski stan, ki je dvignil to premoženje te ugledne institucije na zelo častno višino. In najbolj bomo mi in ostali železničarji nezadovoljni, če bi postala po preveliki kratkovidnosti voditeljev, lastnik tega podjetja — država.
Nam se v resnici ne gre za osebe, ampak iza stvar. Osebe prihajajo za nas samo toliko v poštev, v kolikor je naše hotenje in želja, ki meri v pravec rešiti podjetje iz državnih rok v roke železničarjev-kon-zumentov, po kratkovidnosti merodajnih činiteljev ovirano.
Nespametno in absurdno je torej govoriti o največjih sovražnikih iz Šiške, ko je pa ravno nasprotno res.
Mi nikakor nimamo in nisimo imeli namena iskati ali vzgajati kake sovražnike. Poznamo pač samo sovražnike zadružništva v privatnih trgovcih in veletrgovcih, med katerimi nočemo in ne želimo videti >Go«podarsko poslovalnico«.
Ako tega nočemo, potem tudi ne moremo biti sovražniki, niti do podjetja kot takega, niti do oseb, ki ga vodijo, ker smo globoko prpričani, da se bodo merodajni gospodje končno le uverili, da je državna last povsem nekaj drugega, kakor privatna last, in da je privatnik, ki je moralno postal itak že solastnik tega podjetja, nedvomno upravičenejši zahtevati 1 astnin-stvo nego država.
Ako stojimo kot zadružniiki na strani koristi železničarjev proti veliki in možni nevarnosti, da preide to podjetje iv državno last, potem je to naše stališče edino pravilno.
Ako ipa to naše stališče istočasno ni v skladu z merodajnimi gospodi, ki imajo po našem globokem! uverjenju ključ situacije v svojih rokah, potem se ta neskladnost nikdar ne more imenovati sovraštvo.
Mi smo znali iz bivše državne aprovi-zacije slabega spomina ustanoviti auto-nomno podjetje, toraj ono državno imovi-no poprivatiti, v zadovoljstvo vseh železničarjev, ki se zbirajo okrog naše zadruge. Enaka želja in enako hotenje nas vodi tudi sedaj, ko se skoro bližamo nevarnosti, da se bo privatna imovina podržavila.
Za odstranitev take nevarnosti se borimo in delamo, ker si želimo videti na stavbi likvidirane Gospodarske poslovalnice plapolati sestrsko zadružno zastavo.
To našo željo pa ne spremlja prav nikako sovraštvo.
Pravna podlaga prehranjevalnih ustanov
Znano je vsakomur, da je treba za vsako ustanovo, za visako društvo imeti pravila, in da je to treba prijaviti politični oblasti in naj bo pevsko društvo, konzum, društvo kurjačev itd. V pravno urejeni državi more biti urejena odgovornost funkcijonarjev vsakega društva, urejeni morajo biti odnošaji vsake gospodarske ustanove napram politični oblasti, napram sodišču, davkariji. Tudi medsebojni odnošaji v samemu društvu morajo biti jasni. To določajo pravila, ki se morajo naslanjati na zakon.
Za prehranjevalne ustanove, ki bi mogle železničarjem prodajati živila, pridejo v poštev trije zakoni. Immlao tri izbire:
L Zadružni zakon od 9. aprila 1873 z vsemi dodatki.
2.	Uvedba o nabavljalnih zadrugah od 5. decembra 1920.
3.	Uredba o organizaciji Ministarstva Saobračaja z dne 17. julija 1921, ki pravi, da ima ekonomsko odelenje poleg drugih tudi odsek za prehrano. (Odsek za ishrano.)
Eno teh pravnih podlag si lahko zbere, kdor hoče ustanoviti aprovizacijo.
Med enim in drugim zakonom, med eno in drugo pravno podlago je velika razlika.
1.	Zadružni zakon iz leta 1873 je oni zakon, po katerem so bile ustanovljene vse naše zadruge do prevrata. Po tem zakonu je ustanoivijema naša hranilnica, Kristanove zadruge itd. Ta zakon je za naše razmere še mladem in dosti prožen. Ne ovira podjetja glede organizacije ter internih določb. Pravila so kmalu dobra, da se določi odnošaje in obveznosti članov; za javnost je obvezen itak le zadružni zakon, ki pa je dovolj jasen.
2.	Uredba v nabavljalnih zadrugah z dne 5. decembra 1920 je specijelen zakon za zadruge državnih nameščencev, ki nima z zadružnim zakonom iz leta 1873 nič skupnega.
Napram zadružnemu zakonu iz leta 1873 je Uredba o nab. zadrugi okorna in pomanjkljiva. Posebno za nas železničarje
je ugodna. V letih 1923 in 1924 smo imeli že teškoče radi gotoivih nebistvenih formalnosti v »Savezu nab. zadrug v Beogradu«, da smo že nameravali razbiti našo zadrugo in napotiti naše člane v gospodarsko poslovalnico ali pa preosnovati se na drugo pravno podlago.
V Sa» ezu. je končno zmagalo naše stališče. Obšli smo one formalnosti, kar je znano našemu članstvu, nato smo tudi opozorili g. direktorja pismeno dne 17. februarja 1925. Glede vprašanja kreditiranja (čl. 2 Uredbe) in teritorijalne zadruge (ČL 3 Uredbe). V tem oziru smo kriti in najdemo izhod tudi, če bi jprišel še večji formalist iz Beograda. Čez nekaj let bo za naše razmere neugodna določba rezervnemu fondu (30 odstotkov letnega dobička moramo dati v rez. fond), vendar se da tudi tej določbi zakonito izogniti.
Vse, kar se je z nasprotne strani na tej uredbi izkritiziralo je po našem mnenju ravno še najboljša določba in svetla točka te uredbe, ki določa, da se ne sme rezervni' fond razdeliti in da sklep o likvidaciji zadruge ne velja, dokler glasuje 10 članov preti likvidaciji. Šele, če se ne najde več 10 članov za madaljni obstoj zadruge, se lahko izvrši likvidacija zadruge, toda rezervni fond se ne sme razdeliti. Prevzame ga v oskrbo Savez nab. zadrug v Beogradu in ga hrani 10 let. Ako se tekom 10 let najde 10 članov v dotičnem kraju, da ustanovi novo zadrugo, dobi ta rezervni fond nova zadruga kot naslednik prejšnje. Šele po preteku 10 let zapade rez. fond v korist sa-veza. V tako žalostne razmere pa ne bomo prišli nikdar slovenski žleezničarji, da se ne bi tekom 10. let našlo 10 železničarjev, ki bi dvignili event. rezervni fond v korist zadruge. Še manj e pa verujemo, da bi sploh kedaj prišlo do razpusta naše zadruge. Ta določba je steber za obstoj zadruge in vendar so jo različni gospodje tako razumevali in tolmačili, da je ta določba bila vzrok«, da niso pristali na sistem naše zadruge, obdržali so sistem gospodarske poslovalnice, češ, odvisni ste od Saveza, Savez je pravzaprav gospodar vašega imetja.
Potemtakem je tudi >Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani gospodar naše hranilnice, ker se je moralo vnesti določbo, da se za slučaj likvidacije prepusti rezervni fond 'Podpornemu društvu . To se je pa storilo radi tega, da se je doseglo davčno olajšavo.
Nevarno je ravno nasprotno, prosto razpolaganje z rezervnim fondom, kot je to mogoče pri zadrugah, ustanovljene po zadr. zakonu iz 1. 1873. Tam se lahko zgodi, da v kritičnem času, ko spi inteligenca (ne takozvana«), da pregovorijo dema-
gogi večino na občaem zboru k likvidaciji in se razdeli rezervni sklad, morebitni prihranek desetletij.
3.	O Odseku za iskrano, ki je predviden v uredbi o organizaciji Min. Saobračaja iz 1. 1921, ne pove ta Uredba nič določenega. Kaj si je takrat mislil zakonodajalec o tem odseku, si lahko mislimo, ako pomislimo, da je pozabil na komercijelno ode-lenje in le pri prometnem delenju malo omenil o transportu in tarifah.
Eno je po našem naziranju gotovo: Za vsa odeienja in odseke, ki so predvidena v Uredbi o organizaciji Min. Saobračaja veljajo iste določbe, zakon o državnem računovodstvu. In gotovo je tudi to, da mi mrzimo ta zakon, ker nam ubija možgane in zdravo pamet, in nam ubija tudi naše železnice. Ako je slonelo vse poslovanje pri železnici v ranjki Avstriji na principu zaupanja, sloni ta zakon na principu nezaupanja.
Samo pozdravljali bi g. Min. Saobračaja, ako bi mogel z enostavnim podpisom, kakor dne 11. III. 1926 pod štev. 5033 rešiti tudi ostale panoge železniške uprave, zakona o drž. računovodstvu. Ne verujemo, da bi to zmogel, in zato se ogibljemo tega zakona.
Za aprovizacijo železničarjev bi po-menjal ta zakon polom.
Ako bi tedaj volili med navedenimi tremi zakoni — pravnimi podlagami, bi zbrali zadružni zakon iz leta 1873, ker je najbolj primeren za nas.
Primerjati pa se mora te zakone tudi z denarne strani. Vsak finančni zakon prinaša nova davčna bremena in davčne olajšave.
1.	Zadruga iz leta 1873 mora plačevati davek na poslovni promet, dalje pri-dobninski davek, komorske doklade, invalidski davek itd. Velike in verzirane hranilnice sploh ne vedo, s kakim davkom imajo za računati; primeri se, da plačajo do 80% davka od izkazanega dobička, tudi 110% smo že čitali. V najnovejšem slučaju bi to znašalo za našo zadrugo letno 220.000 Din davka!!
Pri naši davčni praksi bi lahko doživeli še hujša razočaranja.
2.	Zadruge, ustanovljene na podlagi uredbe o nab. zadrugah, so danes oproščene vseh davkov, tudi davka na poslovni promet. Slednjega smo plačevali mi do 27. III. 1926. So včasih sitnosti radi uredbe, ali za 20.000 Din letno se jih že prenese. Pri sedemkrat večjem podjetju kot je naša zadruga, bi to neslo nad poldrug milijon Din letno. Po nepotrebnem zavržen denar, ako se ustanovi zadruga po zakonu iz leta 1873, mesto po »Uredbi od 5. XII. 1920.
3.	O tretji pravni podlagi Uredba o organizaciji Min. Saobračaja« — ne moremo mnogo govoriti. Zdi se nam, da bi bilo tam še slabše. Ofertalne licitacije, 3V2% odbitka pri vplačilu faktur, bi šlo gotovo v breme konsumenta. V našem slučaju ca 400.000 Din stran vrženih. 7 X 400.000 Din = 2,800.000 Din. Vrhu tega je pa še preostali čisti dobiček last države. Saj zahteva žel. uprava pri prodaji personalnega premoga 10% brutto dobčka, ko nima niti 2% režijskih stroškov!!!
Tako zgledamo danes. Kaj nam prinese prihodnjost, novi finančni zakon, ne vemo. Že nad eno leto se govori in piše o komercijalizaciji železnic, v tem slučaju bi mogel praktično poslovati tudi odsek za ishrano.
Mi stojimo na stališču samopomoči. Ne čakamo komercijalizacije železnic, mi smo si že sami komercijalizirali našo prehrano. Mislimo, da smo si mi zbrali najboljšo navedenih pravnih podlag.
Pa tudi če bi prišlo kedaj do tega, da morajo nositi zadruge obeh tip jednaka davčna bremena, nas veže moralna dolžnost, da sodelujemo z ostalimi državnimi nameščenci v Savezu nab. zadrug.
Povemo javno, naš Savez hira. Od 126 zadrug, ki jih je imel pred 2 leti, jih bo ostalo leta 1930 morda samo še 26. Ali denar, premoženje Saveza se ne da tako 'kmalu raznesti. Sedaj ima še ca 50 milijonov Din. Od Min. financ ima za dobiti še ca 100 milijonov Din. Ostalo bo par večjih zadrug, ki bodo uživale dobrote tega kapitala, med temi tudi naša.
V letu 1921 ni znal Savez pridobiti železničarjev in oficirske zadruge. Danes čaka na železničarje, kot najbolj zaveden stan, ki bo morda še prinesel novega življenja v to ustanovo, ki je bila tako idealno zamišljena od pok. min. saobračaja Koste Stojanoviča.
Tudi sedanji Min. finansija, g. dr. Bogdan Markovič je idealist, vnet zadrugar, bivši tajnik Saveza Srpskih zemljoradnič-kih zadrug.
Ako se pokažemo, da smo sposobni, da imamo nekaj ljudi, ki znajo organizirati, 'plodonosno uporabo imenovanega kapitala, je danes čas, da se lahko doseže, kar namerava Savez. Ustvariti s tem kapitalom mogočno gospodarsko organizacijo drž. nameščencev po vzorcu nemških ali angleških velenaknpovalnih družb. Hrbtenica naše stanovske organizacije?
Uverjeni smo, da smo v pravnem, idealnem, kakor denarnem (davki, takse) oziru na pravi poti.
Volitev delegatov
V smislu člena 38 zadružnih pravil, morejo članstvo zastopati na glavni skupščini delegati ali njih namestniki, ki si jih članstvo izvoli do konca meseca februarja vsakega leta v posameznih volilnih okoliših.
Kot volilni okoliš se smatra posamezna službena mesta sporazumno s prizadetim članstvom. Sporazumno s prizadetim članstvom pa določi lahko upravni odbor volilni okoliš po krajevnih razmerah.
Ker od strani doslej izvoljenih delegatov, glede volilnih okolišev ni prišel ni-kak spreminjevalni predlog, ostanejo volilni okoliši taki, kakor so bili lansko leto, v kolikor upravni odbor ni smatral za potrebno ustanoviti nova volišča.
Navodila dosedanjim delegatom in članstvu
V današnji številki prilagamo glasovnico vsem članom za volitev delegatov za občni zbor zadruge, ki si jo naj člani ob črti odrežejo.
Doslej izvoljeni delegati ozir. namest-niki, ki jih prinašamo v razglasu posa-
meznih volišč, imajo dolžnost, da vse potrebno ukrenejo za volitve v smislu navodil v razglasu.
Medsebojno si naj določijo glavnega delegata, kot predsednika za predpriprave in za predsednika volišča in sestanka.
Ako bi delegati iz katerihkoli upravičenih razlogov (bolezen, prestavitev) ne mogli vršiti svoje funkcije, potem je njih dolžnost, da poskrbe za tozadevni nadomestek, ki ga je vzeti izmed članstva.
Pri tej priliki apeliramo na šefe slanic, prometnike, nadzornike proge, člane zadruge, da gredo delegatom s svojimi izkustvi in nasveti cimbolje na roko, tako glede lokala za volišča, kakor tudi glede volitev in sestanka po volitvah.
V slučaju, bolezni ali odsotnosti delegatov, jih pa enostavno pozivamo, da skrbe v interesu zadružništva, da se volitve iz-vrše in da prevzamejo vse dolžnosti even-tuelno odsotnih delegatov.
Delegati naj skrbe, da se izvrše volitve v največjem redu, ter skrbe, da bodo člani o času volitev in sestanka poučeni. Ukreniti morajo vse, če le mogoče v sporazumu članstva.
Imenik vseh članov, ki imajo pravico voliti, bo zadružna pisarna pravočasno dostavila delegatom po pošti.
Delegati, ki fungirajo obenem kot zaupniki, morajo nositi skrb, da se pri volitvah in pobiranju glasovnic ne bo vršila prav nikaka zloraba ali nasilje. Članstvo mora imeti v tem oziru popolno svobodo, da voli delegata po svoji svobodni vesti.
Preprečiti se mora, da bi kdo smatral te volitve za teror.
Delegati nosijo tudi skrb, da pravočasno zahtevajo govornika za sestanek, ako članstvo to želi.
Tovariši zadrugarji! Izvolite si delegate v osebah, ki jim zaupate in o katerih ste prepričani, da bodo delali v Vašo korist in v korist in razmah — prepotrebnega zadružništva. —
Upravni odbor.
Razpis volitev delegatov
Upravni odbor razpisuje v smislu čl. 38 zadružnil pravil, volitev delegatov za glavno skupščino zadruge, ki se imajo vršiti v nedeljo, dne 20. februarja t. 1.
Upravni odbor je sklenil tudi letos več železniških postaj združiti v eno volišče, upoštevajoč število in stanovanja članstva.
Volišča so razdeljena sledeče:
Glasovnico in odtrgati! Drugačna glasovnica ni veljavna.
n r\r\ n /\ r\r\ /\ i\ t\ /\ /\ /\
/\ n/ww\ / www\ v w\ \ /\ / w\ /\ i' /\/v/\/\/w\/ \/ \ /\ /\/ ' i\/\t\/\i\/\/\/\/\/\t\f\/\\/\/\/\/\/
Glasovnica
za volitev delegatov, ki se vrši dne 20. februarja 1927.
V smislu čl. 33. Uredbe oz. čl. 38 pravil, volim za občni zbor »Nabavljalne zadruge" sledeče delegate oz. namestnike:
Delegat:
Namestnik:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
, dne
1927.
Podpis volilca:
Opomba: Na vsakih začetih 30 članov enega okrožja se voli po en delegat in njega namestnik. V štev 2. „Zadrugarja“ so objavljena okrožja in tudi število delegatov, ki odpadejo na dotično okrožje.
Naj se vpiše toliko delegatov oz namestnikov, kot določeno.
Glasovnice se preda dne 20. februarja direktno ev. indirektno na zborovanju Vašega volišča.
MARIBORSKA OBLAST.
I.	Volišče:
Sedež volišča: Celje. K temu volišču spadajo postaje: Petrovče, Žalec, Št. Peter v Sav. dolini in Polzela: 45 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita izvoljena delegata: tov. Gabrovšek Josip in Zorman Josip.
II.	Volišče:
Sedež volišča: Velenje. K temu volišču spadajo postaje: Šoštanj in Rečica ob Paki: 41 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Spendel Rudolf in Šemrov Jernej.
III.	Volišče:
Sedež volišča: Otiški vrh. K temu volišču spadajo postaje:	Slovenjgradec,
Mislinje, Dovže in Vuzenica: 34 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Slana Ivan in Zupančič Matija.
IV.	Volišče:
Sedež volišča:	Zidanimost. K temu
volišču spadajo postaje:	Videm, Krško,
Sevnica, Dobova, Trbovlje in Hrastnik. 11 članov voli 1 delegata in namestnika.
Volitve vodi tov. Cimerman Ivan, zivan.
I.	v Zidanemmostu.
LJUBLJANSKA OBLAST.
GORENJSKE PROGE.
I.	Volišče.
Sedež volišča: Boh. Bistrica. K temu volišču spada postaja Nomenj: 57 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Wernig Janko in Šilar Alojzij.
II.	Volišče.
Sedež volišča: Bled. K temu volišču spadajo postaje: Boh. Bela, Soteska in Dobrava. 45 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Krivec in Stare Valentin.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Jesenice. K temu volišču spadajo postaje oz. kraji: Javornik, Hrušica in Koroška Bela: 127 članov voli 5 delegatov in 5 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: tov. Feldin Herman, Mežnar Simon in Polajner Josip.
IV.	Volišče.
Sedež volišča: Kranjska gora. K temu volišču spada postaja Dovje-Mojstrana: 62 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat: tov. Kersnik Ivan in namestnika:	Smolej
Franc, vpokojenec in Smolej Franc.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Lesce. K temu volišču spadajo postaje ozir. kraji: Žirovnica, Radovljica, Breznica in Begunje: 52 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Kralj Viktor in Vovk Franc II.
VI.	Volišče.
Sedež volišča: Kranj. K temu volišču spadajo postaje ozir. kraji: Podnart, Tržič, Naklo, Križe, Duplje in Šmartno pri Kranju: 50 članov voli diva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Konjedic Lovro in Boškovič Oton.
VII.	Volišče.
Sedež volišča: Škofjaloka. 33 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Glasovnico iti odtrgati! Drugačna glasovnica ni veljavna.
Navodila volilcem.
Kdor ne more iz katerihkoli vzokov osebno na sedež volišča, kjer se vrši po volitvah sestanek zadrugarjev članov, lahko odda izpolnjeno in podpisano glasovnico svojemu tovarišu članu, ki se volitev osebno udeleži.
Nepodpisane glasovnice niso veljavne.
Voljen sme biti vsak član zadruge in člani nadzornega odbora. Člani upravnega odbora zadruge, se teh volitev ne udeleže, ter zastopajo na občnem zboru le vsak svoj glas.
Člani si na volišču izvolijo skrutinatorje izmed sebe, ki morajo sešteti glasove in ugotoviti izid volitev, ter naznaniti rezultat navzočemu članstvu.
Skrutinatorji zbero nato, ko so sestavili zapisnik o izidu volitev, glasovnice v ovoj, ter jih pošljejo s pismenim poročilom vred v Ljubljano.
Na sedežu volišča se vrši po volitvah sestanek članov zadrugarjev, na katerem bodo delegati govorili o pomenu, važnosti in cilju zadružništva. Vrši se tudi prosta debata.
Ako pa posamezna volišča žele sa sestanek govornika iz Ljubljane, bo upravni odbor tej želji takoj ustregel, ako bo pravočasno vsaj 3 dni pred volitvami naznanjeno upravnemu odboru.
Izrečno se pripominja, da bo upravni odbor odposlal le onim voliščem govornika, ki to izrečno žele ali zahtevajo.
Volitve in sestanek se vrše na vsakem volišču v čakalnici lil. razr.
Kjer pa to ne bi bilo mogoče, ali da članstvu ta lokal ne bi ugajal, imajo doslej izvoljeni delegati dolžnost, da preskrbijo drug lokal in članstvo o tem obveste.
Vsakega člana dolžnost je, da voli! Vsako neopravičeno izostajanje od volitev je smatrati
za nezadrugarski čin.
Volitve na vseh voliščih morajo biti izvršene dne 20. februarja do 12. ure.
Čas volitev si določijo člani v sporazumu z doslej izvoljenimi delegati in namestniki.
Upravni odbor.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Tonja Franc in Rapotec Ivan.
VIII.	Volišče.
Sedež volišča: Medvode. 29 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Ferlin Leopold.
IX.	Volišče.
Sedež volišča: Vižmarje. K temu volišču spadajo Dravlje: 59 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Gabrovšek Alojzij in Rihar Ivan.
X.	Volišče.
Sedež volišča: Kamnik. K temu volišču spadajo postaje Jarše in Holmec. 25 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Jenko Ivan.
XI.	Volišče.
Sedež volišča: Trzin. K temu okolišu spadajo postaje: Domžale in Ježica. 36 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Mušič Peter in Železnik Alojzij.
DOLENJSKE PROGE.
I.	Volišče.
Sedež volišča: Grosuplje. K temu volišču spadajo postaje: Šmarje-Sap in Škofljica. 40 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Kompare Alojzij, ter namestnika Bizjak Franc in Gruden Franc II.
II.	Volišče.
Sedež volišča: Kočevje. K temu volišču spadajo postaje:	Ribnica, Stara cerkev,
Ortenek, Vel. Lašče in Dobrepolje. 46 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Raner Martin in Gril Alojzij.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Trebnje. K temu volišču spadajo postaje: Višnja gora, Mirna, Stična, Št. Vid pri Stični, Radohova vas in Mokro-nog-Bistrica. 21 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat: Tropan Franc.
IV.	Volišče.
Sedež volišča: Novoimesto. K temu volišču spadajo postaje: Mirna peč, Kandija in Straža-Toplice. 142 članov voli 5 delegatov in 5 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: tov. Jelenc Franc, Božič Anton, Mrak Peter, Plevnik Valentin in Skuk Joško.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Uršna sela. K temu volišču spadajo postaje: Rožni dol-Pribišje in Birčna vas. 29 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni namestnik Dolinar France.
VI.	Volišče.
Sedež volišča: Črnomelj. K temu volišču spadajo pisstaje:. Metlika, Kamanje, Zorkovac, Semič, Gradac v Beli Krajini, Bubnjarci in Ozalj. 48 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Makuc Ivan in namestnik Osim Alojzij.
LJUBLJANA MESTO.
I.	Volišče.
Sedež volišča: Kurilnica II. K temu volišču spada še Kurilnica I. 139 članov voli 5 delegatov in 5 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov. Podbevšek Ferdo, Ogrin Leopold, Zupančič Matija in Rus Josip.
II.	Volišče.
Sedež volišča: Ljubljana gor. kol. K temu volišču spadajo postaje: Ljubljana gl. kol., Ljubljana dol. kol. in vsi v Ljubljani stanujoči vpokojenci in vdove. 232 članov voli 7 delegatov in 7 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati:	tov. Glavač Ivan, Erjavec Evgen,
Rupnik Leopold, Ojsteršek Josip, Tavčar Martin, Nepužlan Ivan in Gorše Franc.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Ljubljana gor. kol. K temu volišču spadajo:	Progovna sekcija
gor. - dol. proga, Prog. sekcija gl. pr*ga, Signalna in Mostovna delavnica. 42 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Juh Leopold.
IV.	Volišče.
Sedež volišča:	Direkcija drž. žel. v
Ljubljani. K temu volišču spadajo tudi člani Kontrole prihoda direkcije Zagreb, ki stanujejo v Ljubljani. 149 članov voli 5 delegatov in 5 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov. Suhadolnik Ivan, Haszlakiewiecz Evald, Cvetko Franjo in Jeras Ernest.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Zalog. 20 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Pegan Anton.
Vsi člani, ki stanujejo med postajami, spadajo v ono volišče, v katerega okolišu stanujejo. Vsa nadaljna detajlna pojasnila glede volitev se nahajajo na zadnji strani priložene glasovnice.
Izjemno se za volišča I. in IV, Kurilnica I in II, in Direkcija drž. železnic dovoljuje izvesti volitve delegatov že v soboto, dne 19. februarja t. 1. od 13. ure dalje, ker v teh dveh voliščih delo dne 20. februarja počiva.
Oni člani, ki njih postaje niso hi navedene, kakor: Murska Sobota, Maribor, Poljčane, Planina, Gor. Radgona itd., zastopajo v slučaju, da se udeležijo občnega zbora, vsak svoj glas. Upravni odbor.
Pravilnik o olajšanih voznih ugodnostih
Izšla je okrožnica Direkcije drž. žel. v Ljubljani, št. 60/770—27 od 20. januarja t. 1.
Nas zadrugarje zanimajo sledeči členi:
Čl. 10, ki je podoben prejšnjemu členu 49, pravi, da morejo dobiti aktivni uslužbenci drž. saobrač. ustanova, ki se nahajajo v mestih, kjer se le za drag denar dobi živež, brezplačen prevoz ži-vežnih namirnic in posode. Min. Saobra-čaja bo določilo, v katerem slučaju in koliko se more takega brezplačnega prevoza dovoliti. (Opomba: To je podobno dosedanji ugodnosti, ko se je dovolilo železničarjem dnevni prevoz, mleka, kruha ali mesa v teži do 10 kg glasom propratnice.)
Istotako more odobriti Min. Saobrača-ja, v kolikor uvidi za potrebno, uslužbencem, ki imajo družino, ugodnost pri prevozu živeža. (Opomba: Morda se misli s tem mesečne uputnice, ali ugodnost brezplačnega prevoza v septembru in oktobru po 300 kg, ali morda izredna dovoljenja?)
Čl. 12 pravi: Potrošačke zadruge drž. saobračajnih ustanova, uživajo ugodnost za prevoz' namirnic, katere odredi Min. Sa-obračaja, ki pa ne more biti ugodnejša kot izpod 25% prevoza po tarifi. (Opomba: To pomeni, da bodo morale Nabavljalne zadruge, ki so gotovo s tem mišljene, plačevati za prevoz živežnih namirnic, ki pridejo na njen naslov v svrho prodaje članom, 25% navadne tarife.)
Čl. 38. Natančnejša navodila o načinu izdavanja teh ugodnosti, bo izdalo Min. Saobračaja. Do izdanja teh navodil, ostanejo v veljavi dosedanji predpisi o brezplačni in olajšani vošnji, od 1. oktobra 1924, v kolikor niso s tem pravilnikom izmenjani.
Za prevoz živil na progo, odnosno za prevoz živil, ki jih kupi član v nab. zadrugi, ni tu ničesar določenega, pa tudi v
uradnem listu Generalne direkcije št. 17 od 1. septembra 1926, manjka navodilo k čl. 55 Propisa o besplatnoj i povlaščenoj vožnji. Tudi tu se obravnava samo prevoz živeža, ki ga naroča zadruga, ne omenja pa drugega dela čl. 55, ki govori tudi o prostem prevozu živeža od sedeža zadruge, pa do službenega mesta ali stanovanja člana zadruge.
Na podlagi navedenega, kakor tudi po členu 38 novega pravilnika, je edino pravilno, da delamo po dosedanjem načinu in čakamo eventuelnih drugih navodil od Min. Saobračaja.
Eno je gotovo, da bomo morali že sedaj plačevati od vseh pošiljk, ki jih prejmemo, 25% navadne tovornine po tarifi. Izračunali smo, da bi se s tem podražila moka, sladkor za ca 10—12 para pri kg fco Ljubljana.
Iz gorenjega je razvidno, da bo zadel našo Nab. zadrugo težak udarec, ako ne pride do potrebnih in jasnejših navodil, ki jih bo še izdalo Min. Saobračaja.
Če bi pa kedaj prišlo še do tega, da bi se vzelo našemu članstvu odnosno železničarjem prost prevoz, kot se ga je sedaj vzelo zadrugam, povdarjamo, da se še vedno izplača biti član zadruge.
Tovornina sama itak ne znaša mnogo za blago, ki ga zadruga nabavlja, nerodno bi bilo samo, ako bi se zahtevalo, da zaprosi vsak železničar za sproti uputnico, form. obr. B. K. št. 18.
Ako bi v resnici kedaj prišlo do tega, kar pa ne verujemo, bi bil za uspešno delovanje in rentabilnost razpošiljanja živeža na dom edini izhod, da bi se člani združili in bi skupno odpošiljali embalažo in skupno z enim tovornim listom prejemali nakupljen živež.
Za posameznike bi se pa v resnici skoro ne izplačalo biti član zadruge.
Postavili se pa bomo skupno z našimi železniškimi organizacijami brez razlike v bran za naše pravice in bomo skušali doseči, da se nam vrne ugodnost prostega prevoza.
Članom svetujemo, da se že sedaj organizirajo za ta slučaj, da ne bo pozneje kedaj zmešnjav.
Ponovno pa še trdimo, da bo naša zadružna zavest premostila vse težave, ki se nam stavijo na pot.
Računati in upati smemo, da ima zadružništvo več prijateljev, kot sovražnikov. Zdrava ideja pa nikoli ne propade.
Napačno!
Uvodnik našega »Zadrugarja« v zadnji številki je dal povod nekaterim našim za-drugarjem za pritožbe proti iznešenemu naziranju »da mora zaveden zadrug ar ku-
povati v zadrugi tudi tedaj, ako je slučajno kak predmet dražji napram privatni trgovini«, ker da bi naš list tako ne smel pisati, radi nesoglasja in nezadovoljstva, ki ga taka pisava rodi.
Ako bi tako pisali, kakor žele prito-žitelji, potem bi vedoma grešili proti osnovnim načelom zadružništva.
Ponovno piavdarjamo, da mora zaveden zadrugar, ako je res zaveden, kupovati vse potrebščine v svoji zadrugi, tudi če so slučajno gotovi predmeti dražji, kot v privatni trgovini.
To naziranje utemeljujemo s sledečim:
Morda se res dogodi, da je kak predmet navidezno ceneji v privatni trgovini, gotovo pa je tudi, da cena, ki je v privatni trgovini iznešena za gotovo blago, kvalitativno vseeno ne odgovarja blagu, ki ga ima zadruga v zalogi.
Slučaj se je dogodil, da je nek zadrugar iztaknil v neki trgovini cenejše češplje, kot v zadrugi. Takoj je nastal vrišč. Ko smo pa stvari šli do dna, smo ugotovili, da so označene češplje res ceneje, vendar pa niso predstavljale one kvalitete, kot v zadrugi — bile so mnogo slabše.
Češplje se namreč sortirajo na pet-desetice, šestdesetice, sedemdesetice, osem-desetice, devetdesetice in stolice, kar pomeni, da tehta po 50, 60, 70, 80, 90 in 100 kosov češpelj en kilogram.
V zadrugi smo takrat prodajali 70tice, v privatni trgovini pa SOlice. Razlike ni bilo v ceni, ampak v blagu.
Takih slučajev in pritožb je bilo dovolj, ki pa so se rešile po danih informacijah zadovoljivo.
To le mimogrede.
Vzemimo pa slučaj, da je kako blago v resnici cenejše v privatni trgovini, da v takem slučaju grešimo proti samemu sebi in proti zadrugi, ako kupimo predmet pri privatnemu trgovcu.
Blago, ki je v zadrugi, je last vseh zadrugarjev, čisti dobiček, ki izvira iz izkupička, je zopet last zadrugarjev, ki se koncem leta razdeli med zadrugarje v obliki dividend.
Če član pomaga delati dobiček s tem, da kupuje v zadrugi, pomaga samemu sebi, pomaga svojemu bližnjemu, ker je končno le vse njegova solastnina, ki se vzajemno upravlja. Ako se kak predmet plača dražje, kar je pa malokedaj slučaj, ta denar le še ni izgubljen, saj se izteka v blagajno, ki je last vseh zadrugarjev.
Upravni odbor zadruge vodi samo od zadrugarjev zaupane posle. Marsikedo pa vidi v upravnem odboru le trgovca, ki je na las podoben privatnemu trgovcu.
Poglejmo pa sedaj privatnega trgovca.
On prodaja svoje blago, dobiček, ki ga napravi, je njegov. Koncem leta ga lepo vtakne v žep, izda v dnevnem časopisju skromno voščilo za srečno in veselo novo leto svojim cenjenim odjemalcem in mirna Bosna. Ne plačuje pa nobenih dividend svojim odjemalcem.
Pa se najde zadrugar, ki pravi, da je zaveden, pa priporoča privatnega trgovca, ako je za par fickov cenejši in hoče dopovedati, da nimamo prav, ako trdimo, da velja zadružno načelo več, kakor pa skromen profit navidezno ceneje kupljenega blaga.
Koncem še sledeče: Blago, ki ga kupuje na trgu zadruga, je danes še v rokah privatne veletrgovine, ki odira male trgovce in zadruge.
Cene se nastavljajo po nakupni ceni. Ako je blago kupljeno dražje, se prodaja dražje.
Če se pa le dogodi slučaj, da je privatni trgovec kupil blago ceneje, kakor zadruga in ga zato tudi privatni trgovec ceneje prodaja, še nikakor ni utemeljeno, da gre zadrugar kupit v privatno trgovino, blago v zadrugi pa ignorira, ker se mora končno zavedati, da je denar, ki leži v dražje nakupljenem blagu vendar le njegov.
Zadruga vodi trgovino vzajemnosti, privatnik pa trgovino individuelnosti, kar nikakor ni eno in isto.
Zadružništvo je institucija vzajemne samopomoči, ki nima namena samo prodajati, marveč tudi producirati.
Veletrgovina je danes še v privatnih rokah, od katere je odvisna tudi naša zadruga.
Hočemo jo zavojevati, ker hočemo z zadružništvom zavojevati konsum in produkcijo, ker moramo postati neodvisni tudi od veletrgovine in veleprodukcije.
Ta pot je sicer še dolga, vendar jo bomo s svojo zavednostjo, pridnostjo in vzajemnostjo nekoč z uspehom prehodili in prišli do cilja.
Ta pot bo pa še silno dolga, ako bomo v zadrugi videli samo trgovino in momen-tan dobiček, brez obzira na svoje solast-ninstvo in brez obzira na koristi svojega bližnjega in končni cilj.
Svoje glasilo izdajamo, da vzgojujemo in tolmačimo velikanski pomen zadružništva za malega človeka, ki je združen tako močan, da lahko kljubuje vsem nakanam sovražnikov, zadružništva, — razdvojen in raztresen pa pomeni objekt, s katerim se poigra vsaka najmanjša sapica.
Prav žal nam je, da ne moremo in ne smemo zadovoljiti one, ki so drugačnega mnenja, ker bi s tem grešili proti funda-mentalnim načelom zadružništva.
Cenik živil
za mesec februar 10,27
Mlevski izdelki.
Moka pecivna o gg	kg	5 40
Moka mehka	fy	520
Moka krušna		3 80
Moka ajdova	n	7-80
Moka ržena		4‘—
Moka koruzna	n	2-60
Moka krmilna	„	1 '80
Zdrob pšenični	Jf	6’—
Zdrob koruzni	tt	3-50
Otrobi pšenični	ff	P50
Otrobi koruzni	»	1 —
Testenine.		
Makaroni dolgi jajčni	kg	11 —
Makaroni domači	})	940
Polzi jajčni		11 —
Polži domači		9-40
Rezanci domači široki	»	9 40
Špageti domači	»	940
Fidelini domači	ff	940
Šubioti, bleki, zvezdice	kg	940
Zrnje.		
Riž I. vrste	kg	- 9 —
Riž II. vrste	n	T—
Koruza v zrnu	»	■ 220
Kaša prosena	ff	5-30
Ješprenj domači	ff	5-—
Ješprenček za juho	ff	8 —
Fižol koks	ff	4’
Fižol nizki	ff	—•—
Leča	ff	550
Grah	v	
Sladkor.		
Sladkor v kockah	kg	16 —
Sladkor sipa	ff	14 —
Sladkorčki (bomboni)	ff	25'—
Sladkorni prah	ff	16 50
Kava		
Kava surova I. vrste	kg	54 —
Kava surova II. vrste	ff	44 —
Kava žgana	ff	56 —
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	1450
Kava žitna	ff	8-—
Kava vidrova	f)	13 —
Kava družinska	ff	—•—
Kava figova	ff	6 —
Kava Enrilo	škatla	16 —
Kava Enrilo	paket	6 —
Cikorija Franck	ff	20 —
Cikorija kolinska	ff	19 —
Drugi predmeti.		
Mast domača	kg	23 —
Mast v dozah po 5 kg	doza	125 —
Čajno maslo	kg	52-—
Kuhano maslo	ff	40 —
Sol debela		350
Sol drobna	kg	4 —
Čaj v dozah	doza	12 —
Čaj v zavitkih	zavit.	12, 24
Čaj v zavitkih	„ 3,	6, 7,15
Kakao na kg	kg	36 —
Kakao v zavitkih	zavit	—■—
Paradižniki a V2 kg	doza	10 —
Paradižniki a x4	ff	5 —
Marmelada	kg	20 —
Čokolada a 14	tabl.	12-—
Čokolada a Vin	n	450
Čokolada a 1/2„	ff	2 50
Čokolada z lešniki	ff	3 —
Čokoladni bonboni	kom.	— ■ —
Rožičeva moka	kg	7 —
Delikatese.		
Slanina prekajena	kg	23 —
Slanina papricirana	ff	26 —
Salame ogerske	ff	100 —
Salame krakovske	ff	38 —
Salame navadne	ff	18 —
Kranjske klobase	kom	5‘—
Prekajeno meso I.	kg	26 —
Reberca z Špeh.	ff	24-—
Reberca	ff	24'—
Svinjski parklji, glava	ff	10 —
Sardine velike	škatle	9—, 11
Sardine male	ff	6 —
Med cvetlični 1.	kg	28-—
Med cvetlični II.	»	24,—
Sir pol ementalski I.	ff	44 —
Sir pol ementalski II.	))	38 —
Sir trapistovski	ff	26, 28
Maggi velike	steki.	22 —
Maggi srednje	ff	14 —
Maggi male	ff	9 —
Maggi na drobno	dkgr	P50
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	ff	6 —
Juhan na drobno	dkg	110
Gorčica (ženf)	kozarec	9'—
Keksi v škatli	škatla	—
Keksi v zavitkih a 1 kg	/.avitek 6, 5, 2	
Povidl	kg	6--
Sir Permazan	ff	86 —
Polenovka suha	kg	24 —
Slaniki	komad	2 25
Sadje.		
Češplje suhe bosanske	kg	10 —
Češplje suhe domače	ff	
Hruške suhe domače	ff	7 —
Orehi celi	ff	10-40
Rožiči	ff	6 50 '
Fige	ff	6 —
Mandelni dalmat.	ff	54-—
Rozine fine	ff	38-—
Čebula	ff	230
Limone	komad 1. 0'75	
	»	P50
Tekočine.
Kis dvojno močan	liter	4’—
Olje namizno fino	ff	18 50
Olje namizno bučno	liter	20'—
Olje olivno	ff	24'—
Rum a V2 1	steki.	36-—
Žganje borovničar a V2 1	ff	26'—
Žganje hrušovec a V2 1	ff	24'—
Tropinovec a V2 1	ff	24 —
Brinjevec a V2 1	ff	24 —
Slivovka a V2 1	„	24-—
Malinovec a V2 1	ff	18 —
Mineralna voda a IV2 1	ff	6 —
Vino dalmat. črno	lit.	9 —
Vino dalmat. črno I. vrste		
dezertno	steki.	18 —
Vino dalmat. belo	lit.	ir—
Vino dalmat belo	steki	20 —
dezertno		
Vino štajersko	lit.		• —
Dišave.		
Poper oel in zmlet, veliki	zavitek	3-—
Poper cel in zmlet, mali	ff	P50
Cimet cel in mlet veliki	n	3 —
Cimet cel in mlet mali	ff	1'50
Klinčki (žbice)	ff	2 50
Dišave cele in mlete vel.	ff	250
Dišave cele in mlete mal.	ff	150
Lavorjevo zrnje (lorber)	ff	2'50
Janež	ff	2'50
Kumna	ff	2 50
Muškatov! orehi	komad	070
Vanilija v kosih	»>	2 —
Vaniljni sladkor	za v.	0-60
Žefran	ff	0 80
Paprika mleta velik	„	3-—
Paprika mleta, mali	ff	1-50
Pecilni prašek	ff	r—
Potrebščine za perilo.		
Milo Schicht	kg	1560
Milo Zlatorog	»	14-20
Milo terpentinovo	ff	16 20
Milo Gazela	ff	13-40
Milo železničarsko	ff	14 —
Milo toaletno »Apolo«	komad	7 —
Milo toaletno »Elida«	ff	T—
Milo toaletno »Speick«	ff	6 —
Milo toaletno viola	ff	4'—
Soda za pranje	kg	P80
Plavilo	zavitek	2-50
Boraks	ff	250
Pralni prašek	ff	2-50
Škrob rižev	škatla	5, P50
»Tri« soda	ff	350
Potrebščine za čevlje.		
Krema Dilber	škatla	5-—
Krema Lux	»	5-—
Krema Fox	ff	6'—
Krema Proja	ff	5'—
Mast vazelina	„ 5 50, 4-50	
Mast Jelka vel.	doza	4'50
Mast Jelka mala		—•—
Borsin za podplate	9f	—'—
Krtače za blato	komad 4'—	
Krtače za mazati	n	1-50
Krtače za svetliti	ft	12 —
Čistilo belo	škatla	2-70
Vrvice za čevlje dolge	par	2 —
Vrvice za čevlje kratke	n	150
Vrvice za čevlje okrogle	99	P50
Vrvice za čevlje okrogle	99	U25
Druge potrebščine.	•	
Kalodont za zobe	tuba	8’- -■
Krtače za zobe	kom.	12, 8
Krtače za obleke	>1	18 —
Krtače za ribati	}9	4‘—
Omela za parkete	99	30'—
Omela velika	99	14 —
Omela mala	99	_•—
Metle rižove vel.	99	ir—
Metle rižove male	99	9 —
Jelka čistilo za parkete	steki.	24 —
Jelka čistilo za parkete		13 —
Sidol (čistilo)	tuba	480
Smirkov papir	pola	P20
Tepači veliki	kom.	18'—-
Tepači srednji	99	13'—
Tepači mali	99	8 —
Sveče velike	paket	8'50
Sveče velike	kom.	1 50
Sveče male	paket	850
Sveče male	kom.	1—
Vžigalice	paket	10 —
Vžigalice	skati.	1 —
Zobotrebci	zvezek	0 50
Črnilo	steki.	2 —
Svinčniki	kom.	U20
Svinčniki tintni	99	3'—
Peresniki	99	1'20, 1'50
Mera metrska	99	4- —
Slame za predsobe	komad	4 40
Manufaktura.		
Platno domače za rjuhe	m	52, 27
Platno Wassertuch za rjuhe	>>	30'50
Platno belo gold. Gatte		
za kapne	99	40, 44
Kotonina rjava	„ 26-50, 12, 10	
Madapolan amerikan.	99	12 —
Šifon	99	7—18
Cefir	„ ‘	14—19
Oksford	9)	21, 12
Obrisače na meter	99	U, 12-50
Obrisače za kuhinje	99	9, 12
Batist	99	28 —
Platno za nahrbtnike	99	28 50
Volnene rjuhe	m	58'—
Volnene rjuhe	»	82 —
Etamin	99	18‘—
Gradi za spodnje hlače	99	14' —
Barvani tisk	„	14,15,17	
Koton	99	16, 19
Platno modro za prepasn.	99	18 —
Klot črni	„	42, 52
Molin zelen za srajce	„ H-
Flanela zelena za srajce	„	14'-
Gradi za žimanice	„	65, 44
Barhent modri	„	19-
Barhent beli	„	19-
Barhent za obleke	„ 20, 18
Barhent za perilo	99
Tiskanine za damske	
obleke	„	19 —
Sukno in štofi za moške	
obleke	99
Podlaga za obleke	„	27 50
Mizni prti in servijete	garnit. — —
Pletenine in galanterija.	
Rokavice	par 20 — 34
Nogavice ženske	99	I
Nogavice ženske	} 20—40
Nogavice moške	99	I ^	^
Nogavice moške	„ | 9-25
Nogavice dolge otroške	„	14-24
Nogavice kratke otroške	„ 10—20
Srajce možke	kom. 38—45
Srajce možke Cefir	„	54—70
Srajce bele	„	48 - 60
Srajce skaut	99
Majice moške	„	60—70
Majice otroške	„	24 —
Spodnje hlače	„	28—63
Robci moški	>> 6
Robci otroški in ženski	„	4-
Naramnice	„	15-30
Majice sokolske Sukanec (cvirn) beli Sukanec (cvirn) beli	„	34-
	valjček	5'—
	n	5-
Sukanec (cvirn) črni 211-30	„	375
Sukanec (cvirn) črni 40-50	„	3'—
Igle varnostne	duc.	1'50
Šivanke	„	1'50
Traki črni in beli	m	0'—
Elastik	kom. 075
Obutev.	
Čevlji možki boks	par 220, 235
Čefvlji možki kovani	„ 210 —
Čevlji otroški	99
Čevlji ženski visoki boks	„	220, 265
Čevlji ženski nilzki boks	„	190, 200
Sandali veliki	„ 100—110
Sandali srednji	„	80, 90
Sandali mali	„	44—60
Kuhinjska posoda.	
Lonci emajlirani V2—6 1	kom.
Kastrole emailir. V2—6 1	10 ”	J2
Ponve emailir.	99	"3
Zajemalke emajlirane	> ”	0
Pokrivače	a
Razno.
Ribe morske sveže, vsako sredo
Kruh dnevno svež	kg 4—
Opomba:	Tu navedene cene niše obvezne.
Zadružni vestnik.
Opozarjamo člane, da je prevoz za premog, kakor tudi dostavnina za živila plačana vedno potom naše zadruge. Zgodil se je slučaj, da je nek voznik tudi še sam vbral voznino od stranke. Na reklamacijo našega člana je voznik vrnil znesek, mi pa smo mu istočasno odpovedali nadaljne dovažanje.
Člane pozivamo, da nam vsak slučaj takoj javijo, da napravimo takoj potreben red.
POZIV.
V svrho pospešitve zaračunavanja nakupov v letu 1926 in obračuna povračil za nakup, se pozivajo vsi oni člani zadrugarji, kateri še niso predložili nakupovalnih knjižic, da to store v januarskem terminu, najkasneje pa do 15. februarja t. 1.
Zavedni zadrugarji, skrbite za točnost; da preprečite pritožbe!
Vsem članom.
Razpasla se je grda navada, da nekateri člani reklamirajo nedostatke za prejeta živila po eden, dva ali celo tri mesece po prejetju.
Ker se Nab. zadruga na take reklamacije absolutno ne more ozirati, n a z n a-n j a m o , da se bodo v bodoče upoštevale samo one reklamacije, ki bodo uposlane ali osebno izročene najkasneje osem dni po prejetju nakupljenih živil.
Upravni odbor.
TERMINI ZA NAKUPOVANJE.
Nakupovanje proti odtegnitvi pri blagajni drž. železnic:
1.	Za mesto Ljubljana z ljubljansko okolico od 25. do 30. ozir. s 1. vsakega meseca.
2.	Za Gorenjsko progo (vštevši kamniško) vsacega 4., 5., 6., 7. im 8. v mesecu.
3.	Za dolenjsko progo vsacega 9., 10. in 11. v mesecu.
4.	Za štajersko progo vsacega 12. in 13. v mesecu.
5.	Za zamudnike od vsakega 14. in 15. v mesecu.
Poživljamo vse članstvo, da se v svrho preprečitve navalov drži zgoraj navedenih nakupovanih terminov. Upravni odbor.
Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«.
Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.