kranjski Izdaja: Delovni kolektiv Tekstilne industrije^ Tiskanina-Inteks, Kranj — Odg. urednik: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, inž. Alenka Korče, Lea Mikius, Pavla Konc, Francka Zupanc, Vili Zirkelbach, Ivan Mauser, Ivan Rebolj, Janko Zupan, Ivo Jereb, Tine Rojina, inž. Franc Indihar, Boris Per-tot, Katarina Lupša, Anica Lokar — Telefon: 2881-84 — Tisk: ČP »Gorenjski tisk«, Kranj L LETO V. 30. OKTOBRA 1962 ŠT. 11J LIST TEKSTILNI E INDUSTRIJE TISKAMNA-INTEKS KRANJ —————--- — ______________ ' O decentralizaciji sindikalnih delavskem samoupravljanju in na- na obsežnost podjetja, iz enega dohodka in osebnih dohodkov itd. podružnic po EE smo že pisali v leteli na razne težave predno so centra ne da to izvajati tako Izpolnjevanje vseh teh važnih či- našem časopisu spomladi, ko so bile ODS dobili vsebino dela, so se po- uspemo", kot če bi to delali v sami mteljev bi nujno morale reševati izvoljene pO' vseh EE samostojne javile podobne težave tudi ne sme biti zategnjeno! Planinska oprema mora biti ohlapna. V opremo spada: srajca, pulover in vetrovka, na glavi pa je dobro, da imamo tudi kapo (klobuk), v nahrbtniku pa še eno OSEBNI DOHODKI IN PLAN Osebni dohodki so vprašanje, ki je poleg proizvodnje eno najvažnejših v življenju kolektiva, s stališča posameznikov pa tudi najobčutljivejše. Zato se delitvi osebnih dohodkov posveča tudi v našem podjetju zelo veliko skrbi. Sredstva za osebne dohodke pridobivamo s proizvodnjo in realizacijo pro-izvo-dinje in so del sredstev, ki ji:h po-djetje ustvarja in rabi za nemoteno obratovanje, za razvoj podjetja in za skupne potrebe. Razmerje med1 sredstvi, namenjenimi za osebne dohodka in med ostalimi sredstvi je določeno z družbenimi- merili, tako.da je povečanje sredstev za osebne doho-dke odvisno samo od povečanja produktivnosti, t. j. da pri dolo-čenem številu zaposlenih naredimo čim več in seveda čim bolje. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov izhajajo iz tako določenih sredlstev in morajo zagotoviti ka-r najpravidnejše razdeljevanje ustvarjenih sredstev med ekonomske enote in dalje med posar mezne člane -kolektiva, pri čemer mora veljati vadilo — nagraditi posameznika po- njegovem delu. Osnova za razdeljevanje osebnih dohodkov med posamezne ekonomske enote so interni ceniki proizvodov (za kg preje, za m tkanin), po katerih dobimo ob :konou meseca na osnovi proizvedenih količin proizvodov neko maso sredstev za osebne dohodke. Ceniki so izdelani tako-, da ob -planirani -proizvodnji s planom določenih artiklov in ob normirani kvaliteti zagotovijo planiranemu številu zaposlenih v ekonomski enoti, neko planirano- višino povprečnih -osebnih dohodkov na enega zaposlenega, ki so z ozirom na kvalifikacijski, sestav določeni za vsako ekonomsko enoto posebej. Višina doseženih povprečnih osebnih dohodkov v nekam mesecu je torej večja, čim višja je proizvodnja, čim boljša je kvaliteta in čim manj je zaposlenih v EE. Ker pa proizvodnja, predvsem zaradi dopustov in praznikov, ni enakomerna s-kozi vse let-o, doseženih sredstev za osebne -doh j-dlke ne delimo tako kot jih dosegamo, ampak obratni delavski sveti, -vsak mesec določijo, koliko sredstev se razdeli in koliko se jih prihrani za tiste mesece, ko je proizvodnja manjša. Višina izplačanih osebnih dohodkov za posamezni mesec se določi z vrednostjo točke. Preteklo je devet mesecev letošnjega leta, -t. j. tričetrt leta in verjetno bo zanimivo, če pogledamo kako so osebni dohodki, bili doseženi po posameznih ekonomskih enotah v primerjavi s proizvodnimi uspehi in kako so bili, razdeljeni. Pri tem .seveda moramo ločiti osebne dohodke neke ekonomske enote v celoti (kot masa osebnih dohodko-v) in povprečne osebne doho-dke na enega zaposlenega v ekonomski enoti. Poglejmo najprej dosežena sredstva za osebne dohodke v primerjavi z izpolnitvijo p-lana in z d-oseženo kvaliteto (upotštevali bomo le odstotek doseganja normativa za 1. kvaliteto): Ekonomska enota Izpolnitev plana Kvali- teta Sredstva za os. doh. Predilnica I ef. kg 99,1 baz. kg 92,5 _ 97,5 Predilnica II ef. kg 106,3 baz. kg 105,3 — 104,7 Tkalnica I tek. m 106,1 votki 105,0 95,4 98,1 Tkalnica II tek. m 101,2 votki 10-6,3 97,6 102,4 Plemenit. I tek. m 101,6 m2 95,8 98,3 96,7 Plemenit. II tek. m 106,0 m2 106,1 86,9 94,8 Vezanim ékonomsikim enotam se določajo sredstva za- osebne dohodke v določenem odstotku z ozirom na EE in znašajo-, v primerjavi s planiranimi, v EE vzdrževalni obrat-i I 98,7, v EE vzdrževalni obrati II 103,S, in v EE splošna uprava 100,4 c-dstotka. Gornja primerjava nam pokaže, da višina -sredstev za osebne dohodke ni odvisna samo od izpolnjevanja -količinskega plana (ef. tog, tm), ampak da nanjo- zelo močno vpliva asortiment proizvodnje, ki se precej jasno odraža v razliki med efektivnimi in baznimi tog, med metri in votki ali med tekočimi in kvadratnimi metri, čeprav se iz teh podatkov še ne vidi vsa razlika med planiranimi in proizvedenimi količinami artiklov z visoko in nizko ceno; prav tako- pa vpliva na -viišino doseženih sredstev za osebne -dohodke tu-di ’kvaliteta -proizvodov, ozirc-ma -doseganje normativov kvalitete. Ker osebnih -doho-dtoov ne -delimo- tako 'kot jih dosegamo, ampak obratni delavski sveti -določijo vsak mesec višino le-teh v okviru doseženih sredstev -(ali včasi-h tudi preko), nam -podatki o- izplačanih osebnih dohodkih pokažejo nekoliko drugačno- sliko-. Te ra-žlike gredo trenutno skoraj pri -vseh ekonomskih enotah v pri-d izplačanih sre-dlste-v. Vzrok za to- je v tem, ker so -bili ceniki zaradi no-vih družbenih meril in zaradi nekaterih neskladnosti med p-osa-meznimi ekonomskimi enotami po-pravlje-ni, ven-dar šele v mesecu juniju ter ekonomske enote niso imele več časa, da bi, si za -dopuste prihranile dovolj sredstev in so se zadolžile. Ta dolg 6edaj že vračajo in ga ABC pojasnjuje (nadaljevanje s 4. strani) terialne osnove delovne organizacije ter za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, in pa na del, ki je namenjen za njihove osebne dohodke. Za vsklajevanje individualnih interesov s splošnimi interesi se lahko z zakonom določijo splošna merila, po katerih se odmerja tisti del proizvoda družbenega dela, ki je namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za skupne potrebe njenih delovnih ljudi1. Vsakemu delovnemu človeku gre v skladu z načelom delitve po delu dohodek, Ori ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. Nova ustava daje poseben poudarek pravici neposrednega, direktnega sodelovanja pri samoupravljanju v podjetju. Pravice samoupravljanja so se namreč vse doslej izvrševale v glavnem le preko delavskih svetov in njihovih komisij oziroma upravnega odbora. Druge oblike samoupravljanja — nam--reč oblike neposrednega, direktnega sodelovanja in odločanja vseh proizvajalcev pa so le s težavo prodirale v prakso. Organizacija podjetja po ekonomskih enotah je pomenila velik korak naprej pri razvijanju iniciative in vključevanja vseh proizvajalcev v odločanje o gospodarjenju. To je pomenilo razbijanje formalnega demokratizma ter resnično krepitev in poglabljanje samoupravljanja. Ekonomske enote omogočajo, da vsi ali vsaj večje število proizvajalcev skupno urejajo svoje medsebojne odnose in direktno rešujejo proizvodne probleme in druga vprašanja, ki se pred nje postavljajo. Nova ustava gre še korak naprej. V eni od svojih določb pravi, da mora organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji omogočati, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Delovni kolektiv uresničuje samoupravo v delovni enoti z referendumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja v delovni organizaciji, kakor tudi po delavskem svetu oziroma njemu ustrezajočem organu ter po drugih organih upravljanja. Iz navedenega vidimo, da se 'daje poudarek predvsem raznim oblikam neposrednega odločanja celotnega delovnega kolektiva, kot je to n. pr. referendum. Razumljivo pa je, da se referenduma ne bo mogoče posluževati pri vseh vprašanjih, o katerih bo treba odločati, marveč samo pri najvažnejših. Kdaj se bo izvedel referendum, bo določil delovni kolektiv v svojem statutu. Poslovanje podjetja oziroma delovne organizacije neposredno vodi direktor oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Direktor izvršuje sklepe delavskega sveta in drugih organov upravljanja. Pri izvrševanju svojih funkcij je direktor samostojen in osebno odgovoren. Direktor odgovarja tudi za zakonitost dela delovne organizacije. Direktorja podjetja postavlja na podlagi javnega razpisa delavski svet v soglasju s pristojnim organom družbenopolitične Skupnosti; on ga tudi razrešuje. Direktor delovne organizacije se postavlja za čas, ki je določen z zakonom; lahko pa je tudi znova postavljen na ta položaj. Nova ustava daje poseben poudarek tudi problemu združevanja, oziroma takozvani integraciji v gospodarstvu. V posebnem členu je rečeno, da delovne organizacije za uresničevanje smotrne delitve dela in pospeševanje svoje dejavnosti lahko organizirajo poslovne skupnosti in poslovna združenja oziroma sklepajo sporazume o skupni dejavnosti im skupnem poslovanju. Delovne organizacije se smejo v skladu z zakonom zaradi pospeševanja produkcije ali drugih, svojih dejavnosti tudi združevati oziroma lahko združujejo svoja sredstva za pospeševanje im razvijanje svoje dejavnosti. Predosnutek ustave odpira ne samo materialno bazo, marveč tudi organizacijske okvire za prostovoljno združevanje in kooperacijo. Neposredni proizvajalci postajajo vedno (bolj nosilci razširjene reprodukcije in širše organizacije sodobne proizvodnje. Izhajajoč iz svojih lastnih interesov bodo sami najlaže našli ustrezne oblike itn pri tem prestopili občinske, pa tudi okrajne ali celo republiške meje. Gre za problem naj smotrnejšega in najrentabilnej-še,ga Vlaganja sredstev. Delovni kolektivi so danes postavljeni pred brezpogojno nujnost, da dvigajo individualno in družbeno produktivnost dela. To pa je možno le ob najbolj smotrni delitvi dela v okviru celotnega gospodarstva, specializaciji proizvodnje ter uvajanju masovne oziroma velike serijske proizvodnje. Konkurenčni pogoji na tržišču — zlasti še na svetovnem tržišču na eni strani, na drugi strani pa nenehna težnja delovnih kolektivov po povečanju dohodka podjetja oziroma čistega dohodka ne dopuščajo več drobne, razbite proizvodnje, marveč naravnost silijo 'delovne kolektive k zaključku, da je le v združevanju sredstev resnična perspektiva za trajno prosperitelo. (Konec prihodnjič) V vdevalnici tkalnice II OSEBNI DOHODKI IN PLAN bodo morale do toonoa leta poravnati v celoti. Naslednji; pregled nam pokaže, kolikšna je 'bila višina izplačanih sredstev v primerjavi s planiranimi in koliko so pri tem posamezne ekonomske enote prekoračile dosežena sredstva: Ekonomska enota Izplačana sredstva Nad doseženimi sredstvi Predilnica I 0,1 97,6 Predilnica; II 2,4 107,1 Tkalnica I 0,8 98,9 Tkalnica; II 0,2 102,6 Plemenitilnica I 2,2 98,9 Plemenitilnica II 6,6 101,4 Vzdrževalni obrati I 0,7 99,4 Vzdrževalni obrati II — 103,1 Splošna uprava - 100,0 Ali se res lahko obvarujemo pred gripo? Nastopilo je hladno jesensko vreme in v zvezi z njim razne bolezni. Čakalnice ambulant so vedno boij polne. Tudi v naši ambulanti je gneča pacientov iz dneva v dan večja. Trenutni problem so razna črevesna obolenja, na prvem mestu pa obolenja zaradi prehlada kot so: angine, gripa itd. Ker je ravno gripa precej aktualen problem, bi se ustavila kar ob njej. Gripa ali influenca ni dolgotrajna bolezen, vendar je zelo nalezljiva, saj so se vsa minula leta redno ponavljale epidemije gripe in so ambulante zaradi nje zabeležile leta 1956 730 tisoč izgubljenih delovnih dni, nato pa je bilo letno redkokdaj manj kot milijon 'izgubljenih delovnih dni. Iz tega je razvidno, kakšno ekonomsko škodo povzroča samo ta bolezen. Kaj to pomeni v denarju, si boste laže predstavljali, če povem, da znašajo stroški samo za nadomestilo' za bolezen pri milijonu izgubljenih delovnih dni, več kot milijardo dinarjev. Pri tem pa ni vračunana škoda zaradi izpada proizvodnje, ki je bila še toliko večja, ker je bolezen v razmeroma kratkem časovnem obdobju zajela veliko število ljudi in so bili v nekaterih obratih prisiljeni skrčiti redni delovni proces. Nekaterim delavcem se gripa ne zdi tako težka bolezen, da Bi zaradi nje izostajali z dela in nočejo, da bi zaradi njih trpela proizvodnja, zato prebolijo bolezen kar stoje. Posledica tega pa so razne komplikacije, kot n. pr. pljučnica in dolgotrajna oslabelost organizma, predvsem pri starejših, izčrpanih delavcih. Tako stanje je zahtevalo ukrepe, s katerimi bi se uspešno uprli tej bolezni. Že lani so v Sloveniji izvedli poskusno cepljenje in ugotovili sicer lepe uspehe, toda to je bil samo poskus, ker cepiva ni bilo dovolj, ker je bilo uvoženo iz Sovjetske zveze. Na istem principu pa imamo sedaj doma izdelano cepivo, tako da bo moč izvesti množično akcijo. Cepiuo je izdelano iz oslabljenih povzročiteljev influence — virusa A in B in ima velike prednosti pred mrtvim cepivom. Zagotavlja namreč še celo večjo zaščito pred infekcijo in pcrleg tega za ljudi ni mučno, saj ne potrebujemo nobenih injekcijskih igel, temveč razprši zdravnik malenkostno količino cepiva v nos. S tem se izognemo komplikacijam ob cepljenju, tehnična izvedba akcije pa (dalje na 7. strani) Zimski motiv na Krvavcu, še morda mesec dni pa boste zopet lahko smučali po njegovih strminah, naš dom na Krvavcu pa vam bo nudil toplo zavetje To bi, bili najvažnejši podatki glede doseganja in izplačevanja sredstev za osebne dohodke 'kot celota (masa) v posameznih EE. S stališča prejemnikov osebnih dohodkov in za ocene stvarnega doseganja in delitve osebnih dohodkov pa so prav tako ali, še bolj važni podatki o povprečnih osebnih dohodkih na enega zaposlenega v ekonomski enoti, kajti na višino povprečnih osebnih dohodkov na enega zaposlenega vpliva tudi (kot. smo že uvodoma omenili) število' zaposlenih v ekonomski enoti. Ker je bilo v razdobju, na katerega se ti podatki nanašajo, število zaposlenih skoraj v vseh ekonomskih enotah manjše od. planiranega, se te razlike odražajo kot povišanje osebnih dohodkov na enega zaposlenega v primerjavi z doseženimi sredstvi: Ekonomska enota 'S > rt .Srt' 1 •-. tuo I ^ ČD *0 O rt % ò > g „. S-g a 8-g Ig! D -d p, š fi Predilnica I - 6 99,3 +1,8 Predilnica II - 1 105,3 + 0,6 Tkalnica I - 4 98,5 + 0,4 Tkalnica II - 8 103,6 + 1,2 Plemenitilnica I — 96,7 Plemenitilnica II -3 96,9 + 2,1 Vzdrževalni; obrati I -3 100,7 + 2,0 Vzdrževalni obrati II -3 106,4 + 3,2 Splošna uprava + 1 99,7 -0,7 Tla primerjava nam kaže, da se osebni dohodki na eneiga zaposlenega z vsakim človekom mainj hitro višajo in je zato pravilna politika zaposlovanja nove delovne sile in stvarno planiranje tudi s tega stališča zelo pomembno. Pri osnovnih EE je torej treba težiti za tem, da je število zaposlenih čim manjše (seveda ne sme pri tem trpeti proizvodnja, ker je potem Iškoda, še večja). Nekoliko drugače pa je pri vezanih EE, katerih sredstva za osebne dohodke niso odvisna od njihove proizvodnje in vsako zniževanje števila, zaposlenih pod planiranim številom pomeni neupravičeno' zviševanje osebnih dohodkov zaposlenih, pbvečanje števila zaposlenih nad planiranim pa obratno, pomeni neupravičeno zniževanje osebnih dohodkov (vsaj dokler temelji; izračun kvote za, osebne dohodke vezanih enot na planiranem številu zaposlenih). Na stvarne osebne dohodke zaposlenih pa, vpliva poleg elementov, ki smo jih prikazali pri obravnavanju mase osebnih dohodkov (proizvodnja, asortiment, kvaliteta) in poleg števila zalposlenih, še nekaj, kar le redko upoštevamo). To so neplačane ure (bolezni, porodniški dopusti, neplačani dopusti itd.), ker je zaradi le-teh število upravičencev, med katere se razdelijo dosežena sredstva, nižje kot. je povprečno število zaposlenih. (Sem spadajo tudi urei ki so jih delavci opravili pri raznih drugih delih - npr. montaža strojev, - ki jih ne plača ekonomska enota.) Na ta način pridemo do stvarnih osebnih dohodkov na 208 uir, to je na poln plačan čas normalnega meseca. Ker so razlike v izostankih precejšnje, je tudi slika stvarnih osebnih dohodkov po posameznih EE precej drugačna, kot je prikaz povprečnih osebnih dohodkov na enega zaposlenega v prejšnji tabeli. Odhajanje iz podjetja med rednim delovnim časom Odhajanje iz podjetja imed rednim delovnim časom je kljub raznim ukrepom, ki so- bili storjeni s strani vodstva podjetja kot tudi prizadetih ustanov v komuni še vedno preveč pogosto. To dejstvo pa mikaikoir ni v prid prizadevanju za čim bolj racionalno izkoriščanje delovnega časa in s tem zvišanje proizvodnje in produktivnosti dela. Logično je, da imamo občani od časa do časa kak opravek pri občinskih in drugih ustanovah in uradih, ki ga moramo sami o praviti, vendar to nikakor ne more biti razlog za tako pogostno odhajanje iz podjetja imed delovnim časom zlasti še zato, ker so ti uradii in ustanove prilagodili svoj delovni čas tako, da je vsakomur, ki dela, četudi vedno samo na dopoldanski izmeni omogočeno, da potrebne zadeve uredi po delovnem času. PODATKI o izhodu delavcev med delovnim časom od 1. 1. do 31. 8. 1962 Stanke s prijatelji in podobne »■privatne« zadevice? Pa je bilo v osmih mesecih letošnjega leta kar 1370 takih izhodov in pri tem izgubljenih dragocenih 2914 proizvodnih ur. Pa ne samo toliko, saj nihče ne gre iz podjetja kar v delovni obleki. Pa še nekaj bi veljalo zapisati. Čeprav v nobeni ekonomski enoti situacija v tem pogledu ni rožnata pa vendar obstajajo precejšnje razlike v številu izhodov in izgubljenem času glede na število zaposlenih v posamezni ekonomski enoti. Naj se vsaj tisti, ki so Ekonomske enote Službeno oseb izg. ur Bol. zdr. preg., smrt oseb izg. ur ObLO, OLO, sod. ZS oseb izg. ur Privatno oseb izg. ur Skupaj oseb izg. ur Predilnica I 9 22,94 87 244,92 30 83,27 63 129,66 189 480,79 Predilnica II 48 92,41 67 177,83 57 157,08 58 107,17 230 534,49 Tkalnica I 50 105,67 246 718,35 108 278,42 273 690,32 677 1792,76 Tkalnica II 120 220,54 357 911,83 152 311,50 238 453,92 867 1897,79 Plemenitilnica I 68 175.59 164 420,33 154 448,83 238 511,55 624 1556,30 Plemenitilnica II 56 87,41 91 232,84 46 88,42 64 150,25 257 558,92 Vzdrž. obrati I 124 284,18 20 55,— 55 137,67 151 350,50 350 827,35 Vzdrž. obrati II 66 137,67 63 152,46 42 91,17 121 209,36 292 590,66 Splošna uprava 383 876,58 87 216,32 75 193,41 164 300,74 709 1587,05 Skupaj: 924 2002,99 1182 3129,88 719 1789,77 1370 2903,47 4195 9826,11 pooblaščeni za izdajanje izhodnih Izdelujejo se plani delovne sile osebe, ki izdajajo izhodne listke, listkov nad tem malo zamislijo. po EE in za podjetja za leto 1963. naj na njih točno zapišejo razlog Na drugi strani pa ugotavljamo, Ali so res vse zahteve po večjem da je potrebno še vedno mnogo številu zaposlenih utemeljene? nadurnega dela, toda z boljšim izkoriščanjem rednega delovnega časa, bi veliko, veliko tega lahko odpadlo. Kot je razvidno iz tabele, vratarska služba točno vodi evidenco o izhodih iz podjetja med delovnim časom, zato ponovno prosimo odhoda, da bodo pristojni organi imeli zares jasne in zanesljive podatke o tem, zakaj delavci zapuščajo delovna mesta med delovnim časom. P. J. Nekaj misli k predlogu za povečanje delovne sile 1.1963 Planinci pozor! Oprema je važna Menim, da mam je poznan delovni čas raznih ustanov in uradov, saj je bil v našem časopisu objavljen. Morda pa bi bilo potrebno, da se to ponovno objavi v prihodnji številki »Kranjskega tekstilca«. Vendar pa samo s takšnim obvestilom najbrž ne bi veliko dosegli, če temu vprašanju ih' bodo posvetili več pozornosti ohra-tovodije. i|n vodje sektorjev,, ter vodstva EE nasploh. So namreč ljudje, ki zgleda težko zdržijo 8 ur na delovnem mestu in zato iščejo vse mogoče in nemogoče izgovore, samo da bi uspeli dobiti listek za izhod iz podjetja, če ne gre več pa vsaj za urico ali dve. Gledano za vsalk dan posebej ta . številka niti ne zgleda tako strašansko velika, če pa sumiramo podatke za malo daljše obdobje in za vse ekonomske enote pa te številke zelo hitro narastejo v stotine in tisoče, o čemer se lahko prepričate na tabeli : Presenečajo zlasti podatki v koloni »Privatno«. Kakšni so ti opravki, ki so tako nujni, da jih ni mogoče opraviti pred rednim ali po rednem delovnem času? Ali ne gre tu morda kar za raizne se- Sestavni del proizvodnih in fi-napčnega piana je tudi plan delovne sile. Vodstva EE in posamezni sektorji v EE splošne uprave so že izdelali, prve predloge. Ti predlogi pa SO' takšni, da se že ob površni analizi le-teh vsiljujejo naslednje ugotovitve: 1. V vseh predlogih je čutiti težnjo po zvišanju števila zaposlenih. 2. Noben predlog po zvišanju števila zaposlenih v prihodnjem letu ne vsebuje nikake obrazlo-. žrtve, ki bi utemeljila ali vsaj skušala utemeljiti to povišanje in 3. Število zaposlenih naj bi se o teh predlogih v vseh EE v letu 1963 dvignilo za več kot 200 delavcev. Kaj to pomeni? Kakšne posledice za kolektiv bi to lahko imelo, če bi organi delavskega upravljanja te predloge sprejeli? Sestavljalci teh predlogov so premalo premišljeno-, da ne rečemo- celo neresno pristopili k temu vprašanju. Nedvomno je, da se mora vodstveni« kader v posameznih ekonomskih enotah pogosto spoprijemati z včasih skoraj ne- Ali se res lahko obvarujemo gripe? (dalje s 6. s-trani) je tudi olajšana, saj lahko izvež-bana ekipa cepi v eni uri do tisoč ljudi. Cepiti je potrebno trikrat v razmaku sedem do deset dni, zaščita pa traja štiri do šest mesecev. Delno je človek zaščiten že po prvem in drugem cepljenju, najbolje pa je seveda, da dobi vse tri doze. V Sloveniji bodo predvidoma začeli cepiti novembra. Pri tem bodo sodelovale vse obratne ambulante, zdravstveni domovi pa bodo lahko dobili cepivo tudi za drugo prebivalstvo, če bodo ljudje želeli, da se cepijo. Tako bo možno, da se ' obvarujejo pred to boleznijo tudi starejši ljudje, za katere so bile gripe vedno še posebno nevarne. S to preventivno akcijo bodo skušali predvsem v gospodarskih organizacijah zajeti čimvečje število zaposlenih, da bi tako preprečili velik izpad proizvodnje, ki ga sleherno jesensko in zimsko sezono povzroči ta epidemija. rešljivim problemom pomanjkanja delavcev, posebno- če pride do večje nepredvidene odsotnosti teh — bolezen, dopusti v letnih mesecih in drugo. Tako je ta. kader primoran razmišljati, kako kar najbolj racionalno, zaposliti delavce, ki so na delu. Od organizacijske sposobnosti posameznih vodečih oseb je seveda o-dVisno- koliko ob ta-kih razmerah kdo uspe. To delo pa je sestavni in pri nekaterih poglavitni del njihove funkcije. Tega se mnogokrat premalo zavedamo ali pa na to sploh pozabi j amo. Dalje! Dvig produktivnosti dela mora biti smoter prizadevanja vseh zaposlenih, še zlasti pa poglavitni cilj vodilnega kadra v podjetju. Stalno- povečevanje produktivnosti -dela in s tem zniževanje proizvodnih stroškov na enoto proizvo-la na vseh fazah dela v proizvodnji je edino zagotovilo za nadalje prosp-eriranje .podjetja še zlasti sedaj, ko se vključujemo z izvozom v mednarodno, delitev dela. To isto velja za razne službe v sp-lošni upravi, kjer bi vsako razširjanje teh služb in reorganiziran j e istih bilo upravičeno in smotrno le, če bi imele za cilj dvig produktivnosti in znižanje stroškov bodisi, posredno ali ne-1 posredno. Predlagano povečanje števila Zaposlenih za okrog 7 % v prihodnjem letu pomeni, da moramo povečati proizvodnjo podjetja za 7 %, če nočemo, da bi produktivnost padla pod letošnjo. Vendar s tem nikakor ne moremo biti zadovoljni, ker to pomeni stagnacijo ali z drugimi besedami korak nazaj ali še bolje — slabo gospodar jen je, ki pelje v zanesljivo propast. Ce bi torej želeli vsaj zadovoljivo gospodariti v prihodnjem letu, potem moramo povečati obseg proizvodnje najmanj za 10%. Gotovo je torej, da so predlogi vodstev posameznih obratov nastal; premalo premišljeno, bolj zaradi lagodnosti, ali pa se za tem skriva še kaj drugega. Vsiljuje se domneva, da si hočejo EE zagotoviti s takšnimi plani delovne sile določene rezerve osebnih dohod- Obrežni zid je ,vsaj spodnji del, skoraj gotov. Graditeljem tako voda ne bo mogla več nagajati, pa zato končno le lahko upamo, da bo zid že v letu 1963 gotov (dalje s 5. strani) srajco, ki jo ob prekomernem znojenju lahko preoblečemo. Pri premagovanju strmine je važna tudi nošnja hrane in ostale opreme. Vsak planinec nosi nahbrt-nik ali t&lečnjak. Vse, kar je v nahrbtniku, mora biti dobro in smotrno zloženo, da nahrbtnik potem udobno in mehko leži na hrbtu. Na hrbtno stran damo mehke reči, nato pa vse ostalo. Hrano damo- v aluminijasto štirioglato škatlo, ali pa v polivinilaste vrečice. Reči, ki nam morajo biti vedno pri roki, damo na vrh nahrbtnika. Teža nahrbtnika naj bo od 10 do 11 kg; seveda je pa odvisna od časa bivanja v planinah. Tudi hrana mora biti sestavni del naše opreme, ker s praznim želodcem še nihče ni veliko prehodil. Ker prepoln želodec ne prenese velikih fizičnih naporov, pa tudi prazen ni kaj priporočljiv, moramo brano prilagoditi našim potrebam. Prav je, da vzamemo s seboj tudi nekaj hrane za zajtrke. Uporabimo lahko kruh, marmelado, sadje, biskvit ter razne sladkarije in pa zmerno količino sladkane tekočine (čaj, kavo; mleko). Mastna in premastna hrana obtežuje želodec in otežkoča dobro gibanje, nekateri dobijo celo višinsko bo- lezen. V času pohoda je dobro; če imamo pni roki (v žepu) tako hrano, ki jo med potjo ali na kratkem počitku lahko žvečimo (kekse, biskvit, sladkor v kockah, čokolado, suho sadje in limone). Hrane ne smemo uživati v velikih količinah naenkrat, temveč raje v manjših količinah, pač po potrebi. Hrana mora biti kalorično dobra. Upam, da sem s skromnimi podatki uspel poučiti vse, ki dose-daj niso pravilno pripravljeni obiskovali naše gore, da ne bodo v prihodnje tudi v tem pogledu ravnali nepravilno, ker jim bo zanesljivo olajšalo napore. D. 2. V 10. številki Kranjskega tekstilca ste lahko brali, da so se tudi naši planinci udeležili izleta na Triglav. Danes vam objavljamo še posnetek s tega izleta kov, ki naj rezultirajo- iz spremenjenih cenikov. Od kod- pa naj sicer podjetje dobi sredstva za. osebne dohodke im to sredstva, ki bi se zaradi povečanega števila zaposlenih morala povečati, razen če sestavljalci pla-na delovne sile že v naprej niso- pristali na znižanje povpreč- nih osebnih -dohodkov na zaposlenega. Gotovo so- na to- vprašanje pozabili kot so tudi pozabili na družbena merila, s katerimi smo ■imeli opravka že letos in, ki še veljajo za delitev čistega dohodka in osebnih -dohodkov. P. J. Obleka za vsak dan P'od plaščem in delovno haljo brez zadrege posedimo v restavra-nosimo obleko, ki je praktična in ciji ali kavarni, obenem takšna, da lahko v njej Narejena naj bo iz dobrega volne- nega blaga, tki se ne mečka. Tako obleko dalj časa nosimo in bo vedno lepša od obleke iz cenenega blaga. Na skici 1 in 2 sta obleki kombinirani s pletenjem. Prva ima pleten šal, •ovratnik in našitke na žepih, druga pa pletene rokave in pas pri jopici. Obleki 3 in 4 sta iz volnenega krepa, ki daje značilno mehko linijo'. Krila SO' rahlo zvonasta, životki poloprijeti ali ohlapni. Podobna je obleka št. 3. Krojena je sicer ravno, toda v krilu ima trikotne vstavke, ki krilo zvonasto razširijo. Ima visok in mehek ovratnik. Na skicah 6 in 7 sta obleki z ozkim in ravnim krilom. Prva je đvoaetna, kombinirana z drugo-barvnim blagom iste kvalitete. Gornji del jopice in rokavi so iz temnejšega, spodnji del jopice in krilo pa iz svetlejšega blaga. Lahko je seveda tudi obratno. Skica 7 predstavlja izrazito športno obleko z našitimi žepi. Kombinirana je s širšo paspulo ob vratnem izrezu in po vsej dolžini spredaj. Obe zadnji obleki sta lahko narejeni iz debelejšega blaga — torej lahko iz starega plašča. Paspula pri zadnji obleki je lepa, če je iz diagonalno rezanega re-bričastega žameta. Pri vseh kombinacijah barv moramo paziti predvsem na to, da so barve skladne. Otroške obleke Otroci so lahko zelo ljubki, če jih znamo primerno' obleči. Sama se še spominjam, da sem bila zelo Niša v stanovanju Naše stanovanje je polno vprašanj: kako bi uredili to, kam bi postavili omaro itd. Morda imate nišo, torej nekak kot, za katerega ne veste kako bi ga spremenili v nekaj ljubkega. Naše stanovanje ni veliko in pride nam prav vsak meter. Torej, zakaj ne bi poskusili narediti kaj takega, kot vidite na sliki. Če morda kavča ne boste mogli spraviti v to nišo, naj vam naredi mizar raven 'divan, ki bo odgovarjal dolžini niše. Na vsak način se boste lahko zelo lepo počutili v takem kotičku. Poskusite! J. J. Krila-krila Eno, dive, tri, štiri krila, vsako je drugačnega kroja in lahko bi jih imela v omari. Dodlajite še bluze in puloverje, pa je problem rešen. Najlažje kombiniramo, in najbolj pestro se lahko' oblečemo, če imamo v garderobi precej kril, bluz in puloverjev. Ste morda opa- ziti kako hitro postane obleka dolgočasna. Obleka je le za spremembo. Poudarjati mora vaše oblike in zakrivati hibe. Na vsak način mora biti ljubka, skratka pristo-jati vam mora, kakor pač vsaka stvar, ki. jo oblečete, celo nekoliko bolj. nesrečna, če iso mi oblekli podedovano obleko, ki je bila povrhu vsega še prevelika. Ni vam treba kupovati tako finega blaga, da bi vam bilo žal, too bi bila obleka premajhna. Važno je, da je vse narejeno kar se da ljubko, ne predolgo in ne preširoko. Nikar ne mislite, da otroci ne vidijo, kako je kdo oblečem VsafcO' leto boste vašim malčkom premenjali garderobo. To vas ne bo tolikoi stalo, kot si mislite, posebno v našem podjetju ne. Vsak kos garderobe vaše hčerke ali sina naj ima nekaj svojega. Predpasniki morajo biti še posebno lepi, saj veste, da jih malčki tako neradi nosijo. Na primer: en predpasnik bodo poživljale mucke kot vidite na sliki, drugi bo obrobljen z živahno pas- pulo, tretji bo zopet imel nekaj posebnega itd. Tako boste dosegli, da bo vaš otrok vsak dan svež. Pri oblekah boste dosegli efekt prav tako z raznimi dodatki. Si lahko predstavljate, da bi bil ovratnik najlepše oblekice vaše punčke iz čipk ali vezen. Kako bi to približno izgledalo, lahko vidite na sliki! Mislim, da sem vam o tem dovolj povedala. Sami boste najbolje vedeli, kaj pristoji vašemu otroku, vendar pa vam ne bo žal, če jih boste oblačili v tem smislu kot sem vam ga opisala. Torej! Naš otrok naj bo vedno sveže, ljubko in preprosto napravljen! J. J. Osebni dohodki in plan IZ DRUGIH KOLEKTIVOV Novi stroji v oplemenitilnici tekstilne tovarne Konoplan Ekonomska enota Doseženi osebni dohodek na 208 ut v primerjavi S planiranimi Razlika v prim. s povprečnim oseb. dohodkom na 1 zaposlenega Predilnica I - 107,7 + 8,4 Predilnica II 113,6 + 8,3 Tkalnica. I 107,7 + 9,2 Tkalnica II lil3,4 + 9,8 Plemenitilniea I 101,2 + 4,5 Plemenitilniea II 103,8 + 6,9 Vzdrževalni, obrati. I 104,9 + 4,2 Vzdrževalni obrati II 113,2 + 6,8 Splotšina uprava 106,0 -f- 6,3 Ce temu dodamo še ddlstotek izplačanih osebnih dohodkov nad doseženimi, dobimo končno sliko stvarno izplačanih povprečnih osebnih dohodkov na enega zaposlenega s polnim plačanim časom: Predilnica I Predilnica II Tkalnica I Tkalnica II 107,8 116,0 108.5 113.6 Plemenitilniea I 103,4 Plemenitilniea II 110,4 Vzdrževalni' obrati; I 105,6 Vzdrževalni oforatü II 113,1 Sploišna uprava 105,6 enoten pregled vidimo, da se Ce povzamemo vse podatke v slika od prvotnega odstotka doseganja planiranih sredstev za. osebne dohodke do stvarnih izplačanih povprečnih osebnih dohodkov na enega zaposlenega (za poln plačan čas) fofetveno menja in da pri tem vsak po svoje (in zelo različno po posameznih ekonomskih enotah) vplivajo vsi elementi, ki smo jih obravnavali. Ekonomska enota a £ S g ä 'S fes g g a § Ä >'a £ «J «5 O > .^ Q to > 11 cd * N , _ 73 T3 tó 6 & II 73 a as o pj .a sil ä ■s. 'S •M g !•§ a pi lis fi . tl Pi S S'-1 "C & 5, e (Članek je bil objavljen v 9. številki KONOPLANA, glasila kolektiva INDUPLATI JARŠE, in to septembra 1962. leta. Napisal ga je Nino!). Pred leti, je tovarna strojev »Gerber« — Krefeld izdelala stroj, ki je na prvi pogled' podoben običajnemu, jiiggru za 'barvanje, vendar se od njega v marsičem razlikuje, tako v konstrukciji, kot v namenu uporabe. Na tem jiggru, ki ga; Nemci imenujejo Vorbe-handlungsjigger — predobdelovalni stroj in Imprägniermaschine — impregnimi stroj, se vrši predvsem obdelava (imipregniranje) tkanin z različnimi raztopinami (razškrobilnimi, belilnimi) nato pa potuje blago skupaj z valjem, na katerega je navito v posebno komoro, kjer se valj počasi vrti in se ob določeni temperaturi nadaljujejo razškrobiini oziroma bellini procesi. Jigger pa je zopet pripravljen, da sprejme novo partijo PREKLIC PREKLICUJEM VSE BESEDE, KI SEM JIH IZREKEL 14. SEPTEMBRA TEGA LETA PROTI TOVARIŠU KONČANU, ORGANIZACIJI ZB TEKSTILINDUSA IN OBČINSKEMU ODBORU ZB KRANJ. ZAHVALJUJEM SE HKRATI, KER SO PRIZADETI ODSTOPILI tkanine, ki se v eni, dveh ali več pasažah omoči in tako preparirana bela tkanina gre zopet naprej v drugo komoro, kjer se nadaljujejo in končajo na jiggru začeti procesi. V tem je velika razlika od običajnih jiggrov, kjer mora na enem in istem stroju poteči ves belilni proces od začetka do konca in s tem zasedemo jigger z delom, ki se lahko na mnogo cenejši način izvrši drugod — n. pr. v komori, ki je enostavne izvedbe — lesena in ima samo elektromotor, ki počasi vrti valj s tkanino. Z uporabo Gerber jiggra in komore se torej produkcija znatno poveča. Po končanem beljenju sledi izpiranje, kar lahko izvršimo na jiggru ali pa na širimskem pralnem stroju, kar je še bolj ugodno in še bolj poveča produkcijo. Količina tkanine, ki se naenkrat obdeluje na tem jiggru, je tudi mnogo večja od one, ki jo sprejme običajen jigger za barvanje, saj znaša pri tkanini, ki ima 180 do 200 gr na m2 približno 2500 m. In kako Gerber — jigger izgle-da? Namesto gumiranih valjev so tu valji iz nerjavečega jekla. Valja, na katera se navija tkanina, nimata pogona kot pri običajnih jiggrih, temveč jih je možno s posebno dvigalno napravo, ki je nad aparatom, dvigniti iz jiggra in pre- nesti na drugo mesto — v komore. Pogon ima srednji valj (pri običajnem jiggru je to ožemaiini valj), ki je pomičen in ga lahko potisnemo ob valj, na katerega se tkanina navija in s tem vrši tudi vlogo ožemalnega valja. Točno se da regulirati hitrost in pritisk valja. Poleg tega ima jigger tudi avtomatsko menjavo smeri ter števec za štetje pasaž. Tudi samo korito je drugačne izvedbe kot običajno, možna je uporaba izredno malih količin flote (pri impregni-ranju) in velikih količin flote, kjer je skoraj polovico valja v floti (pri izpiranju). Ves jigger je pokrit — pokrov je iz nerjaveče pločevine in je zlasti pri. beljenju z Na-kloritom nujno, da se dbbro zapira, poleg tega pa sta v pokrovu montirani še dve odvodni cevi, ki sta povezani z venti-tilaeijo za črpanje plinov, ki se pri beljenju v jiggru izločajo. S tem je v najbolj skopih besedah podan opis in delovanje Gerber jiggra. Opasal sem ga zato, ker če bodo možnosti im sredstva za nabavo, bo morala tudi naša plemenitilniea resno misliti nanj. Uporabljali bi ga za beljenje surovih lanenih in pollanenih tkanin ter s tem močno razbremenili belilnico preje, ki že danes ne more več kriti vseh potreb po beljeni preji. Predilnica I 97,5 + 1,8 + 8,4 + 0,1 107.8 MATEVŽ ZEVNIK Predilnica II 104,5 + 0,6 + 8,3 + 2,4 116,0 Tkalnica I 98,1 + 0,4 + 9,2 + 0,8 108,5 Tkalnica II 102,4 + 1,2 + 9,8 + 0,2 113,4 ZAHVALA Plemenitilniea I 96,7 — + 4,5 + 2,2 103,4 Plemenitilniea II 94,8 + 2,1 + 6,9 + 6,6 110.4 Franc Trdina, tkalski mojster, Vzdrževalni obrati I 98,6 + 2,0 + 4,2 + 0,7 105,6 se lepo zahvaljuje sindikalni po- Vzdrževalni obrati II 103,2 + 3,2 + 6,8 — 0,1 113,1 družniei, tkalskim mojstrom in Splošna uprava 100,5 - 0,7 + 6,3 - 0,4 105,6 vsem, ki so mu pomagali ob nesreči. Nagradno: križanka in enačba Vodoravno: 1. sovjetski kozmonavt, prvi človek v vesolju (Jurij), 7. debela žica za. prenos električne energije, 12. gorovje vzdolž zahodne obale Burme, 13. vrsta gozdnega sadeža, surovina za razne sokove, 14. od sodišča določen termin, 15. vojaška, bolnišnica, 16. obrambni minister Združene arabske republike, 17. ime državne reprezentantke v smučarskih tekih, Rekarjeve, 18. vzdevek Goethejeve matere, 19. vozilo na tirnicah, 22. 'ljubkovalno žensko ime (Emilija), 25. gorski prelaz na Velebitu, 26. vrsta jugoslovanskih cigaret, 30. drugo največje slovensko mesto, 32. partizansko ime slovenskega narodnega heroja Franceta Rozmana, 33. strupen bojni plin, ime ima po mestu Yipres v Belgiji, kjer so ga 1. 1917 Nemci prvič uporabili, 34. astronomska enota za razdaljo, 35. makedonski pesnik, padel med NOB (Kočo, 1909—1943, »Bele zore«), 36. vrsta, igre s kartami. Navpično1: 1. dtožava v Afriki, z glavnim mestom Akra, 2. ime so- vjetskega skladatelja Hačaturjana, 3. ročni voz na. dveh kolesih, 4. ekonomska metoda obračunavanja zaslužka po storjenem delu; sozvočje v glasbi, 5. smrtnonevarna bolezen, katere povzročitelja še do danes niso uspeli odkriti, 6. veznik, 7. mesto v evropskem, delu Sovjetske zveze, ob reki Volgi, prestolnica avtonomne Tatarske republike, 8. oddelek rimske legije, 9. zvrst, vrsta, 10. trojanski princ, ki je pobegnil iz goreče Troje in se naselil v Laciju v Italiji, kjer sta iz njegovega rodu izšla Romul in Rem, ustanovitelja Rima, 11. prečna čteska v kozolcu, 13. ime znamenitega dubrovniškega pisca komedij Držiča (1510— 1567, »Duindo Maroje«), 15. črn polž brez hišice, 17. špartanski suženj, 20. judovski verski učitelj, 21. lepa. vrtna cvetlica, 22. naziv za arabskega kneza, 23. pisarniška potrebščina, 24. prebivalec otoške države na zahodu Evrope, 27. sovjetska poročevalna agencija, 28. psevdonim francoskega pisatelja s pravim imenom Jean 1 t 3 4 5 6 L 7 i 9 10 11 12 m 13 * m 15 'S 17 m tt h 14 20 21 » a lì 24 25 m 16 27 28 29 30 31 H 32 33 m 34 “ 35 n )6 ossa Schoper (»Atala«), 29. največje jugoslovansko pristanišče, 31. reka na Peloponezu, 32. reka na zahodu Poljske, levi pritok Visle, 34. avtomobilska oznaka za okraj Pančevo. Rešitev križanke: 1. Gagarin, 7. kabel, 12. Arakan, 13. malina, 14. narok, 15. lazaret, 16. Amer, 17. Mara, 18. Aja, 19. drezina, 22. Emi, 25. Alan, 26. Star, 30. Maribor, 32. Stane, 33. iperit, 34. parsek, 35. Racin, 36. kanasta. Enačba a + b + (c — d) + (e — f) + g + h + (i-j) + (k-l) + m + (n - o) + (f - p) + r + (p -s) + t + u + (v - z) + (A - B) = X a — veletok v zahodni Sibiriji, b — avtomobilska oznaka prištin-skega okraja, c — tragična igra Frana S. Finžgarja o kmečkem življenju, d— glavno mesto sovjetske republike Leitonske, e — vrednostni papir, f — najslabši red pri ocenjevanju, g — partizansko ime sodobnega slovenske-gla slikarja Dora Klemenčiča, h — reka na Hrvatiskem in v Bosni, i— šesti del celote, j — naslovna junakinja Andersen - Nexöjeveiga romana, k — kuhinjska začimba, 1 — glavni števnik, m — ime sodobnega slovenskega kritika Vidmarja, n — moška vloga ilz Smetanove »Prodane neveste«, o — kemični znak za aluminij, p — Gvetovnoznano letovišče na francoski Rivieri, r — svinčnica, gre-zilo', s — mlada kravica, t — velia, noju podobna ptica, ki živi v Avstraliji, u — taksna znamka, v — pristaniško mestece v zalivu Boka Kotoraka, z — arabski zre- škem prazniku. Obratne nezgode v obratu II To so še nezgode iz I. polletja tega leta KALTENEKAR STANE: Delovno mesto: mizar. Opis nezgode: Pri delu na krožni žagi, oziroma pri rezanju desk, katere je rabil za izdelovanje zabojev, se je deska med obratovanjem zataknila med klin, ščitnikom in rezilom in ga udarila na komolec desne roke. Posledica: Poškodba komolca desne roke. Izguba: v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 13 delovnih dni, oziroma 104 ure. Izguba narodnega dohodka 84.240 dinarjev. Podjetje je izplačalo 6.767 dinarjev, socialno zavarovanje pa 7.894 dinarjev. Skupaj je bilo izgube 98.901 dinar. Preventiva: Upoštevati pravila HTV! GARTNAR ALOJZ: Delovno mesto: zunanji delavec. Opis nezgode: Tov. Gartnar in Valenčič sta bila začasno zaposlena kot pomožna delavca pri montaži parnega kotla v kalorični cetrali. Ko sta nesla parni grelec nekaj metrov, ga položila na določeno me sto, je tov. Gartnarju spodletelo, pri čemer ga je rob grelca pritisnil za kazalec desne roke. Posledica: poškodba kazalca desne roke. Izguba: v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 17 delovnih dni, oziroma 136 ur. Izguba narodnega dohodka 110.160 dinarjev. Podjetje je izplačalo 5.908 dinarjev, socialno zavarovanje pa 10.831 dinarjev. Skupaj je bilo izgube 126.899 dinarjev. Preventiva: montažo strojev in naprav morajo opravljati delavci, ki so vešči tega dela. ZORC KAROL: Delovno mesto: zunanji delavec (pri transportu). Opis nezgode: Tov. Zorc je bil zaposlen v delovni skupini, ki je razkladala zaboje tkalskih strojev na železniški postaji Kranj. Med razkladanjem pa je zdrknila železna palica (pajser) na tla, pri čemer ga je ročaj udaril na palec leve roke. Posledice: poškodba palca leve roke. Izguba: v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 4 delovne dni, oziroma 32 ur. Izguba narodnega dohodka 25.920 dinarjev. Podjetje je izplačalo 4.159 dinarjev. Skupaj je bilo izgube 30.079 dinarjev (v mesecu juniju). Preventiva: Upoštevati pravila HTV! Pravilne rešitve križank iz 10. številke KRIŽANKA! (Beri vodoravno!) ŠTEVILČNICA! (Številke od Borat, drama, Damask, vedeta, leve proti desni!) ■korana, Monet, NP, opora, Miran, U 18, 7, 10, 15, 25, 8, PTA, kuna, galan, Krek, as, na- *0, 25, 8, 1, 18, 7, rek, vrana, trajekt aroma, Agata, «• ^ ^ \J°8 g g Drape, Odesa, Montana, krona, 25 8 1 18 7 10 15 Maria, NJ, miss, Poreč, saga, lg’ 7’ 15 25 8 l' EST, norec, Marat, TS, palec, ko- 15’ 25, s” 1, 18, 7,'lo' lera, ALADIN, baraka, trapa, Vsota je 84, priimek pa — FIN- siana ŽGAR REŠITVE POŠLJITE NAJKASNEJE DO 10. XI. Ne pošiljajte križank v ovojnicah! Izžrebani šobili: 1. 1.500.— Inž. Alenka Korče 2. 1.200.— Anica Štempihar 3. 1.000.— Krista Mauser starih Križanke izpolnite pazljivo, čit- 4. 800,— Nežka 'Štefe delav- ljivo in ne z navadnim svinčni- 5. 700,- Stane Hubert kom! 6. 500,— Marija Riklop moralo. Tu vse preveč razpravljajo Ae o raznih ugodnostih, katere naj nudi sindikalna podružnica (o socialnih podporah, o nagradah itd.) , vse ostalo• pa puščajo ob strani. Ne izključujem seveda teh problemov, češ da niso vaimi, ven-Zadnje čase ste pa člani kolek- celo takšnih nepravilnosti, ki jih dar pa naj bi to ne bila primarna tiva kar bolj tihi in nekateri celo na pamet vedo že celo mopedisti skrb in delo• izvršnih odborov v potrti. Le kaj vam je, za vraga? in kolesarji. Nekateri (razumljivo ekonomskih enotah. Konec sveta še ne bo, tudi kuge je, da so tudi izjeme!) tako pri- £ja ne samo kritizirala, moiri lakote ni, pa zato res nimate divjajo v podjetje, kot divjajo mm povedati, da je bilo v tem vzroka, da bi glave povešali in udeleženci na avtomobilskih dir- polletju tudi več uspehov, ki jih obupavali. Res je sicer, da eo šle kah, pri tem pa jim ni mar, če je pa ne misl'im .omenjati, pač pa bi in še gredo cene dokaj hitro na- cesta prazna ali pa polna pešcev, ponovno poudarila, da bi morali vzgor, naši dohodki pa so se nekje Nič boljši niso ob 14. uri, ko za- prav vsj £lan) skupščine in izvršni zataknili, vendar smo tudi že bolj puščajo podjetje. Hitro zmečejo^ v odbori ekonomskih enot prav se-vroče juhe pojedli, ne da bi se tretjo brzino, potem pa s polnim daj, ko gremo proti kcmcu leta, opekli. Morda pa vas skrbi na plinom švigajo' mimo vratarja in sami sodelovati in zainteresirati tistem področju, kjer je zadeva skozi kolone pešcev, mopedistov olane kolektiva v svojih ekonom-zares resna in kritična — na po- itd. Prav smejal bi se tistemu, ki skih enotah za razprave o proiz-dročju kvalitete in produktivnosti bo nekega dine izgubil vozniško vodnem in finančnem planu za vašega dela. Če je to, potem vas dovoljenje, ker drugega pač ne [etQ jer o planu delovni, sile, pa razumem, saj se nam zaradi zasluži. planu investicij za leto 1963, dalje. slabe kvalitete obljubljajo kaj V obratu II so nagrmadili^ tak- Za razprave o raznih pravilnikih za težki časi ob nižjih dohodkih in šne količine odpadnega železa jet0 jygj jitd. podobno. __ pred predilnico, da bi iz njega p0leg navedenega pa bi morale Toliko za uvod, sedaj pa hitro lahko izdelah kar prekooceanski sindikalne organizacije po EE k odejam. Vsi veste, da je možno parnik. Skoda je, da so ga name- ^efe. ^ zhoijUnje kvalitete naših kupiti neregularne odeje. Seveda tali kar v travico, ki je bila tako praizvodov ker ■ to momenUlno so le-te včasih po kvaliteti in iz- prijetna in negovana. Poprej sem ^ ^ odWcujoil prMem. gledu dokaj različne, kakšno do- vedno hvalil ciistoco v tem obratu, ' ; . biš ie pa odvisno od sireče. Paso sedaj pa kmalu ne bom imel kaj Morda je članek napisan preveč si nekateri začeli to srečo kar več hvaliti. kritično m^se bodo nekateri dam sami kovati, in sicer takole: vzeli Veste, dragi moji bralci — ali kolektiva cubili prizadeti oziroma so tiste odeje, ki jim niso _odgo- pa bravci — tista o šivanju noga- se, nc bodo strinjali z mojim mne-varjale, nekje eo dobili ključe od vic in o hoji brez propustnice na njem. Zato apeliram na tiste, daje oddelka, kjer so takšne odeje na dva deci je iz obrata I. Da pa ne kar_ v naslednji številki našega ca-skladišču — in — lepo so jih za- bi bili morda užaljeni v obratu II, sopisa pojavijo s člankom, ki bo menjali. Pri tem se je seveda da jih preveč zanemarjam, bom lzpazal njihova mnenja M ugoto zgodilo, da eo še štiri odejice še o njihovi ljubezni malo spre-dobile nogice. Sevedla zaradi teh govoril. Poslali so ljubitelji dobre nogic prizadete ni bolela glavica, kapljice iz tkalnice (seveda v jih pa morda le bo na disciplinski nasprotju z onimi iz obrata I s komisiji. V prihodnje jim bo zato prepustnico!) svojega amorja na odpadlo zanimanje za takšne po- pot po ljubljenko. Mož je odkora-dwige, če bodo sploh še ostali v.. kal, pa zopet prikorakal s polno Ne vem zakaj nekateri tako aktovko. Nasmejan in samozave- Kako delaj o sindikalne... _ (dalje s 1. strani) In še eno misel bi napisala kot reševanja problemov v našem pod- * . ■ , j apel na vse izvoljene člane sindi- jetiju, ikaijtó le v skupnem delu so Iz navedenega je razvidno, da forumov v našem podjetju: vidni in možni uspehi. se delo v izvršnih odborih ekonom- vkl:uämo se -wsi v afeth™, delo Z. H. skih enot ne odvija tako, kot se Izpolnitev plana v septembru 1962 ^9 (dalje s 1. strani) Problematika proizvodnje je v glavnem ista kot v preteklih mesecih, razen da se mikalniki delno rekonstruirajo, za kar so prišle obloge. Kumulativna izpolnitev plana po asortimentu do konca septembra znaša : Obrat I % 94.92 92,48 86.92 Obrat II % 96,07 93,65 93,57 preja ef. kg sur. tkanine tm gotove tkanine tm pri čemer pa niso upoštevani proizvodni nalogi obratom, kateri so bili dani v času do 30. .9 Nezadovoljiva je še vedno kvaliteta v obeh obratih, posebno pa so opazne velike oscilacije v obratu II. Od junija do septembra se je gibala kvaliteta: Tkalnica I Plemenitilnica I kvaliteta: I II III reg. s pop. m.ost. kg ost. % % % junij 67,6 31,6 0,8 90,7 4,0 0,6 4,7 julij 67,1 32,1 0,8 90,4 3,9 0,3 5,4 avgust 63,9 35,1 1,0 91,0 4,2 0,2 4,6 september 67,1 32,2 0,7 90,4 4,5 0,6 4,5 Tkalnica II junij 73,4 23,5 3,1 55,8 41,8 0,6 1,8 julij 72,1 24,3 3,6 55,9 39,7 1,4 3,0 avgust 72,5 24,8 2,7 63,2 34,2 0,9 1,7 september 63,9 31,8 1,7 61,2 36,7 0,7 1,4 vitve o delu in uspehih naše sindikalne organizacije. jamrate, kako vam je hudo in sten jo je mislil izvoziti mimo dolgčas v podjetju. Bodite vendar m°ža postave (vratarja) podjetja, veseli, da vam za krepke pare ni 6a je klic: STOJ! skoraj spra-treba kaj prida garati ali pa de- ^ zjvce' ie moral lajte tako kot nekateri, ki si med fvoi voziček na ročaj in z veliko delovnim časom lepo zašijejo no- žalostjo' v srcu izročiti njegovo gavice, jopice in drugo garderobo vsebino človeku, ki nima razume-ali kot tisti, ki .gredo kar brez yanja za neskončno prijetne ob-propuistnice na dva deci k Jerci, čuitke in užitke tistih ljudi, ki Lahko mi verjamete, da res. tako ljubijo, čez vse ljubijo dobro kap-dielajO', saj mi je poslala takšno hljco. Vse vzdihovanje, vse proš-sporočilo delavka iz obrata, pod nJe’ V“56 letanje sem in tja ni. sporočilo pa je postavila tudi pomagalo niti korakajočemu niti svoje ime. Pripomnila je tudi, da ostalim težko prizadetim. Mož v si nekateri zelo radi podaljšajo s™t ie oßtal neizprosen, za- odmor na celo urico ali celo več, vedajoč se, da je pravica na nje-nekateri pa da po določenih od- Sbvi strani. Meni pa je bilo hudo, delkih stalno klepetajo in si tako zelo hudo pri srcu, in ker se te služijo v potu svojega jezika za- bolečine nisem mogel drugače služen denarček. znebiti, sem jo vam vsem pove- Pravijo, da se je tudi v našem Prepričan sem, da ste tudi vi podjetju v zadnjih mesecih krep- takšni, da vam odleže, če kaj ko dvignil bolniški stalež. Meni hudega ah pa bolečega zaupate se zdi to povsem razumljivo, saj draSi osebi ali prijatelju. Zakaj so v menzi zvišali cene? ••M (dalje s 1. strani) nujno in utemeljeno! Skrajno ne- OBCINSKÄ KONFERENCA Z K (dalje s 1. strani) je to prav v obdobju, ko morajo kmetje spraviti svoje pridelke pod streho. Če pomislimo, da imamo v podjetju zaposlenih dokaj kmečkih sinov in hčera, da imamo dalje tudi veliko takšnih žena, ki stanujejo pri kmetih in jim morajo v povračilo na polju garati, potem nam bo zadeva okoli povišanega staleža takoj razum- Pa še drugič kaj! L. Č. Deseni, barve in še kaj! (nadaljevanje s 4. strani) Le popoln nepoznavalec pa lahko trdi, da prenese lahko vsak desen in vsak artikel vse barve, in vendar pri nas tako delamo. Ne bi smeli mimo 'dejstva, da ima vsak desen nekaj svojega, kar zahteva ljiva. Zato si nikar ne delajte določene barve in odgovarjajoče blago, če naj bo desen efekten in prevelikih skrbi, ker se bo stalež ustrezajoč svojemu namenu. Tako je razumljivo, da je treba blago do zime zopet znižal. za perilo tiskati v svetlih in nežnih barvah (tonih), satene in po- Sicer imam razumevanje za peline spet v modernih, dekorativne v dekorativnih, blago za letne higieno in tudi mislim da je po- obleke v primernih in živahnih ter okusnih kombinacijah barv itd. trebno nekatere reči razkužiti C:E BI SE TAKOJ VSAK DESEN PRIPRAVIL S POSLUHOM ZA predino jih uporabimo, tole je pa BARVE, SE PRAV GOTOVO NE BI ZGODILO, DA SE VZORCI le preveč. Sem prišel na malico, pO DVAKRAT KOLEKCIONIRAJO, PA ŠE VEDNO NISO USPELI, z užitkom pojedel dbkaj tenko Pri takšnih primerih pa ni slabost samo neuspel desen, temveč je svinjsko prekajeno meso, nato pa problem tudi v tem, da tiskarski stroj zaradi večkratnega kolekcio-sem segel — že iz navade — še po niranja ne more redno proizvajati, če je takih primerov več — in zobotrebcu. Pa veste kakšni so je jih več — potem je lahko tudi izpad redne proizvodnje ob-bili? Vsi od prvega do zadnjega čuten. Pozabiti pa seveda tudi ne smemo, da je takšen postopek so imeli požgane vrhove! Tisti, ki tudi zaradi večje porabe blaga neekonomičen, je bil tako do kraja prevoden, da Razumljivo je, da v tiskarni ne morejo vedno ujeti (zadeti) jih je kar od A do Ž razkužil, pravilne tone, čeprav se zelo trudijo, posebno ne, če so mešani, pač ni na to pomislil, dia nima Prav zato pa bi bilo že pri prvem poskusnem vzorcu (probi) po- vsak človek centimetrskih pire- trebno izvesti korekturo s posluhom za barve in za jakost tonov, sledkov med zobmi, kot on. V Desen prenese dostikrat le prav majhne korekture, pa zato pač ni prihodnje naj sicer svojega mirno na mestu, če v določeni barvni varianti desena naknadno menjamo zopet razkuži, in če mu je še določeno barvo z neko čisto tujo. Le-ta v večini primerih razbije vedno prešpičast, naj si naroči barvno harmonijo in desen postane neokusen. pri upravi menze kar poleno. Jaz Vse te nepravilnosti in pomanjkljivosti nas opozarjajo, da bo ti želim dober tek, prijazni red- treba tej proceduri začrtati tisto pot, ki jo uspešen desen sam kozobec! zahteva, če seveda hočemo, da bomo v prihodnje sposobni izdelati Zdi se mi, da se moram dotak- yse desene takšne, kot jih zahteva tržišče, če pa se bo to vprašanje niti tudi šoferjev amaterjev. Ce- puščalo ob strani, potem se ne bomo smeli čuditi, če bo prodaja prav so čisto amaterji, jim člo- marsikaterega desena, več kot slaba. vek vendar ne more spregledati K. M. Ti najosnovnejši podatki kažejo, da je možno proizvodni plan v tm za leto 1962 prekoračiti v vseh ekonomskih enotah. Prav tako pa tudi v največji meri zmanjšati zaostanek v m2, ki je nastal iz objektivnih razlogov — vsled neprispelih investicij. V naslednjih 3 mesecih je prav tako možno izboljšati % asortimenta, ker za to obstojajo vsi objektivni pogoji. EE bodo morale v najkrajšem času proučiti vse pogoje, da se popravi kvaliteta po proizvodnih obratih. Z energičnimi ukrepi je potrebno odstraniti subjektivne faktorje, katerih je danes vse manj na področju strojnega parka. Z enotnimi kriteriji ocenjevanja, pred-pravitao je torej, če nekateri čla- ]0gi -kontrolne službe in ukrepi proizvodnih obratov je možno tudi ni kolektiva zmerjajo kuharice, ki na tem področju doseči boljše rezultate. jim pripeljejo hrano v obrate. V Tehnični direktor prihodnje bo vsak tak izpad, če Tone Čare že ne drugje, pa vsaj v časopisu obravnavan poimensko! PA ŠE NEKAJ NE POZABITE! To so trenutne cene. Če pa boste nekateri še naprej odnašali steklenice v obrate brez povra- Celotni potek celodnevne konference je dal močan pečat čitve če boste nekateri še naprej aktivnega udejstvovanja komunistov v današnjih najbolj Irra/iili iaHiItìi nrnlwr» firalio -rvr*£wl_ ° J J u u u perečih ekonomskih in družbenih problemih. Že v samem referatu je bilo dano težišče osrednjim ekonomskim vprašanjem in sicer: integraciji v industriji, smotrnejši investicijski dejavnosti, izvozu, specializaciji in podobno. Določeni problemi ph so bili že jasneje obdelani v sami razpravi. V razpravi je sodeloval tudi tov. Janez Vipotnik, ki je med drugim poudaril to, da je vse politično dogajanje usmerjeno v utrjevanje in uveljavljanje samoupravnega organizma, čemur se daje poudarka v vseh materialih od III. in IV. plenuma pa do določil nove Ustave. To delo pa morajo komunisti nenehno smatrati kot svojo najvažnejšo nalogo. Z izvolitvijo novega 25-članskega komiteja in 5-članske revizijske komisije je občinska konferenca zaključila svoje delo. B. P. kradli jedilni pribor (velja predvsem za ohrat II!), potem je jasno, da se bodo stroški še povečali im. ker je sklep podjetja, da menza ne dobi nikakršnega regresa izven prej naštetega, bo uprava prisiljena cene ponovtno zvišati. BODITE TOREJ DISCIPLINIRANI IN IMEJTE RAZUMEVANJE ZA ZADEVE, KI NE DOVOLJUJEJO DRUGAČNE REŠITVE! Osebje počitniškega naselja v Novigradu