Štev. 21. V Mariboru 23. maja 1889. Tečaj XXIII. SI List ljudstvu v poduk. Izhaja Ts>ik četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja- I Posamezni listi dob6 se v tiskarni in uri Novak-u na velikem njem na dom za celo leto S gld,, za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt trgu po 5 kr. leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništru v tiskarni sv. Cirila, Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr , brez posebne naročnine. | dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Nekaj o šulvereinu in še kaj. Govor dr. Gregoreca v drž. z^u dne '22 sušca 1889. (Dalje.) Predsednikov namestnik pri nemškem šulvereinu je javno nekje — menda na Dunaji — trdil, da vzdržuje šole samo za nemško deco. Zali Bog, to ni res. Sam predsednik gospod dr. "VVeitlof je lani to obstal priznavši, da se v šul-vereinske šole vsprejemajo tudi nenemški otroci, za vsem jib je 10—12 °/0. Toda tudi to ni popolni resnica.. V Pekrah ima nemški šulverein svojo dvorazredno šolo. V njo zahaja sedaj 85 učencev. Med temi je samo jeden otrok neinšk. (Cujte, čujte! na desni! — Živahno posmehovanje na levi. — Poslanec dr. AVeitlof: To je izvrstno!) Tukaj bi vendar državnega nadzornika ljudskih šol po milosti nemškega šulvereina prosil, naj K3i' daje svoje znanosti v računstvu nekoliko obnoviti in našel bode, da to ne pomenja 10 — 12%, ampak 98°/ 0 in nekaj desetink povrh. (Veselost na levi.) Iz Sevnice mi poročajo, da obiskuje tamošnjo ."šulvereinsko šolo okoli 30 učencev, samih Sltf^-encev, to znaša naravnost 100 %. .. v Nemškemu šulvereinu očitamo, da slovenskim občinam posojil ponuja proti temu, da zatem same svojo slovensko materinščino kot poučni šolski jezik izrinejo in nemško tujščino vsprejmejo. (Čujte, čujte na desni.) Agenti nadlegujejo čestokrat občine s takšnjimi ponudbami. To očitamo nemškemu šulvereinu. Gospod poslanec dr. "VVeitlof je lani temu ugovarjal; bržčas si je stvar tako mislil, da vodstvo šulvereina pismenih ponudeb ne dela in da vodstvo ne razpošilja v to svrho agentov. Mogoče! Vendar to se reče toliko, kakor dlako cepiti ter stvari bistveno zelo nič ne izpremi-nja. Meni so povedali naslednji dogodek: V Pi-rešici, v večjej vasi pri Celji na južnem Šta-jarskem, bili so nekokrat kmetje številno zbrani v gostilnici. Sedaj pridejo, ne rečem agenti, da ne iznemirim gospodov na levi strani, (Posmehovanje na levi, poslanec dr. Weitlof: Le po njem!) ampak udje nemškega šulvereina. Ti ponudijo kmetom tisoč goldinarjev. (Posl. dr. Steinwender: za vsacega otroka?) Da bi skušnjavo storili mikavnišo, potisnejo tisoč goldinarjev kmetom prav pod nos na mizo. (Poslanec Vošnjak: Gola resnica! — Poslanec Ghon : Bil je pač ponarejen tisočak! — Živahna veselost na levi.) No, tedaj pa res ni lepo, ako nemški šulverein s ponarejenimi tisočaki krošnjari! (Čujte, čujte! — Živahna veselost in smeh na desnici!) Kmetje ponujenih tisoč goldinarjev niso marali, še dotakniti se jih niso hoteli, in tako so udje nemškega šulvereina morali sramotno pobrati se s svojim denarjem vred. Madjari bi rekli: Proč z nemškim šulve-reinom! (Dolgotrajen smeh in veselost.) Ti pri-prosjti slovenski kmetje so veliko častitljivejši mim9 onih poluomikanih šulvereinovcev, kojim je narodnost roba, katera se more prodati in kupiti in ž njo krošnjariti, kakor poljski Judje krošnjarijo z zajčjimi kožami ali s starimi hlačami. (Veselost!) Sploh pa vsa komedija nemškega šulvereina izgublja prvo zanimanje ter leze rakovo pot", vsaj na Kranjskem in Štajarskem. Število učencev v šulvereinskih šolah pojema, šole v Mavrlu na Kranjskem, ono v Libojah in Su-semu so zaprli. (Glasi na levi, kje?) V Susemu ali Siissenheimu. To bi torej kazalo na začetek konca. Ako še „združeni kristjani" kedaj kot popolni zmagovalci prikorakajo v krasno novo mestno hišo Dunajsko. — (Posl. dr. Weitlof: to se ne bode izgodilo!) Jaz upam, da se bode zgodilo. (Živahna veselost, na levi.) Kakor zadnje volitve kažejo, je to zelo mogoče. (Posl. dr. Weitlof: So v manjšini! Veselost na levi.) Trdim tedaj, kadar bodo „združeni kristjani" tam kot zmagovalci svoje sedeže zasedli, pognali bodo tudi pokroviteljstvo Dunajskega mesta nemškemu šulvereinu pred noge. Sedanjega šolskega zakona izprememba tode se prej ali slej gotovo vršila, (Oho, na evi), ter bode tudi nemškemu šulvereinu pri-:adjala smrtno rano. (Posmehovanje na levi.) *ia izpremembo merijo že trije predlogi, četr-ega še pričakujemo. (Cujte, čujte, na levi). Bržčas ne bode nobeden predlog v svojej prvotni obliki vzprejet. Toda prišlo bode do po-•azumljenja. (Cujte, čujte! na levi.) Pri tem >orazumljenji pa bodemo narodni zastopniki na i (desni) strani visoke zbornice skrbeli, da >ode iz dr. Heroldovega predloga vzprejet pa-agraf3., ki slove: poučevanje v ljudskej ol i vrši se le v jednem jeziku, poučni ezik v ljudskej šoli je materinščina itrok šolo obiskajočih. Po tem takem bodo zabranili ljudsko šolo ;lorabiti za ponemčevanje in tedaj izgubi nem-ki šulverein večji del svojega sedanjega delokroga. In tedaj utegnemo še doživeti, da poreče jospod dr. Weitlof: „moji gospodje in gospe, comedija je pri kraji, zaprimo hišo!" (Posme-iovanje na levi.) Naposled imam še pojasniti, kako šolska ladzorstva Stajarska tudi srednje šole zlora->ijo v ponemčevanje in tlačenje Slovencev. Zlati si prizadevajo zabraniti, da ne bi Slovenko razumništvo vzgajalo se, množilo in kre->ilo (Konec prih ) Namen in pomen verske šole. (Konec.) Mi verujemo, da je Bog ustanovil cerkev n nam je njen poglavar namestnik Zveličarjev ta zemlji. Toda mi konservativni Nemci smo luševno najslabša stranka v zbornici, kakor lam je trdil voditelj levice. Stranka gosp. po-lanca za kebsko trgovsko zbornico, liberalci, irisegajo morda vsled svoje večje duševne moči la malomeščanske birokratske nazore. Vam je erkev pomožni urad države, ki v prenesenem :rogu upravlja vest državljanov. (Prav dobro! n veselost na desnici.) Vam je cerkev oblast, :i išče človeške strasti v srci in je tam kroti, jer je redar ne opazuje, orožnik ne prime, sod-lik ne obsodi; Vam je cerkev oblast, ki je od Iržave prevzela neki del policijske dolžnosti, mejte svojo duševno večjo moč, mi ostanemo iri svoji moči in misli. A nekaj nas še lahko eže konservativce in liberalce, ako so zmerni, lamreč prepričanje o potrebi vere za blagor Iržave in družbe. Ako pa smo v tem jedini, lotem dvojno premislite, prvič, da še nikoli ni lila vera tako potrebna ljudstvu, kakor dan-ianes (Prav res! na desnici) in drugič, da more judstvo dandanes vero dobiti skoro le še v judski šoli. Gospoda moja! Naš čas je kritičen in ima Janov *) obraz ; povzdigniti se more do napredka; pa tudi pasti zelo globoko, kajti tehnični vspeh1 zahtevajo socijalne reforme. Med tem pa je ljudstvo v velikih skušnjavah. Živi v bedi, okoli njega zlate obljube, in vsak dan ga miče, da bi utrlo tenko steno, ki ga loči od razkošnega izobilja. (Prav dobro! na desnici.) Bog me varuj, da bi vero priporočal kot upijanljivo pijačo za ljudstvo; kolikor odločneje ljudstvo zahteva pravi namen, tem ljubše mi je. Toda, gospoda moja, vera naj nam pomaga premagati nevarnosti prehodnega časa, vera naj ljudstvu pokaže njegovo pravico, katere ne tajimo, napolni s samozatajevanjem in čutom dolžnosti, da išče pravico na postavni poti in ne z brez-ozirno silo. Kje pa se naj otroci naučč vere? Res je, v navadnih časih bi bila cerkev najprimernejši prostor, toda dve desetletji so nekrščeni vsak dan zaničevali in smešili cerkev in njene služabnike v podlih časnikih (Prav dobro ! na desnici) ter odvračali mladeniče od duhovniškega stanu, ki bi moral biti svet, v resnici pa je bil brez varstva. (Prav res! na desnici.) Danes je toliko pomanjkanje duhovnikov v Avstriji, da duhovščina le z vsemi močmi vzmaguje najpotrebnejše pastirstvo. Ali naj se otroci krščansko vzgojujejo v domači hiši? Gospoda moja! Kje pa naj sta-riši delavskega in rokodelskega stanu dobe časa, da bi vzgojevali svoje otroke ? Danes je delo blago, ki je po nizki ceni na trgu, in še le pred kratkimi leti smo z velikim trudom tukaj dosegli normalni čas za delo 11 do 12 ur, ki je delavcu le za spanje in hitro jed. Torej skoro le v ljudski šoli morejo se otroci večji del dne in leta učiti vere po duhovnikih in zanesljivih učiteljih, ako so versko zanesljivi. Mislim, da smem končati. Določbe, ki v šolskih postavah slabe verske čute prebivalstva, imajo znake bojne postave. Nikakor ne bi smeli dalje trajati, kakor boj proti cerkvi, ki ga je liberalna stranka iz trte zvila. (Prav res! na desnici.) Liberalna stranka nima načelnih vzrokov, da bi ovirala reformo v verskem oziru. Liberalne stranke na Ogerskem in v Nemčiji niso nikoli skušale zatreti verske šole. Liberalna stranka na Ogerskem ali v Nemčiji je v političnem oziru mnogo srečnejša, kakor naša. Pa tudi mnogo praktičnih vzrokov moralo bi prisiliti liberalno stranko, da bi se v tej točki vdala in sodelovala pri reformi, kajti, gospoda moja, ravno vsled veri nasprotnih določb šolske postave iz leta 1868 Vas nadlegujemo tukaj v zbornici (Prav dobro! na desnici), vsled teh določb Vam naše ljudstvo ni naklonjeno (Tako je! na desnici); vsled teh določb *) Jan je ime paganskega boga, čegar podoba je imela dvoje obrazov. Ured. ste izgubili onib dvajset ali trideset sedežev, ki Vam danes iu morebiti Vam bodo vedno manjkali do večine. Gospoda moja! To ni modro, orožje tako rabiti, da se meri na nasprotnika in zadene gledalce. Konservativnim nasprotnikom ste hoteli škodovati z določbami postave iz leta I86S; nam ste hoteli v prihodnjosti mladi rod, našo podporo, vzeti. Toda, gospoda moja, v tem dvoboji ste gorko zasolili razsodnikom, ki bodo med nami razsodili, med državo in družbo, ki ne morete pogrešati bogaboječega ljudstva in ki bodete vsled slabega verskega čuta še nmogo trpeli. (Dobro! Dobro! na desnici.) Karkoli se bode zgodilo z našim predlogom, prepričani bodite, mi ne bomo mirovali, dokler ne prinesemo ljudstvu, ki nas je tu-sem poslalo, kar je njegova pravica, kar imajo vse sosednje države, kar zahtevamo in kar je podpisalo milijon podpisov: Versko šolo! (Živahna pohvala na desnici in galerijah. Govorniku čestitajo mnogi ministri in poslanci.) Gospodarske stvari. Solnčnica in nje korist za kmeta. Kdo ne pozna one rastline, ki stoji na dolgem steblu ter ima cvet, tako težek, da visi doli proti zemlji ? Ker ima nekaj enako podobo s solncem, zato se imenuje solnčnica, vrhu tega pa še bojda rada obrača svoje lice proti solncu. Ni resnica to ali domišljija dela tudi v tem nekaj, človek nima zavoljo tega nobene škode. Naj pa ima že ime, od česar koli hoče, toliko se nam zdi, da ni brez vse potrebe omeniti o njej — to, da ima veliko koristi za kmeta, ako si ve prav obrniti z njo. Sem ter tje sejejo to rastlino po cele njive in pravi se, da to ni gospodarju na škodo. Cujmo torej, kar pravi o njej mož, ki je z njo delal skušnje. Posejal sem, pravi, lansko leto na obeh straneh ceste, ki smo si jo bili napravili na novo, seme solnčnice in sem sicer se poslužil v tem mašine, sejalnice. Po 50 cm. so stale brazde vsaka sebi. Da je bilo mogoče rastline potlej ogrebsti, zato sem jih dal veliko izruti iz zemlje in sem jih le toliko pustil, kolikor se mi je zdelo, da bi lehko rodile. Tiste rastline, ki so mi jih popipali, sem dal razrezati in sem jih položil živini. Jela jih je prav rada. Kar pa je ostalo solnčnic na njivi, te so rastle prav čvrsto in so postale prav košate. Vsled tega sem dobil od njih mnogo perja, dajalo se je svinjam za pičo in tudi cvetja ni bilo premalo na rastlinah. Jaz nisem pustil, da bi vse cvetje, kar se ga je nastavilo, razcvelo, kajti tako bi bil imel veliko cvetja pa malo vrednih zrn. da bi mi bila za prihodnje seme. Ko je torej seme dozorelo, bilo je sivo, nekaj pa tudi črno. Rože. v katerih je tičalo seme, smo porezali in tudi brž izmlatili. Kar je prišlo semena, to smo dejali sušit — na zračno, suho mesto. Ali v tem sem obživel, da sem delal le za tiče, kajti te le frčale so iz vseh strani na kraj, kjer je bilo seme solnčnice. Sreča, da sem zapazil še te buzarone precej iz kraja, sicer bi mi bile vse požrle. Iz tega pa sem se naučil tudi nekaj — tega, da ima vsaka žival to seme rada. Kar vse na nj pa so kure. Nekaj sem ga dal zatem zmleti, se ve, da na debelo in dobila je te moke krava mlekarica in svinje pitomnice — vse so jo rade žrle. Kar pa me je v tem najbolj veselilo, bilo je to, da je imela krava veliko več mleka, kakor poprej in svinje lezle so v tem skorej vidno na obe strani. Tudi za zdravilo je voda iz solnčnice t. j. iz semena, ki se skuha z rožo vred. Pitje je žlezasto in vgodiš z njo posebno kravam, ki so dobre mlekarice. Nadalje ni, da človek pozabi na to, da raste solnčnica hitro. Rastlina raste namreč prav hitro in to kaže na to, naj jo sadimo na krajih, kjer se zbira smrad — pri klavnicah, straniščih ribnikih itd. Tudi olje ni brez vsega; kar še priporoča posebej to rastlino, je to, da ni izbirčna, da ji ugaja skorej vsaka zemlja, ob cestab, sepih, robih... Brez rodovitne zemlje pa tudi solnčnica ne shaja. Sejmovi. Dne 25. maja v Dobji, vlvniku, v Ormoži, v Jarenini, v Lučah, pri sv. Filipu, v Rogatci, v Slivnici pri Mariboru, pri sv. Vr-banu v slov. gor. in v Vitanji. Dne 27. maja v Arveži, v Cmureku, v Rogatci in v Stude-nicah. Dne 28. maja pri M. D. v Brezji. Dne 29. maja v Braslovčah, v Konjicah, pri sv. Lovrenci v slov. gor., na Bregu v Ptuji. Dopisi. Iz Ljutomera. (Občinske volitve) v našem trgu so končane. V prvem volilnem razredu manjkala sta nam dva glasa, v drugem osem, v tretjem pa smo zmagali. Naši kandidati dobili so po 73, nemčurski pa po 46 glasov. Od narodnjakov so izvoljeni: Ivan Kuko-vec, Ivan Vaupotič, Jožef Gomilšek in Anton Slamberger; njihovim namestnikom: Jožef Smodiš in Alojz Rajh. O totih volitvah hočemo še obširno govoriti. Za danes povemo le sledeče: Ob 9. uri šli so vsi naši volilci iz gostilne g. Vaupotu-a na volišče. Naprej sta šla naš neustrašen vodja gosp. Ivan Kukovec in gosp. Fr. Sršen, za njima pa dolga vrsta gospodov in kmetov. To je bilo krivo, da je pozneje naš c. kr. okrajni glavar vprašal jednega odličnega slov. trgovca volilca, ali on trži tudi s klavno živino? C. kr. okrajnega glavarja vprašamo za zdaj. katerim stvarem prišteva pa on tiste nemčurske volilce, ki so jih v soboto zvečer po polnoči morali nositi in metati skoz dveri iz krčme g. Vajlantiča, ker siromačeki v svojem prevelikem veselji niso premogli najti velikih vrat. Sicer pa še na svidenje, preblagorodni gospod! Iz Cirkovec. (Čudna možaka.) [Konec.] V meseci avgustu lanskega leta je tukajšnji krajni šolski svet v svoji seji sklenil, naj se šolsko leto v spomin 40-letnega vladanja našega presv. cesarja s posebno slavnostjo konča, ter naj se šolski mladini v ta namen posebna šolska veselica pripravi. Udje kr. šols. sveta in nekateri drugi gospodje so se te misli krepko poprijeli in slavnost (o njej sicer svet nič ni zvedel) se je izvanredno obnesla, akoravno je bil naš občinski predstojnik s svakom njen največji nasprotnik. Ne, da bi bil prišel na povabilo g. načelnika kr. šolsk. sveta k tej slav-nosti, in to bi gotovo bila njegova dolžnost (kot vladnega namestnika v občini), šel je še na Ptuj ter je večer prišel, ko se je mislila vesela družba te veselice že mirno in radostno raziti, na stražo (?) — Kar je to večer govoril, ni za javnost, le samo pomilovanja je vreden naš občinski predstojnik, da je zamogel kaj takšnjega govoriti. V meseci avgustu se je tudi tukaj ustanovila požarna bramba. Kdor razmere tukaj pozna, bode rekel, da je bila to hvalevredna misel in tudi nujna potreba, a našemu gosp. rihtarju je to, kar postava dne 23. junija 1886 govori, se v£, da neznano in on pravi: to je pesji.. Od začetka pa do danes sta obč. predstojnik Draschkowitsch in njegov svak Schumer temu zakleta nasprotnika in še druge nevedneže ščujeta zoper to društvo. Dne 2. dec. bil je pomenljivi dan za vsakega Av-strijanca in vsakdo ima željo za pomenljive čase si nek spominek omisliti, tudi okrajni šolski svet je želel naši mladini v spomin tega slavnega dneva nek mali spominek pripraviti in sicer bil bi rad „cesarsko lipo" vsadil. Zato se je iskala primerna lipa in našli smo jo i imel jo je nek kmet v Zdrganji vesi občine Cirkov-ške ter jo je obljubil zastonj dati, ako bi se v spomin na slavni ta dan vsadila; a že zopet je bil naš občinski predstojnik Draschkowitsch, kateri je onemu kmetii rekel: „Ne daj lipe, jaz ti 10 gld. zanjo dam!" in zadnji čas ne bili bi lipe dobili, da ne bi g. Lah bil za se določene lipe prepustil krajnemu šolskemu svetu, katero so tudi na lepem mestu pred šolo zasadili, da bi spominjala naše potomce v poznih letih, da smo čestili in slavili našega presv. cesarja, in upamo, da bode tudi Cirkovčanom lepše solnce boljše pribodnjosti se prikazalo ter razsvetilo, kar je še sedaj temnega. Upajmo, da ne bode tisti čas več kak Draschkowitsch in kak Schumer v občinskem odboru, če tudi bi jo znala po nemški zasukati. Ako še pa želita kaj več izvedeti, pa še pride prihodnjič, saj je še dosti smetja za metlo, sedaj so bile samo grablje. Od sv. Marjete poleg Rimskih toplic. (Lepo darilo.) Gotovo je že mnogim bralcem „Gospodarja" znano, da imamo tukaj na prijaznem okolnatem griču cerkvico Lurške Matere Božje, ki je brž prva v Avstriji bila sezidana v čast Marije Lurške. Samo s prostovoljnimi darovi domačih župljanov in tujih, zlasti tudi topliške gospode, je bila postavljena in meseca oktobra 1886 po Njih ekscelenciji, milostivem knezoškofu posvečena. Te dni nam pa je posebno veselje došlo, da smo prejeli iz Rima od sv. Očeta srebrn kelih, krasen mašni plašč in drugo cerkveno opravo v dar, kar nam ostane v nepozabljivi ponos in spomin na ljubezen sv. Očeta. Iz Spitaliča. (Opravičenje.) V dopisu štv. 13 se čita, da je tukaj na Tolstem vrhu novi izvoljeni župan Stef. Planine kot nesposobni v svojem poslu, zato, ker na kraji občine, visoko na hribu Tolstega vrha. Resnica, ali to ne dene nič. Občinski udje so odbornike izvolili in odborniki župana, in to, ker je verni katoličan, slov. narodnjak, pravicoljuben mož. Sponaša se tudi v dopisu, da je v tem odboru prevžitkar Jurij Zorko; to je sicer resnica, ali on je vendar ob času volitve dne 12. dec. 1888 še po zemljiških knjigah lastnik posestva bil, ter je volilno pravico tačas imel, in tudi s tem, akoravno se je bilo od neke strani zoper to protestiralo, je c. kr. okrajno glavarstvo v Celji volitvo potrdilo. Na dalje se čita, da je Zorko obe. račune v neredu pustil, to opravičuje obč. odbor, ker je to njegovo področje. Ko bi Zorko bil res taki zapravljivec obč. premoženja, bi ne bil od leta 1871 do sedaj občinski odbornik, in med tem 11 let župan. Vsaka kvar spozna se v sedajnem času hitro. Da je obč. odbor zemljo okoli šole učitelju pripoznal, za to si jemlje pravico s tem, ker je zemljišče na ime župljanov v zemljiških knjigah in da je obč. odbor z večino župljanov sestavljen, si torej upa kaj sklepati, kar je po postavi njegovo področje. To so zmešnjave v Spitaliču, pa vseh zmešnjav še tukaj ni prostora navesti, tudi ni naša želj a njih v svet zaganjati. Zelja naša je le, ljubi mir in sv. čednosti ohraniti. Iz Činžata na Pohorji. (Slov. urado-vanje.) Vrli naš občinski odhor zbral se je dne 12. majnika polnoštevilno ter je enoglasno sklenil, da bode odsihmal v slovenskem jeziku uradoval. Ta sklep dela čast tako zavednim in krepkim občinskim odbornikom, kakor tudi celi občini. S tem sklepom se je naša občina tudi pridružila svojima sestrama v Smolniku in Ku- menu. Zadravčan pa ima sedaj zopet kaj lepo priliko premišljevati o minljivosti vse posvetne slave. Svoje dni so se ga držale vse časti, kolikor mu jih je bilo sploh mogoče vloviti. Sam je nekdaj po svetu raztrobil, da je nosil prvi zvonec v našej občini. Sedaj pa je vsemu temu konec, kajti dotičnik ne sedi v nobenem odboru več. Pa tudi o njegovih velikih zaslugah, katere si je, kakor se sam hvali, za našo občino pridobil, dandanes razun njega ne ve nihče ničesar. Glavna zasluga bila je menda ta, da je z največjo skrbjo gojil in podpiral nemškutar-stvo. Sedaj pa se je tudi to njegovo preljub -ljeno detece vleglo k večnemu počitku. Zadrav-čanu na tolažbo so ga zagrebli tam doli ob tihi njegovi Zadravski zemlji, da ga bode manj kdo motil, kedar bode pretakal britke solze po svojih nemškutarskih zaslugah. Quod bene notan-dum! 0(1 sv. Križa na Mur. polji. (Bralno društvo.) „Zora puca, bit de dana". Zdi se mi da pesnik misli na sv. Križ. Že v zimi smo sestavili pravila, katera bi naj bila podlaga „bralnemu društvu" pri sv. Križu na Murskem polji. Pravila bila so posneta po pravilih drugih enakih društev, vendar pa nam jih je c. kr. namestnija poslala nepotrjena nazaj. Vzrok — slovensko-krščanska probuda naših kmetov jim smrdi, toraj zatreti ali vsaj ovirati, kjer je mogoče. Pritožili bi se vsled tega; pa ta pot še ima več ovinkov. Raji smo toraj pravila nekoliko predrugačili, in zdaj imamo potrjena. Nameravamo toraj v nedeljo, dne 26. maja popoldne ob treh na podlagi teh pravil „bralno društvo" pri sv. Križu na Murskem polji vsta-noviti. Prav vljudno vabimo toraj vse narodne, pravega krščanskega napredka željne kmete na Murskem polji, naj bi se v obilnem številu začetnega zborovanja vdeležili ter temu vseskozi koristnemu društvu tudi v obilnem številu pristopili. Pa tudi vse sosedne narodnjake prosimo, da bi nas ta den z mnogoštevilnim prihodom počastili. Iz Poličan. (Nemila smrt) je zopet pograbila svojo žrtev ter je vzela 8 t. m. po dolgi, mučni bolezni Poličančanom predobrega duhovnega očeta, duhovnim tovarišem gostoljubnega prijatelja, meni pa ljubeznjivega predstojnika. To je pokazal tudi njegov sijajni pogreb dne 10. t. m., ko mu je bi duhovnih tovarišev iz 7 dekanij zadnjo čast skazalo, med njimi mi je posebno hvaležno omeniti visokočastitega, mi-lostljivega gospoda kanonika Martina Ivanca iz dmarij, ki so blagovolili sprevod voditi, vele-častitega gospoda Adolfa Hytrek, špiritu vala samostanskega v Studenicah, ki so sv. mešo služili in prečastitega gospoda dekana Antona Hajšek, ki so kratke, mile in jedernate besede izpregovorili blagemu, rajnemu Benediktu v slovo, sicer proti njegovi volji, kajti iz poniž- nosti je v oporoki odločil, da se naj ne prid-guje pri njegovem pogrebu. Enako željo je tudi meni ustmeno večkrat razodeval, češ, da pokojnika naj dela hvalijo, ako pa tistih ni, tedaj pa tudi ustna hvala naj molči! Tudi so domači gg. učitelji s šolarji in pa trije vunanji s petjem pokojnega gospoda župnika k večnemu pokoju spremljali. Vernega ljudstva, ki je rajnega duhovnega očeta ljubilo in spoštovalo, se je pa kar trla pri pogrebu nebrojna množica iz domače in sosednjih župnij. — „Blagor njim, ki v Gospodu umrjejo" pravi sv. Duh, in upam, da velja tudi pokojniku našemu, ki je večkrat v svoji bolezni pobožno prejel sv. zakramente. Provisor. Politični ogled. Avstrijske dežele. Okoli Prage je bilo zadnje dni silnih ploh, povodenj je podrla v bližnjih vaseh 19 hiš in okoli 32 ljudi so valovi pokopali. Svitli cesar je dal 2000 gld. poškodovanim vasem — Obe hiši drž. zbora ste sklenili svoje posvetovanje in sešli boste še le v jeseni na novo. — Nadvojvoda Rainer je bil te dni v Gradci ter si je ogledal tamošnje vojaške čete. — Mesto Bruck dobi vojakov v svoje kasarne in je sploh sedaj veliko vojakov na Gorenjem Stajarji. - Učitelji na Graških ljudskih šolah so obhajali ŽOletnico šolske postave — tako, kakor je pri teh možih sploh v navadi — kričeč zoper „mračnjake". — Mestni zastop je zopet v Celovci ves v rokah liberalcev. —■ Slov. možje v Celovci in okolici so osnovali novo posojilnico. Bog jo krepi! — Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ko t m ar i ve si ima v nedeljo, dne 2. junija občni zbor. — Za spomenik Fr. Levstika je odbor v Vel. L a š-čah nabral že 1100 gld. — Blizu mesta Kočevja se klatita dva medveda, iz mesta pa hodita dva šulvereinovca v bližnje vasi lovit udov za šulverein. Ali vam je to slučaj! — Ljubljana utegne sedaj že vendarle dobiti svojo mestno hranilnico, službe nekaterih uradnikov mestni odbor je že raspisal. — V Podmelci na Pri morji so si slov. možje osnovali novo polit, društvo: „Zavednost". Dobro, naj jim le širi zavednost! — Za volitve v dež. zbor v Gorici dela se že sedaj pot in kakor se čuje, pridejo doslenji gg. poslanci skorej brez izjeme na novo v zbor. — Mestna zastavljalnica v Trstu ima za lansko leto 21.46G gld. dobička in sicer je ta denar iz žepa ljudi, ki so bili v stiski. Nam se zdi tak dobiček krivica! — Iz Trsta je odplula mornarska četa proti Pulju, gledalcev je imela v tem veliko. — Nagli sodbi, ki velja za Bosno in Ercegovino, kriva je bojda Srbija ter prihaja od ondot kla-težev čez naše meje. — V mestnem zastopu v Zagrebu še je tudi sedaj večina hrv. naroduih moč. — Ogerska vlada izdeluje načrt nove verske postave, nam se ne zdi, da ima sedanja vlada za tako postavo srečno roko. — Nekdanji minister grof Alb. Potočki je umrl v Parizu. Mož je bil odličen Poljak pa tudi zvest kat. cerkvi. — Drž. zbor za ogerske dežele še ni izvršil svojega dela ter se možje še zdaj prič-kajo, menda le bolj iz navade. Vunanje države. Sv. Oče León XIII. izdajo kmalu novo okrožnico gledé „katol. shodov"; liberalci pa bi jih najraji vtajili. — V tem, ko se ital. kralj Umberto zabava v Bero-linu, godé so v Lombardiji veliki nemiri, posebno pri Milanu so koloni, t. j. kmetje, ki imajo zemljo od graščin v najem, hudi, reve nimajo s čem vplačati najemnino. — O spanj-ski kraljici gre glas, da je zbolela, vendar pa se pristavlja, da ni nje bolezen nevarna. —• Razstave v Parizu so, vsaj, kakor je podoba, Francozje sami najbolj veseli; tudi ji tujih gledalcev ne manjka. — Strajki v nemških pre-mogovih jamah pri Bochumu itd. bodo brž kmalu pri kraji in kakor je podoba, bode zmaga na strani delalcev, vsaj kar se tiče ur za delo. — Y Berolinu je sedaj veselo in je ital. kralji Umberto lehko zadovoljen s tem, kako so ga vsprejeli. — V Monakovem je umrla kra-ljica-udova Marija Avgusta. Bila je do leta 1874 protestantka, tisto leto pa je prestopila h katoliški veri. — Kakor se sodi, snideta se ruski car in nemški cesar v Kielu še to poletje, v Berolin pa ne pojde car. — Bolgarski knez, princ Koburški, išče si neveste in sicer na Francoskem, v kraljevi rodbini orlean-cev. — Med rumunskim kraljem in njegovo vlado zopet ni več vse v redu, kajti vlada ne dovoli kralju pol milj. za prestolonaslednika, princa Ferdinanda. — Po S r b i j i so se burje vlegle in Ristic, ki je sedaj vladar, upa, da pojde z mladim kraljem lehko v Pariz k razstavi. — Znano je, da so Madjari v rodu s Turki in zato so prijatelji Turčiji in nek ma-djarski prerok, Vambery, razkazuje sedaj v Londonu Angležem, kako da je turške države v Evropi še potreba. To pa to! — Iz Aten se javlja, da se popelje vsa kraljeva rodbina v ponedeljek, dne 27. maja, v Petrograd ter ostane ondi dalje časa. — Gledé ' s a m o j s k i h otokov v Tihem morji še konferenca v Berolinu ni izrekla svoje sodbe, toliko pa je že gotovo, da ne pridejo Nemcem v roke. — VAmeriki se razcvita kat. cerkev prav lepo in jih je v „zjedinjenih državah" sedaj že 12 milj. Kar je pa še vredno več, je to, da so iz večine odlični in odločni. V Novem Yorku je stopilo dekle v samostan usmiljenih sester in nje premoženje znaša bojda 4 milj. dolarjev. Liberalcem se zdi, da je to nemogoče. Za poduk in kratek čas. Škofija in nadduhovnija Ptujska. (Dalje.) Po njegovi smrti je sv. Virgilij vsled prošnje Hotimoroye poslal v Karantanijo duhovnika Latin a in več drugih duhovskih pomočnikov. Pa teh delovanje so paganski Slovenci že zelo uvirali. Nekateri podpihovalci so namreč ljudstvo proti misijonarjem našuntali, češ, da jih hočejo duhovniki spraviti popolnoma pod nemško oblast. Že pod Hotimirom so se paganski Slovenci dvakrat proti krščanstvu uprli, a s pomočjo bavarskih zaveznikov je slovenski knez upor takoj v začetku zadušil in trdovratni ma-likovalci morali so molcé gledati, kako se je prava vera razširjevala. Ko pa je Hotimir 1. 769. umrl in je njegov naslednik Valhun začel častilce starih bogov z orožjem h krščanski veri siliti, spuntali so se neverni plemenitaši zlasti v okraju denešnjega Maribora, Celja in Slov. Gradca v tretje s tako silo, da je Valhun moral iz dežele bežati. Zmagovalni mali-kovalci so kar divjali, duhovnike izpodili, cerkve podrli in veliko kristjanov, ki se niso hoteli v malikovanje povrniti, grozovito pomorili, ('ez tri leta so pa kristjani s pomočjo bavarskega vojvode Tasila II vendar le zmagali in Valhun se je vrnrl zopet v Karantanijo. Podrte krščanske cerkve so se zopet popravile in tudi nove so se zidale, malikovalstvo pa je polagoma zginilo iz naših krajev. Na svoje stare dni obiskal je Karantanijo tudi sv. Virgilij, da bi se o stanu cerkva z lastnimi očmi prepričal in videl, kako je s sv. vero. Na tem svojem potovanji prišel je tudi v Ptuj, kjer so ga z nepopisljivo častjo sprejeli ter ga kot „zemeljskega boga" častili. Ko je ondi ustanovil župnijo in posvetil nekatere duhovnike, podal se je proti vzhodu, baje do iztoka Drave v Donavo. Povsod je učil ljudstvo, posvečeval duhovnike in cerkve in delil zakrament sv. birme. In vedno bolj se je raz-cvetalo krščanstvo, ki bi si bilo brezdvomno že takrat srca vseh Slovencev pridobilo, ko bi Nemci s Slovenci ne bili sem ter tje zelo trdo-srčno ravnali. Tudi Obri še niso mirovali, ampak so Slovence, v Panoniji živeče večkrat napadali ter jim mnogo škode učinili. Sv. Virgiliju, ki je 27. novembra 1. 784. v Gospodu zaspal, sledil je kot škof v Solno-gradu Arnon. Od njega se pripoveduje, da je takoj po nastopu škofijske službe prišel v Ptuj, kjer je dal iz podrtin stare cerkve, katero so bili Obri porušili, sezidat novo cerkev. Pa tudi ta je bila v bojih med Obri in Franki razdjana in tako je Ptuj ostal zopet precej časa brez dostojne hiše božje. Ko so pa I. 796. bili Obri od Pipina sina Karola Velikega popolnoma premagani, lotil ge je vsled ukaza cesarjevega Arnon z novimi mo. mi misijonskega dela po Panoniji in slovenskih pokrajinah. Blagoslavljal je cerkve, po gvečeval mešnike in oznanjeval besedo božjo, za kar mu je Karol Veliki daroval tretjino ovih zemljišč, katere je za sv. vero pridobil. Pa desetino pobirati mu je Alkuin, slavni učitelj Karolovih otrok, odsvetoval, ker bi to vteg-nilo ljudstvo razkačiti in krščanstvu odtujiti. (Dalje prih ) Smešnica 21. Svoje dni so bili prignali bučelskega tata pred sodnika, trdega Nemca ter so mu tatu tako le naznanili: „Der hat am ftrossfrauentag einen Bienenstock gestohlen". Sodnik brž poišče v slovarji besede. „Ti si", reče na to tatu, „ti si tedaj velike babe den bučelo palico ukradel!" J. B. Razne stvari. (Šolstvo) Nj. veličanstvo s vitli cesar je laroval za šolo pri sv. Pavlu pri Bolski 200 fl. iz lastnega premoženja. (Sv. birma.) Nj. ekscelencija mil. knezo-ikof del6 zakrament sv. birme v tem tednu v iavrški dekaniji, prihodnji teden pa v deka-aiji Velike nedelje. („Slov. društvo". Zborovanje „Slov. fruštva" v Žalci, dne 29. maja je bilo izredno sijajno. Poročili drž. poslanca M. Vošnjaka in lež. poslanca dr. Serneca ste se vzprejeli s iplošnjim odobravanjem. Resolucije o verski-larodni šoli, slov. podružnicah c. kr. kmetijske Iružbe v Gradci, slov. paralelkah na c. kr. ;imnaziji v Celji so vzbudile veliko navdušenje, ieč v prih. listu. (Ob-č. zbor.) „Slov. Matica" v Ljubljani na dne 5. junija občni zbor in je volitev ne-aterih udov v odbor na dnevnem redu. (Slovstvo.) V tiskarni družbe sv. Mo-orja v Celovci je prišel na svitlo ličen zvezek domačih in tujih živali v podobah" Fr. Er-ivca, v tiskarni J. Blasnikovih dedičev v Ljubimi pa: „George Stephenson, oče železnic", rvemu je cena 80, zadnjemu pa 40 kr. (O b č. zdravnika) dobijo v Mozirje, k J. Lovrencu na k. ž., v Št. Jurij v slov. gor., livnico, Sevnico, Gornjo Kungoto, Jarenino, ibnico, Vojnik, Središče in na Planino. Pod->re dobodo od občine po 500 do 900 fl. Službo Idaje dež. odbor v Gradci. (Za slovensko šolo) sklenile so v zad-iem času se potegniti občine Kalobje v Cel j ;em, Slivnica v Šmarskem in Sromlje v Bre-škem okraju Slava! (Odvetnik ) Naznanja se nam, da odpre dr. Val. Temnikar odvetniško pisarno v Slov. radci. (Občina) V obč. zastopu Celjske okolice gode se prav čudne reči in za to ni bilo mogoče slov. inožem vdeleževati se posvetovanja v njem. (Nad uči tel j) na Gorenji Polskavi je postal g. Jožef Sabati in gosp. Martin Zupančič, podučitelj v Gomilski. (Preiskava) V unem tednu je bila dolga in mučna preiskava slov. dijakov na c. kr. gimnaziji in na c. kr. učiteljišči v Mariboru. Kolikor izvemo o njej, ni spravila na svitlo druga, kakor nevoljo, tlečo v srcih dijakov. Našim gg. poslancem bodi pa skrb, da se ne pozabi ta preiskava. (Hranilnica.) Kakor razkazuje „Marb. Ztg ", hodilo je pri neredu v mestni hranilnici za 2178 gld. in 37 kr. Toliko denarja je bivši tajnik bil sam vzprejel, ne da bi bil imel za to pravico ter ga ni bil nikjer vračunil. Denar je pa brž povrnil v tem, ko se je preiskava vršila. Hranilnica bi po tem ne trpela nobene škode, vendar pa ga je odbor hranilnice dal iz službe. Prav, kajti najmanjši nered je pri denarnih napravah jim že lehko na škodo! (G. dr. Bergmann), zdravnik, naselil se je v Slov. Bistrici. (PodružnicaLurške matere božje) pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic je sprejela od Vatikanske razstave naslednje darove: 1 srebrni, bogato pozlačeni kelih, 1 kazulo z zlatom veziljeno, 2 albe, 2 pašnika, 12 purifikato-rij, 12 lavabo-prtičev, 4 korporalije, f> altarnih pogrinjal, 6 ročnikov in 2 pali. (Za dijaško kuhinjo Mariborsko) darovali so pri sv. Jakobu v Slov. goricah gg.: A. Fišer, župnik 2 fl., Rajzman M 1 fl , Očkrl Fr. 1 fl. 40 kr., Očkrl M. 1 fl , Krel P. 1 fl., M. M. 50 kr., neimenovan 4 fl., nabiratelj č. g. J. Sinko 4 fl. 10 kr., vlč. g. Rup. Šuta, dekan v Zavrču 5 fl. Bog plati! (Nesreča) Pri „Igli", skali, ki štrli na na poti iz Luč proti Solčavi, padel je dne 20. maja Fr. Lepičnik, po dom. Breznik, doli proti Savinji. Mož si je razbil glavo in je, se v£, da pri priči umrl. Bolje ograje bi pri „Igli" že bilo treba! (Razbojnik.) V Celji je dregnil učenček Fr. Zagožen, dne 16. t. m. svojega tovariša, M. Rojca, dve krat v rebra z nožem in je zadnji vsled tega še tisto večer umrl. To vam je mlado ljudstvo ! (Kasarna.) V Celji sta se v ponedeljek, dne 13 maja ustrelila dva vojaka, podčastnik Stadler in vojak Polič. Uzrok je bilo bojda nju slabo zadržanje. (Mačja pečenka.) V nemškem l,jstu „Welt-Blatt" piše nekdo iz Fulde ter odviše hvali mačjo pečenko i-n priporoma nemškim bralcem, naj zavživajo mačje meso. No, ako bodo olikani Nemci mačke klali, kdo jim pa bode miši in podgane lovil? (Obravnava.) V soboto, dne 25. maja, bode obravnava zoper g. J. Krištofa, učitelja v Orešji, pri c. kr. okr. sodniji v Celji. Kakor se sliši, bode obravnava pri zaprtih vratih. Loterijne številke: V Trstu 18. maja 1889: 28, 6, 24, 51, 8 V Lineu „ „ 38, 48, 2, 16, 35 V najem se da hiša, pripravna za trgovino in oštarijo v liuenem (Stadeldorf bei Wind. Landsberg) s hišnim vrtom in nekoliko zemljišča, ako ga potrebuje. Vse drugo se zvč pri podpisanem. Janez Vehovar, 1-3 posestnik. Mlad priden človek, ki je ob enem tudi krojač išče mežnarsko službo. Naslov povč upravništvo „Slov. Grosp." 3 3 Nagrobne kamne in križe iz Pohorskega marmorja izdeluje po najnižji ceni Janez Horvat 33 v Racah (Kranichsfeld.) »J < 2 03 o c to CD Pravo francozko žganje (cognac). Kaj jo pravo francozko žganje ? - 1AŠLIČENA Hf4ff^ Iz francoskega injužno- štajerskega jakega močnega brdskega vina Izer-pljeni alkohol, pod imenom »eognac* z e-prebavljivosti, zabasanju, žolča, rumenici, pomanjkanju slasti pri jedi, zlezeniei, jeternici, liemero-idah, tvorstvu, bolu v hrbta, mrz-Vaistvena marka. lici, zaslineuju. ženskih boleznih in na koži, omotici, zgagi, tvorih, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek. Cena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 4© kr. En svitek s 3 škatljicami, 12Ü komadičev, le 1 gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo. Svarilo: Te izvrstne Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, ie pod naslovom : Löwen-Apotheke in Wien, "VIII. .losefstädterstrasse 30. Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri pro-tiitu in revmatizma gotovo delujoči protinski duh, steklenica ä 80 kr., kakor tudi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apno-železom, steklenica ä i gid. lO kr. Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji. 30—50 Prosi se za natančen naslov: ime, kraj, zadnjo pošto in deželo. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstne pri vseh boleznih v želodca. .¿SiKjfeK Neprekosljivo sredstvo zoper po-manjkanje slasti pri jedi, slab želo-/il^ff&f^fidec, urak, smrad iz ust. vetrove, ri-ganje. kolike, želodčni katar, zgago, Svarjenje! Prave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenje, da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni H. Gnseka v Kromerižu tiskan. Prave se dobč: Aussee: lekar K. Lang; Celje: lekar J. Kupferschmied; Fiirstenfeld: A. Schrökenfux: Jadenburg: K. Unger; Gradec: A. Nedved; Gleichenberg: Dr. Ernst Fürst. 47—52 V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras. Birsčhitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; U. pl. Trnkoczy, lekar. V P os t o j i ni: Fr. Baccarcich, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. CS®- Vse lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama, Tam se tudi dobi z na tisoče zahvalnih pisem priznano : Praško domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanoht.nici, če si roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprto rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini. Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. škatl.firali po »5 in 35 kr. ^ SVARILO! Ker se Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozarjam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, fie imajo rumene škat-ljice, v katerih je mazilo, nauk. kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan y devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Rill/am /a nliA SknSeno in po mnozih poskusih kot Itaitiam Art UUV. najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 steklenica 1 gld. av. velj. 12—20 Sjff pesek v mehurju, preveliko slinjenje. ""i zlatenico, bljuvanje, glavobol, če : pride iz žalodca, želodčni krč, za-i basanje, prenapolnjenje želodca z j jedmi ali pijačo, gliste, zlozenico, je-j ternico in hemeroide. Cena stekle- _____nice g podukom 35 kr., dvojna stekl. Varstvena znamk» 60 kr. Osrednje pošiljatelj ice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni doli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani. Prav« se dobe v vseli lekarnah. Priloga k 21. štev. „Slov. Gospodarja'1. 60. Računski sklep c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu za upravno leto 1888. \ A. Stanje zavarovanja ♦ Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupna svota Število Zavarovalna Štev. Zavarovalna Štev. Zmmalna zavarovalne vrednosti vrednost zavaro- vrednost zava- \ vrednost rovanj poslopij gold. vanj j gold. rovanj gold. gold. Dne 31. grudna 1888 je bilo stanje .... 94.484 220.249 131,377.035 14.116 35,364.606 243 59.952 166,801.593 Leta 1888 je priraslo: Po novem ustopu in ponovitvi minulih zavarovanj ...... Po povišanji vrednosti Po zopetnem prejetju, oziroma po preklicu odpo-vedbe ..... 2 748 117 6.006 822 291 5,381.957 2,321.470 98.290 8.558 1 22,142.577 122.133 1.000 148 29.993 27,554.527 2,443.603 99.290 Skupaj 97.349 227.368 139,178.752 22.675 57,630.316 391 89.945 196,899.013 Odpadlo je pa: Po izstopu..... Po stornah radi oporeka, podretju, ker je bilo zavarovano dvakrat in ker seje spremenil posestnik Po znižanji vrednosti . Po izključbi ex offo . Po preteklem začasnem zavarovanju in vsled požarov ..... 743 1 279 129 469 1.700 664 110 298 1.194 793.390 677.758 172.347 120.470 1,657.424 34 401 2 7.623 14.680 1,598.480 19.620 210 18.615.244 6 106 1.513 22.180 808.070 2,277.751 191.967 120.680 20,294.848 Skupaj . 1.620 3.966 3,421.389 8.060 20,248.234 112 23.693 23,693.316 Toraj je stanje dne 81. grudna 1888 , . , 1 • 95,729 228,402 185,757,808 14.615 87,882,082 279 66.252 178,205.697 B. Gospodarski račun Dohodki. 1 Prenos iz gospodarstva leta 1887 9, Rezerva za doneske in premije iz lanskega leta i. s.: a) za, začasna zavarovanja............... b) za trajna zavarovanja v znesku predpisanem za leto 1888 ..... Skupaj odšteto protizavarovanje............... Predpis doneskov in premij: a) za zavarovanja sklenena 1. 1888 na novo in povikšane vrednosti odšteti storni.................. b) doneski za trpeča zavarovanja, da se pokrije potrebščina za 1889 . Zavarovalne knjižice in pristojbine za police........... odšteti storni.................. 5 Obresti od aktivnih glavnic tekočega gospodarstva......... 6 Protizavarovalna provizija................ Stroški. 1 Protizavarovalne premije................. 2 Plačila za škode: a) Že plačane škode, za preiskavo in rešitev...... odšteti deleži protizayarovalcev......... b) pridržano za nedognane škode............ odšteti deleži protizavarovalcev............ 3 Odpisani že predpisani doneski, ker se ne morejo iztirjati.......... 4 Rezerva za premije in doneske v tekočem zavarovanju i. s.: a) za začasna zavarovanja..................• b) za trpeča zavarovanja po za 1. 1889 predpisanem znesku........ Skupaj .... odšteto protizavarovalstvo.................. 5 Stroški za okrajne komisarje.................. 6 Upravni stroški, i. s.: 1. Centralna uprava: a) Stroški za društveni zbor in za odbore poslane od njega, odškodnine za seje upravnemu svetovalstvu in plača za ude vodstva .... gld. 7.752 47 b) Plača in drugi sistemizirani dohodki uradnikov in služabnikov . . „ 44.114" 10 c) Najeniščina, kurjava in svečava, tiskovine, inventarne reči in druge potrebščine za pisarno, inserati, naročnina za časnike, stroški za pravno zastopanje, izvanredne podpore in nagrade, doneski za pokojninski zaklad in razni neuvrščeni stroški............ 23.109-35 Skupaj . . gld. 74.975 92 II. Stroški za zunanji urad, kot: Stroški za pota, poštnina in drugi stroški zunanjih zastopnikov, stroški zavarovalnih revizorjev, ljubljanske in celovške reprezentancije in posameznih agentov, skupaj . „ 16.222"24 Skupni upravni stroški . . gld. 91.19816 Koleki, dohodnina, pristojbine za pogodbe, prejemnice, podelitve služb in državno nadzorovanje, potem postavni doneski požarnim brambam „ 17.799 46 skupaj . . gld. 108.997.62 Prenos ostanka iz preteklega leta......... Ostanek računskega leta............ Skupni ostanek .... za upravno leto 1888. Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupaj gid. kr. gld. 1 kr. gid. kr. gld. kr. gid. kr. gld. kr. gid. kr.|| gld. kr. 4.387 74 4.387 74 11.786 514.590 38 93 42.730 15.490 64 29 982 25 55.499 530.081 27 22 526.377 1.833 31 96 58.220 14.797 93 24 982 25 585.580 16.631 49 20 524.543 35 43.423 69 982 25 568.949 29 23.037 1.313 37 33 78.435 3.712 79 36 1318 86 12 06 102.791 5.111 28 75 2.469 85 30 39 21.724 450.160 04 19 4.647 111 88 13 74.723 16.238 43 42 76 2 64 90 1232 06 7.193 199 82 42 97.679 466.398 53 61 2.383 9.284 35.907 91 63 76 4.536 1.573 9.059 75 39 97 73 21 74 56 6.994 10.879 44.967 40 58 73 1,04».391| 62 149.555 65 2309 61 1,200.256 88 295.140 1 80.229 71 56 143.631 09 40.577 18.895 92 45 36.239 96 589 76 — — 336.308 99.125 39 01 179.871 05 866 256 86 65 214.911 15 270 — 21.682 47 _ — 589 76 1.136 256 86 65 237.183 38 610 3.134 21 47 270 304 81 — — 880 3.439 21 28 12.104 450.160 66 19 43.750 16.238 58 42 1216 42 57.071 466.398 66 61 462.264 1 2.077 85 01 59.989 12.611 30 1216 42 523.470 14.688 27 31 460.187 31.166 84 13 47.377 8.231 70 58 1216 123 42 17 508.781 39.520 96 88 93.084 41 15.698 11 215 10 108.997 62 946.725 30 129.804 63 2144|45 1,078.674 381 4.387 i 97.278 74 58 1 101.666 32 19.751 02 165 16 121.582 50 €. Gospodarstvo rezervnih Število I. Rezervni zalogi. Stanje rezervnih zalogov 31. grudna 1887 Oddelek zavarovanj za Skupaj poslopja premakljivo blago zrcalno steklo gid. kr. gid. kr. gid. kr. gid. kr. 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 1,270.612 39 147.392 04 3.190 51 1,421.194 94 Novi prejemki leta 1888. Po sklepu društvenega zbora, dne 28. maja 1888 se je odkazalo rezervnemu zalogu iz gospodarskega ostanka leta 1»87..... Ostali znesek dobitka poslopenskih deležnikov in gospodarsk. ostanka 1. 1886, ki ni prišel v porabo . Isto ostali znesek dobitka deležnikov za zrcalno steklo iz gospodarskega ostanka 1. 1887, ki ni prišel v porabo Obresti vrednostnih reči in drugih aktivnih glavnic..... Celi dohodek zavodovih hiš, in sicer: a) od hiš št. 18 in 20 v Sackstrasse v Gradcu ....... b) od novo zidanih hiš št. 1 in 3 Sudbahnstrasse v Celovcu c) od hiše št. 13 na Dunajski cesti v Ljubljani...... Drugi prejemki...... Svota prejemkov 8.000 3.465 41.768 9.770 1.428 8.980 544 53 31 85 56 39 64 21.274 6.384 153 55 80 20 120 67 74 29.274 3.465 20 48.273 ) 20.179 ) 698 55 53 67 05 80 44 73.958| 28 27.S12| 35 141 41 101.912 04 Skup aj . 1,344.570| 67 175.204 39 3.331 921| 1,523.106| 98 Stroški. Odpis računa posestev, in sicer: a) od knjižne vrednosti zavodovih hiš št. 18 in 20 v Sackstrasse v Gradcu l>) od knjižne vrednosti hiše št. 13 na Dunajski cesti v Ljubljani / Pokojnine....... \ Doneski za vzgojo..... > Četrtletna plai-a vdovi umrlega taj- ' nika Eappl-a...... Na leto 1888 spadajoč obrok pristoj-binskega nadomestka za nekretnine zavodove ........ Davek od poslopij in drugi stroški za zavodove hiše, in sicer: a) v Gradcu....... b) v Celovcu....... c') v Ljubljani...... Drugi stroški....... Svota stroškov . 2.704 3.423 11.985 988 300 202 5.430 315 3.296 250 77 27 63 86 67 47 04 64 — — — j 6.128 j 13.274 202 | 9.042 250 04 49 67 15 28.897 35 — — — — 28.897 35 Toraj je stanje rezervnega zaloga, dne 31. grudna 1888 ..... 1,315.67? 32 j! 175.204 39 3.331 1 92 1,494.209 63 in posebnih zalogov. o gld. kr. gld. kr. > OJ >CQ Pasiva: I. oddelkov za poslopja, premakljivo blago in zrcalno steklo iz tekočega gospodarstva. 1 2 3 4 5 0 7 8 9 10 RezerVe za doneske in premije po odštetem protizavarovalstvu..... Rezerve za nedognane škode po odštetem protizavarovalstvu...... Nepotegnene odškodnine po odštetem protizavarovalstvu....... Nepotegnena darila................... Nepotegneni stroški za sklicevanje in gašenje.......... Pristojbine za vinkuliranje, ki se imajo plačati m. januv. 1889 za IV. četrtino 1888 20/oni doneski za požarne brambe, ki se imajo plačati leta 1889 deželnim zakladom na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Nižeavstrijskem in magistratu Dunajskemu za leto 1888 ............... Različni upniki.................... Zavarovaucem poslopij iz gospod, ostanka 1. 1887 za 1. 1889 namenjena povrnitev Ostanki iz gospodarstva leta 1888: a) v oddelku za poslopja s prenosom iz leta 1887 . . . gld. 101.666-32 bj „ „ „ premakljivo blago......... 19.751-02 cj „ „ „ zrcalno steklo.......... 165-16 508.781 1.036 7.806 80 86 339 12.486 2.635 85.000 121.582 96 21 99 59 50 46 04 50 739,835 25 II. rezervnega zaloga. a) oddelek za poslopja. 1 2 3 Premoženje rezervnega zaloga za poslopja.....gld. 1,315.673 32 Kurzna rezerva za vrednostne papirje rezervnega zaloga za poslopja............... „ 39.207-51 Razni upniki............... „ 8.59123 1,363.472 06 1 b) oddelek za premakljivo blago. Premoženje rezervnega zaloga za premakljivo blago .... gld. 175.20489 175.204 39 1 cj oddelek za zrcalno steklo. Premoženje rezervnega zaloga za zrcalno steklo.......... 3.331 92 1,542.008 37 III. pokojninskega zaloga. 1 2 Cisto premoženje pokojninskega zaloga............ Kurzna rezorva za vrednostne papirje pokojninskega zaloga...... 73.523 1.744 32 75.267 32 IV. ustanovnega zaloga za ponesrečene požarne brainbovce. 1 Premoženje ustanovnega zaloga za požarne brambe......... V. ustanovnega zaloga za cesarjev jubilej. 6.002 1 Premoženje jubilejnega zaloga, in sicer: za Štajersko gld. 10.253-50, za Koroško in Kranjsko po gld. 5.189-25, vsega........* . . . VI. zaloga za protizavarovanje poslopij. 20.632 — 1 Premoženje zaloga za protizavarovanje............. 20.757 — 1 — — 2,404.501 941 1 II 1 1 Pregled vrednostnih papirjev. Štev. koma- Nominalna vrednost Kurz dne 31. grudna 1888 Kurzna vrednost ') Rezervni zalog za poslopja: a) Vi loterijsko posojilo leta 1860 . . . 4°/0 b) posojilo Graškega mesta.....6% d » i) .....u /0 fi"/ M )) >1 .....° /0 c) akcije avstro-ogrske banke...... d) piijoritete Franc-Jožefove železnice . . 4°/0 e) „ Ferdinandove sev. žel., izdanje 1886 4°/0 „ . , 1886 4°/0 „ n „ 1887 4% „ „ „ 1887 4% dov gld. gld. kr. gld. kr. 19 28 49 4 40 117 5 75 22 3 9.500 28.000 24.500 400 24.000 117.000 25.000 75.000 22.000 600 139 | 109 kosiad 881 96 j 100 j 101 60 20 80 13.262 57.661 35.240 112.554 100.000 23.006 80 Skupaj — ' — — — 341.723 80 2) Pokojninski zalog: a) avstrijska renta v zlatu.....4% i) zastavna pisma zavoda za zastavna pisma štaj. hranilnice........5°/0 c) Vi loterijsko posojilo leta 1860 . . . 4°/„ 6 4 1 (5.000 4.000 500 110 101 139 10 70 60 6.606 4.068 698 — Skupaj — — — — 11.372 V Gradcu, mesca januvarja 1889. 1 • Anton vitez Spinler s. r., generalni tajnik. Franc Doser s. r., nad-knjigovodja. Dr. Ferdinand PortugalI s. r., podpredsednik. Otto baron Apfaltrern s. r., t. č. ravnateljski predsednik. Račun se je pregledal in se s knjigami sklada. Gradec, dne 7. aprila 1889. t Ivan Hofmann s. r. Edgar baron Ecker-Eckhofen m s. r. Kari Fritscber s. r.