KONFERENCA JE OCENILA RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA ZDRUZENEGA DELA
OSNUTEK ZAKONA JE TUDI V NAŠI OBČINI DOŽIVEL POLNO PODPORO IN SOGLASJE DELOVNIH LJUDI
V četrtek 16. septembra je bila v skupščinski dvorani problemska konicrenca občinskega sveta zveze sindikatov. na kateri so sodelovali tudi dele,:ati vseh družbenopolitičnih organizacij ter skupščinskih or-ganov. Analizirali so zaključno poročilo o razpravah glede osnutka zakona o združenem delu in se soglasno pohvalno izrazili o delu sin-dikalnih delavcev, ki so skupaj s komunisti v razpravah nosili najtežje breme. Že sam podatek, da je bila razprava opravljena v 120 delovnih organizacijah, TOZD, DSSS, oziroma v 131 osnovnih organizacijah sindikata — kaže na izredno širino. V vseh delovnih organizacijah so hili organizirani odbori za vodenje javne razprave, ki so pripravili.na-črte razprav, ocene samoupravnih razmer in organizirali razprave. Vsa pomcmbnejša vprašanja in gradiva so po večkrat obravnavali na širših družbenopolitičnih aktivih. Slcdilc so razprave v samoupravnih skupinah, v enotah, na zborih delavccv, kjer je bil osnutek zakona soočen s stanjem in s predlogi za spreminjan je samoupravnih in druž-benoekonomskih razmer v skladu z določili zakona. Podatki govore. da je bilo več kot 250 zburov delovnih ljudi. Dclovni ljud jc so sixlelo-vali v razpravah tudi v krajevnih skupnostih pa v raznih drugih oblikah organiziranega delovanja. Zelo plodne so bile ocene gospodarjcnja, razvoja, kadrovske politike in ocene samoupravnih odnosov s strani poslovnih organov ob koncu javne razprave prcd razširjenimi politič-nimi aktivi v delovnih organizacijah.       (nadaljevanje na 2. strani)
NISMO DOSEGLI ZAČRTANEGA
Konec polletnega poslovanja ugotavljamo, da nismo dosegli tiste dinamične gospodarske rasti, ki smo jo začrtali v programu družbe-nega razvoja za lelo 1976, za leto, ki predstavlja tudi izhodišče sredn-jeročnega planskega obdobja.
Za poslovanje organizacij združenega dela in ugotavljanje rezultatov poslovanja v prvem polletju so značilni naslednji ka-zalci: nizka stopnja rasti indu-strijske proizvodnje; zaostrene razmere glede pridobivanja do-hodka zaradi cen, padanja pov-praševanja na trgu potrošnih do-brin, zmanjšanja kupne moči prebtvalstva, pomanjkanja traj-nih obratnih sredstev trgovine, zmanjšanja investiranja, uvozne restrikcije kakor tudi delitve družbenega proizvoda za sploš-no, skupno in osebno porabo neodvisno od realnih možnosti ipd.
Poleg tržnih dejavnikov pa sta na prikaz aktivnosti in rezultatov gospodarjenja vplivala predv-sem dva zakonska predpisa: zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obraču-navanju celotnega dohodka TOZD, kar zahteva poseben po-stopek pri analiziranju in ocen-jevanju gospodarjenja v občini.
Z uveljavitvijo obeh zakonov naj bi napravili korak dalje pri usklajevanju proizvodnje s pla-čilno sposobnostjo kupcev in vplivali na prestrukturiranje proizvodnje, hkrati pa omejili vse oblike porabe na realni obseg, česar sistem obračuna po fakturirani realizaciji ni omogo-čal.
Oba zakona sta bila uveljavl-jena v drugem trimesečju t. 1. in je ob polletnem obračunu poslo-vanp prišel bolj do izraza »ra-čunski« kot vsebinski učinek obeh zakonov. To pa pomeni, da je v tej fazi bistveno zmanjšana analitična vrednost globalnih in poprečnih kazalcev, kar zahteva nujnost individualne obdelave poslovnih rezultatov v posa-mezni temeljni organizaciji združenega dela.
Ob vseh teh okoliščinah je bil poslovni uspeh gospodarstva na občinskem območju dokaj skromen. Fizični obseg industrij-ske proizvodnje ni dosegel ravni lanskega polletja, kar je posle-dica stagniranja proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Vzrok upadanja industrij-ske proizvodnje je bil v manjšem povpraševanju in s tem v naraš-čanju zalog, predvsem pa v uvoznih restrikcijah, ki so moč-neje prizadele predelovalno in-dustrijo v naši občini. Skoraj 65% vseh surovin, ki jih prede-luje industrija, je namreč iz uvoza. Stanje se sicer normalizi-ra, vendar ni bilo mogoče v tako kratkem času nadoknaditi celot-nega izpada proizvodnje. Ob zaključku polletja je imela še vedno skoraj polovica TOZD s področja industrije manjši fizični obseg proizvodnje kot v lanskem polletju. Poleg vpliva že uvo-doma navedenih sprememb v si-stemu obračuna poslovnega uspeha je tudi stagnacija v indu-strijski proizvodnji znatno vpli-vala na to, da so finančni rezultati poslovanja nižji od pričakova-nih, Celotni dohodek se je pove-čal le za 7%, v industriji pa celo zmanjšal za 3%. Če iz podatkov eliminiramo   vpliv   spremembe
obračuna na celotni dohodek, se je ta povečal za okoli 16%, v in-dustriji pa le za 6 %. Povečanje je glede na prejšnja obračunska razdobja (med 25 in 30%irazme-roma skromno. Ob večjem pora-stu poslovnih stroškov (na to je vplivala predvsem večja amorti-zacija, ki se je zaradi revaloriza-cije osnovnih sredstev povečala za 76%jtje doseženi dohodek kar za 20% nižji kot v lanskem pol-letju, v industriji pa celo za 33 %. Le četrtina delovnih organizacij na območju občine je imela do-seženi dohodek večji kot v lan-skem polletju. Vse to je privedlo TOZD oz. delovne organizacije do formiranja izredno nizkih re-produktivnihsredstev — ostanek dohodka je le tretjina lanskega, skupna sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo (vklju-čujoč tudi amortizacijo) pa so se zmanjšala za 16%.
Ob neugodnih gospodarskih razmerah pa ugotavljamo še vedno neracionalno obnašanje pri delitvi ustvarjenega dohodka. Osebna poraba ni sledilagibanju produktivnosti dela, temveč se je prilagajala porastu življenjskih stroškov. Osebni dohodki na za-poslenega sose povečali za 19%, produktivnost dela pa se je zmanjšala za 3 %. S tem se je av-tomatično prek mere povečeval tisti del skupne porabe, ki se na-paja iz osebnih dohodkov.
Rezultat takega stanja po pol-letnih obračunih je, da je 33 TOZD zaključilo poslovanje z izgubo v skupni višini 227 mili-jonov din. Glavni vzrok, ki je vplival na izkazane izgube, je v osnovnih spremembah novega obračunskega sistema. Izguba, ki je nastala zaradi navedenih sprememb, ni poslovnega zna-čaja in bo lahko v kasnejših ob-dobjih izostala z boljšim izterje-vanjem (v zadnjih 15 dneh po-slovne dobe) in z zavarovanjem plačil s plačilnimi instrumenti. Novi sistem sam po sebi ne po-meni take spremembe, da bi po-stavljal TOZD v težji položaj, razkriva pa slabosti starega si-stema obračunavanja po fakturi-rani realizaciji. Izguba, ki je ob-
stajala tudi doslej, je bila prikrita v nedospelih plačilih, kar je bil stalni vir nelikvidnosti. Z uvedbo novega sistema obračunavanja smo odpravili nelikvidnost, po-javile pa so se izgube.
Vendar nastale finančno izka-zane izgube ne gre povezovati zgolj z novim obračunskim si-stemom, ampak tudi z vsebino gospodarskih gibanj oziroma s stopnjo gospodarske rasti in še posebej z nekaterimi nedosled-nostmi pri sistemu cen ter do-hodkovnem položaju izvozni-kov. Približno 10 TOZD na ob-močju občine izkazuje izgube, ki izhajajo iz poslabšanega gospo-darskega oziroma finančnega poslovanja. Pri teh organizacijah ne gre zgolj za probleme, vezane na izvajanje zakona o zagotovitvi plačil, temveč za problem oskrbe z reprodukcijskim materialom (npr. SAVA — TOZD Protek-tor), za izgube dohodka v izvozu (Kolinska                     tovarna
TOZD—kemin) ali za proi-zvodne usmeritve ob obstoječih možnostih poslovanja oziroma za pravočasno prilagajanje zu-nanjih možnosti poslovanja (ce-lotna živilska industrija) ipd.
Ugotavljamo tudi, da na osnovi finančnih kazalcev v po-samezni TOZD ni mogoče po-dati dovolj realne ocene, temveč je treba pogledati rezultate de-lovne organizacije kot celote. Dohodkovni odnosi med posa-meznimi TOZD namreč še niso toliko dodeiani, da bi bili za do-končna stališča lahko odločilni le podatki po posamcznih TOZD. Če strncmo podatke TOZD na raven delovnih organizacij s se-dežem v občini in upoštevamo izpad realizacije, ki izhaja iz neopravljenih plačil v zakonitem roku 15 dni, potem v gospodar-stvu občine ne ugotavljytno izgub.
Pri tem pa je poudariti, da jc ugotavljanjc. kakšni bi bili po-slovni rczultati v polletnih obra-čunih, čc bi delali »po starem«, tj. obračunavali celotni dohodek po fakturirani in ne po plačani realizaciji, mogočc uporabiti le za ugotavljanje vzrokov in anali-ziranje stanja ter /a iskanje ukrepov pri odpravljanju slabo-sti v poslovanju. Čc namreč izva-jamo sistem obračuna po plačani realizaciji, je lahko realen le obračun. ki temel ji na tej osnovi in bo TOZD oziroma delovna organizacija, ki bo zakl jučila po-slovno leto z izgubo, nc glede na to ali jc ta nastala iz takega ali drugačnega vzroka, podvržena sanacijam na osnovi obstoječih zakonskih predpisov.
Ob vseh neugodnih gospodar-
skih razmerah, ki so značilne za prvo polletje Ietošnjega leta, pa ne smemo prezreti, da smo ven-darle uspeli uresničiti nekatera izmed načel, za katera smo si že dolgo prizadevali:
—; politika zaposlovanja je obrzdana, saj se je število zapo-slenih povečalo le za 1%;
—   izboljšala se je likvidnost gospodarstva, denarna sredstva so se skoraj potrojila, medtem ko so terjatve iz poslovnih razmerij za polovico nižje od lanskih;
—  stopnja rasti cen je rela-tivno nizka;
—   izboljšalo se je razmerje med izvozom in uvozom. Izvoz blaga in storitev se je povečal v gospodarstvu na območju občine za 28,6%, uvoz pa se je nekoliko zmanjšal.
Naj omenimo še, da je nekaj delovnih organizacij na območju občine polletno poslovanje zakl-jučilo zelo uspešno, npr. Teol, Perutnina, Javna skladišča, TOZD Gradisa, Elektroobnova.
Da bi prišli do realnejše ocene stanja, predvsem pa ocene po-slovanja do konca leta, je izvršni svet skupščine občine organizirai razprave v odboru za gospodar-stvo ter s predstavniki TOZD in delovnih organizacij analiziral stanje v tistih primerih, kjer so poslovni rezultati relativno slab-ši. Iz razgovorov ugotavljamo, da so v zvezi z uveljavljanjem za-kona o zagotovitvi plačil TOZD premalo izkoristile možnosti širše uporabe jnštrumentov za zagotovitev plačil, oziroma da je bila možnost 15—dnevnega go-tovinskega plačila preveč upo-rabljcna ter je tako zaradi same tehnike obračunavanja prišlo do velikega fzpada realizacije. Zato bod« morale delovne organiza-cije analizirati tehniko plače-vanja na osnovi zakona o zago-tovitvi plačil ter jo izpopolniti tako, da v večji meri eliminirajo navidezno nepriznavanje ustvar-jenega dohodka. Ugotavljamo tudi, da se je večina delovnih or-ganizacij že lotila analiziranja vzrokov in sprejemanja ukrepov, ki naj zagotove izboljšanje po-slovanja v drugem polletju. Zato pričakujemo, da bo ob dosled-nem izvajanju sprejetih ukrepov večina delovnih organizacij zakl-jučila letošnje poslovno leto po-zitivno, ne moremo pa pričako-vati tiste stopnjc gospodarske rasti, kot smo jo načrtovali. Ra-čunamo pa, da bodo zakonski predpisi, ki smo jih začeli izvajati v letošnjem letu. ter uveljavitev zakona o združenem delu le pri-nesli v naslednjih letih pozitivne učinkc v celotnem gospodar-skem in družbenem življenju.
SAMOPRISPEVEK IMA DVA POMENA
Uvedba samoprispevka ima dva pomena, in sicer:
—  družbenopolitičnega in
—  družbenoekonomskega.
Akcija za samoprispevek je politična bitka za uresničevanje naših stališč uveljavljanja delovnih Ijudi, da odločajo in se opredeljujejo do posameznih vprašanj in sami neposredno prek demokralično sprejetih dogovorov in odločitev rešujejo po-membna vprašanja.
Spopadali pa se bomo tudi s silami, ki se opirajo na staro in bodo na različne načine poskušale zavreti uspešno akcijo.
V političnem delovanju bomu odkrili oziruma se nam bodo spontano pridružili štcvilno novi delovni Ijudje in občani, ki jih bomo vključevali v družbenopolitično delo. Obenem bo to tudi akdja, v kateri bomo spoznavali nove možne kandidate za naše delegacije, saj bomo morali še v tem letu pričeti s kadrovskimi pripravami za nove volitve.