Pomurski
MURSKA SOBOTA, 8. aprila 1965 Leto XVII. — štev. 13 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
Z NEDELJSKIH VOLITEV REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH POSLANCEV
Potrebno je bilo tretje glasovanje
Minulo nedeljo so se sestale vse občinske skupščine z novo izvoljenimi odborniki. Na tem prvem zasedanju so se konstituirale ter volile republiške in zvezne poslance.
Zasedanje občinskih skupščin 4. aprila je bilo izredno slovesno. Novi odborniki občinskih skupščin, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, so zaprisegli, na ločenih sejah imenovali komisije ter nato takoj prešli na skupne seje in na volitve poslancev za zvezno in republiško skupščino. Ker so bile v dva zbora zvezne skupščine dvojne kandidature, se je že pred sejami pričakovalo, da bodo skupščine morale večkrat glasovati. Napovedi so se tudi uresničile. Pri prvem glasovanju so bili izvoljeni poslanci zvezne skupščine in sicer dr. Anton Vratuša za zvezni zbor, dr. Talanyi Lea za socialno zdravstveni zbor in Drago Lugarič za organizacijsko politični zbor. Pri drugem glasovanju je bil izvoljen tudi poslanec kulturno prosvetnega zbora Franc Škoberne. Za ta zbor je kandidiral tudi Tancer Mladen. Pri tem glasovanju pa ni dobil potrebne večine v vseh skupščinah noben kandidat za gospodarski zbor in tako so morali odborniki še tretjič glasovati. Pri tem glasovanju je dobil večino Šuman Franc.
Pred volitvami poslancev zvezne skupščine in republiške skupščine so nekatere občinske skupščine volile tudi predsednike in podpredsednike skupščin. Občinska skupščina v Gornji Radgoni je za novega predsednika izvolila Ivana Koviča, a podpredsednika Janka Preloga, občinska skupščina v Lendavi pa je za predsednika izvolila Jožeta Kolariča, a za podpredsednika Aleksandra Vargo, občinska skupščina Murska Sobota pa je za podpredsednika izvolila Štefana Totha.
Po desetih letih bo v Pomurju gostoval znameniti Partizanski invalidski pevski zbor. V Murski Soboti bo v petek priredil samostojen koncert, v soboto pa bo sodeloval tudi na osrednji proslavi
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE LJUTOMER
Zakaj niso izkoriščena sredstva gozdnega sklada
Odborniki občinske skupščine v Ljutomeru so na seji v minulem tednu obravnavali družbeni plan in proračun za leto 1965. Ko so razpravljali o zaključnih računih posameznih skladov za leto 1964, so ugotovili, da sredstva gozdnega sklada niso bila izkoriščena, čeprav so tudi v ljutomerski občini velike potrebe po intenzivnem pogozdovanju.
Razen za pogozdovanje pa bi lahko porabili vsaj nekaj sredstev omenjenega sklada tudi za obnavljanje gozdnih
cest. Občani iz bučkovske okolice že dalj časa pričakujejo, da bi prav s finančno pomočjo omenjenega sklada lah-
ko uredili gozdno cesto proti Koračicam. Odborniki so bili mnenja, naj bi v bodoče pritegnili k pogozdovanju tudi kmetovalce in šolsko mladino, gozdarska služba pa naj bi izvajala predvsem nadzor nad izvedenimi pogozditvenimi deli.
Letošnji družbeni plan in proračun ljutomerske občine posvečata precejšnjo skrb negospodarskim investicijam, razen v šolstvu, za kar pa je zbor delovnih skupnosti pri občinski skupščini sprejel priporočilo, naj se v letošnjem letu pripravi program razvoja šolstva v pogledu investicij, prav tako pa naj bi letos pripravili tudi potrebne načrte za gradnjo ene ali dveh šol. Po dosedanjih ugotovitvah pride v poštev novogradnja v Ljutomeru in Veržeju. Nekoliko počasnejše investiranje v šolske objekte sledi iz tega, ker je bila predlani dograjena nova šola v Križevcih, ki bremeni občinski proračun s kratkoročnimi krediti, razen tega pa so bila v preteklih letih zgrajena za potrebe šolstva predvsem stanovanja.
V razpravi o zbiranju prispevkov, ki so jih sprejeli zbori volivcev na področju celotne občine je bilo med drugim rečeno, da krajevne skupnosti ne bodo same sposobne ta sredstva zbrati, posebno ne pri onih občanih, ki so zaposleni, saj podjetje ni obvezno, da obračunava in odvaja odstotek osebnih prejemkov, ki so ga sprejeli zbori volivcev kot obvezni krajevni samoprispevek. O tem vprašanju je bilo izraženo mnenje, da je potreben dogovor z vsemi gospodarskimi organizacijami v občini, ki naj bi prevzele obveznost stalnega obračunavanja krajevnih samoprispevkov iz naslova osebnih dohodkov zaposlenih.
PO SPREJETJU ODLOKA O ZMRZNJENJU CEN
Ugoden sprejem, toda odprtih več problemov
Nepolna dva tedna sta minula po tem, ko je zvezni izvršni svet sprejel odlok o zmrznjenju cen. Vsa naša javnost je nedvomno pozdravila tak akt, posebno pa zato, ker je prišel v času nenehnega naraščanja cen, včasih upravičenega, včasih neupravičenega. Dva tedna po sprejetju odloka se že nazirajo konkretne posledice v gospodarskih organizacijah.
Pretekli teden se je sestal aktiv za gospodarstvo pri Občinskem komiteju ZKS Lendava, da bi na podlagi začetnih ugotovitev analiziral položaj gospodarskih organizacij po sprejetju odloka. Na podlagi ugotovitev gospodarskih organizacij, ki so v ta namen poslale krajše analize, se lahko zaključuje, da se vse gospodarske organizacije strinjajo s tem prehodnim ukrepom, posebno pa delovni ljudje, ki v tem vidijo stabilizacijo cen, s tem pa tudi gospodarstva. Kljub temu pa je odlok prinesel s seboj celo vrsto problemov, ki nekatere gospodarske organizacije močno prizadevajo pa se zato nekateri upravičeno pritožujejo. Ena izmed takih organizacij je trgovsko podjetje. Tu gre namreč za nabavo določenih artiklov, ki jih je proizvajalec že pred 22. marcom, torej pred odlokom povišal. Trgovsko podjetje je blago naročilo, primorano pa ga je prodajati po starih cenah, pri tem pa nastajajo razlike, ki jih trgovina ne more kriti iz lastnih sredstev. Vse to je privedlo do tega, da trgovina od-
poveduje izdobavo že naročenega blaga. Podoben primer je v gradbenem podjetju, kjer zaradi podražitve stekla pred 22. marcem, cementa in prevoznih stroškov nastajajo razlike, ki jih mora kriti podjetje ali pa odpovedati naročen material.
Ostala predelovalna industrija kot EM, INDIP, Planika, Mehanika, Elma, Varstroj se bojujejo z osnovnim problemom: pomanjkanjem reprodukcijskega materiala, živijo pa v bojazni, da ob zamrznjenih cenah proizvajalec ne bo izdobavil materiala ali pa bo ta slabše kvalitete. Čas dveh tednov morda ni zadosten, da bi se ugotovile dejanske posledice, ki jih pri-
naša s seboj odlok, splošno razpoloženje oziroma javno mnenje delovnih ljudi pa je, da je bilo neupravičeno povišanje cen tik pred ukrepi zveznega izvršnega sveta, ko so nekaterim proizvajalcem to odobrili. Res je, da je bilo v obrazložitvi ob sprejetju ukrepa poudarjena samo začasnost tega, pa vendar je potrebno poudariti, da ima ukrep o zmrznjenih cenah lahko ob neurejenih problemih tudi take posledice, ki jih lahko čuti potrošnik.
Splošen zaključek razgovora na aktivu je bil, da je več problemov v primarni proizvodnji, zato tudi od tod največ odpora. Manj je problemov v sekundarni proizvodnji. Ukrep o zmrznjenih cenah pa bo prav gotovo prisilil nekatere gospodarske organizacije v razmišljanje o iskanju vseh rezerv, ki ponekod prav gotovo so.
Več analiz o aktualnih problemih
Občinski komite ZKS v Ljutomeru je sprejel okvirni program dela za obdobje do konca leta, v katerem je rečeno, da bo potrebno na področju ideološkega dela komunistov skrbeti predvsem za razne oblike ideološkega izpopolnjevanja kot so konsultacije, seminarji, večerne pol. šole in predavanja. Te oblike dela so se
pokazale kot uspešne že v preteklem obdobju. Posebna pozornost pri študiju pa naj bi veljala proučevanju kongresnih materialov. Aktivnost komunistov naj bi veljala tudi obravnavanju problematike s področja družbenih služb, predvsem pa vprašanja s področja šolstva, socialnega varstva in kulture.
Vzporedno z razvojem samoupravljanja naj bi komite pripravil analize o delitvi po delu ter o odnosih med osrednjimi in obrtnimi delavskimi sveti v delovnih organizacijah. O teh problemih bo komite razpravljal predvidoma v mesecu juniju. Za september pripravljajo posebno razpravo o investicijski politiki ter o izkoriščanju obstoječih kapacitet v gospodarskih organizacijah. Istočasno naj bi bila dana tudi politična ocena polletne realizacije plana. Neposredno na delovanje delovnih kolektivov je navezana tudi obravnava statutov. Ta analiza naj bi nakazala vzroke za prepočasno izvajanje statutarnih določil. V svojem letnem programu predvideva komite nadalje obravnavo prehoda na skrajšani delovni čas v podjetju ter delo družbenih in političnih organizacij s posebnim poudarkom na povezavi med osnovnimi organizacijami ZKS in SZDL, sindikalnimi podružnicami, mladinskimi aktivi in vodstvi društev.
Kadrovska politika in štipendiranje v lendavski občini
Splošno znana je resnica o tem, da se mora naše gospodarstvo čim hitreje in čim temeljiteje vključiti v mednarodno delitev dela — ni potrebno posebej poudarjati. Ob tem seveda ne gre samo za tehnično modernizacijo, temveč tudi za kvalitetnejšim gospodarjenjem, to pa pomeni, da moramo v prvi vrsti rešiti vprašanje kje dobiti ali kako vzgojiti kadre, ki bodo kos novim nalogam.
Za gospodarstvo na nižji stopnji razvoja je značilno, da se naslanja na kadre, ki ustrezajo taki stopnji, in ker se je v komuni naša industrija razvijala skoraj v celoti iz obrtnih podjetij, je razumljivo, da so bili zanjo ustrezni kadri z obrtniško kvalifikacijo in miselnostjo. Če so bili taki kadri v preteklosti ustrezni, danes to več niso. Ob utrjevanju podjetij prehajamo v novo obdobje, ko bodo kadri v gospodarskih organizacijah tvorci gospodarske politike in obenem njeni izvajalci. Takim nalogam pa je potrebno biti kos.
Kakšno je stanje v gospodarskih organizacijah? Razen »Nafte«, kjer je večina inženirjev rudarske stroke, v nobenem drugem podjetju visokošolskega tehničnega kadra trenutno nimamo, čeprav bi jih potrebovali. V zadnjih letih so se gospodarske organizacije sicer usmerile v iskanje in štipendiranje strokovnih kadrov pa še vedno v premajhnem številu. Brez kadrov si ni mogoče zamisliti sodobno industrijsko proizvodnjo, vendar še vedno kadrovska politika ni dobila domovinske pravice v podjetjih. Lanskoletna analiza o stanju kadrov v lendavski občini je pokazala, da nekatera podjetja ne izkazujejo potreb po strokovnem kadru (primer Elektromlin) čeprav po drugi strani zaposlujejo upokojence. Nekatera podjetja v sistematizaciji ne predvidevajo viso-
košolski kader, v podatkih o štipendiranju pa izkazujejo štipendije na visoki šoli.
Ocenjujoč analizo, se izoblikuje zaključek, da je sistemizacija delovnih mest narejena izredno subjektivno (kadri, ki so v podjetju, so za nekatere najbolj ustrezni). Kadrovska služba kot samostojne pravzaprav skoraj ni. Zato verjetno tudi analize niso realni odraz potreb po kadrih.
V pogojih, ko se gospodarstvo intenzificira, ko bo poleg modernizacije potrebno poiskati (tokrat zares vse rezerve) se postavlja vprašanje ali bomo kos tem nalogam. Verjetno ne. Izhod je torej v tem, da si zagotovimo kader. V letu 1964 so gospodarske organizacije štipendirale 77 mladih, 14 na visokih šolah, 9 na višjih in 54 na srednjih šolah, štipendijski fond pa je znašal 10,5 milijona dinarjev.
Občinska skupščina štipendira predvsem kadre za potrebe družbenih služb, posebno pa šolstva. V letu 1964 je imela 82 štipendistov, 9 na visokih šolah, 2 na višjih in 71 na srednjih šolah, za vse to je imela na razpolago 7,7 milijona dinarjev. Povprečna štipendija je torej znašala 10.500 din. V proračunu za leto 1965 se predvideva za štipendije 10,5 milijona, kar je za 3 milijone več kot v letu 1964. Večina štipendij štipendistov je na učiteljišču in ti bodo letos končali. Štipendisti so tik pred koncem študija izrazili željo za nadaljnjim študijem, pri tem pa je nastal problem učiteljev, ki že poučujejo. Ti so namreč proti temu, zakaj tudi sami bi želeli nadaljevati študij, v to pa jih sili vedno večja potreba po kadrih z visoko pedagoško šolo. O tem je nedavno razpravljal tudi aktiv ZK prosvetnih delavcev in sklenil, da se naj prioriteta za nadaljnji študij da učiteljem, ki že poučujejo in se jim tako omogoči čim prej doseči višjo kvalifikacijo. Štipendijska komisija pri občinski skupščini je skupaj z kadrovsko komisijo razpravljala o teh vprašanjih, posebno pa o vprašanjih kadrovske politike in sklenila ponovno izdelati obširno analizo o stanju kadrov, ki naj bi o njej razpravljala občinska skupščina.
Problem kadrov torej ni enostaven, zadeva ne samo gospodarstvo in skupščino, temveč je to tudi vprašanje naše zavesti, predvsem pa morale. Če od proizvajalca zahtevamo, nenehno dviganje produktivnosti dela, se pač moramo zavedati tudi tega, da mu omogočimo lažje in bolj organizirano delo, to pa mu prav gotovo lahko omogočijo le dobri strokovni kadri. Če bi se tega zavedali, bi verjetno marsikje proizvodnja bila večja.
Nova trgovska hiša v Lendavi
Občinski stanovanjski sklad, je v preteklem letu namenil 250 milj. dinarjev za izgradnjo bloka s 36 stanovanji, v pritličju pa so prostori na-
menjeni za trgovske potrebe. Delo se je pričelo že v preteklem letu, izvajalec »Gradbenik« iz Lendave bo predvidoma končal izgradnjo še v tem letu.
Poleg stanovanj, ki jih primanjkuje, bo za Lendavo prav gotovo velika pridobitev tudi trgovski lokal, saj bo to po dolgih letih prvi sodoben lokal, teh pa v Lendavi ni veliko. Urejevanje trgovske mreže je pravgotovo eden izmed perečih problemov.
Upajmo ,da novi lokal ne bo ostal osamljen, zakaj ena lastovka še ne prinese pomladi.
VREME
Vremenska napoved za čas od 8. do 18. aprila.
Nekako od 11. do 13. aprila po večini deževno in hladno. V ostalem pretežno lepo vreme, le okrog 16. aprila vmes krajevne plohe.
Dr. V. M.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-9 SE GLASI: Vlado (Vladimir) Pfeifer; Kafilerija, obrat za predelavo odpadnega materiala in surovin; Mešalnica možnih krmil — Obrat za kmetijstvo Rakičan (upoštevano tudi »Agromerkur«) Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« Murska Sobota.
22. NAGRADA: izdelki predelovalnih obratov v vrednosti 15.000 din; poklanja Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« Murska Sobota,
OD TEDNA DO TEDNA
Od 30. marca do 5. aprila se je mudil na uradnem obisku v naši državi predsednik prijateljske afriške dežele Tunizije Habib Burgiba. Visoki tuniški gost je obiskal Beograd, Sarajevo, Zagreb in Ljubljano in krenil od tod na Brione, kjer je nadaljeval politične razgovore s predsednikom Titom.
Uradno poročilo o obisku pravi, da sta oba predsednika razpravljala v ozračju iskrenosti in medsebojnega razumevanja o prijateljskih odnosih med obema državama in o perečih mednarodnih vprašanjih. Pri tem sta ugotovila, da se dvostransko sodelovanje lepo razvija. Potrdila sta tudi privrženost načelom miroljubne koeksistence.
TUNIS IN JUGOSLAVIJA
»Zahvaljujem se jugoslovanski radioteleviziji, ker mi je nudila priložnost govoriti neposredno in stopiti v stik z jugoslovanskim ljudstvom,« je v sredo dejal visoki tuniški gost. »Tako mu morem izraziti navdušenje, ki ga čutim do njega, do njegovega boja za svobodo in neodvisnost, do njegovega dvajsetletnega boja za razvoj in napredek. Posebno zadovoljen sem, ko morem obvestiti jugoslovansko ljudstvo, da so naši odnosi na gospodarskem področju na dobri poti, da zelo napredujejo, da se je naša izmenjava podvojila ali celo potrojila samo v nekaj letih. Domnevamo, da jo bomo še izpopolnili v našem štiriletnem načrtu, ki smo ga pripravili in ki ga bomo pričeli izvajati letos.
Rad bi povedal, da poleg simpatij in navdušenja, ki obstajata med našima ljudstvoma, obstajajo tudi konkretni elementi gospodarski odnosi, ki predstavljajo orodje našega prijateljstva. Prav tako smo hvaležni jugoslovanski vladi za njeno pomoč, ki jo je nudila naši mladi republiki v boju za neodvisnost ali tedaj, ko nam je poslala izvedence, gospodarske tehnike, zdravnike, nam nudila olajšave pri nakupu opreme ...«
POZIV 17 NEVEZANIH DEŽEL
Položaj v Vietnamu se je potem, ko so Američani uvedli načrtno bombardiranje severnovietnamskih mest, hudo poslabšal. Napadalce resno opozarjajo v Pekingu in v Moskvi, v Severnem Vietnamu pa se pripravljajo na obrambo in na — represalije.
In prav v tem trenutku so poglavarji držav in predsednaki vlad 17 nevezanih dežel, med katerimi je tudi predsednik Tito, poslali vsem prizadetim v vietnamskem sporu poseben poziv, v katerem predlagajo pogajanja kot edino možno pot za rešitev težkega položaja.
V pozivu med drugim opozarjajo na podobna priporočila konference nevezanih oktobra leta 1964 v Kairu in pravico narodov do samoodločbe, nedotakljivosti in suverenosti. Uporaba sile in ustrahovanje v kakršni koli obliki sta v nasprotju s pravico vietnamskega ljudstva za mir, svobodo in neodvisnost.
Ta poziv je naletel na velik odmev v svetu. Znano je, da so na pogajanja doslej opozorili že glavni tajnik OZN U Tant, francoska vlada, predsednik Tito v poslanici predsedniku Johnsonu in še mnogi drugi. Vendar kaže, da nameravajo v Washingtonu nadaljevati svoje načrte do Vietnama. Te dni se je vrnil z razgovorov v Beli hiši ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Taylor. Po vsem sodeč bodo Američani še povečali svoje oborožene sile v Vietnamu postavili na noge novih 160.000 iužnovietnamskih vojakov, okrepili in razširili vojaške napade na Severni Vietnam ...
Severni Vietnamci pa se sprašujejo ali so zares dolžni mirno opazovati, kako ameriška letala uničujejo življenja njihovih rojakov in gmotne dobrine? Tako se je zgodilo, da se je prvič doslej spustilo v boj s sovražnimi letali domače letalstvo in v dveh dneh (v soboto in nedeljo) sestrelilo 57 aparatov! Ni dvoma, da bodo dežele, ki so obljubile napadenemu Severnemu Vietnamu pomoč, to tudi kmalu dale. S tem pa se je nevarnost, da pride do širšega mednarodnega spopada, še povečala.
OKREPLJENI NAPADI IZ PEKINGA
V istem času, ko se svetovna javnost posebno ustavlja ob vietnamski krizi, se v Pekingu in njihovi evropski podružnici, v albanskem glavnem mestu v Tirani, pripravljajo na nove napade proti SZ in drugim vzhodnoevropskim državam. Ta »ideološki boj« se seveda odraža v cenenih očitkih in žalitvah.
Omenimo naj, da je kitajski ministrski predsednik Ču En Laj v času, ko je letel preko Jugoslavije v Albanijo, poslal celo pozdravno brzojavko predsedniku ZIS Stamboliču, menda zato, da je naslednji dan napadel našo državo in SZ. To je bila nekakšna napoved nove kampanje.
Opazovalci ne opozarjajo kar tako, da skuša Kitajska z obisku v azijskih in afriških deželah predvsem zanetiti sovraštvo do SZ in nevezane politike, za kakršno se zavzema naša država. V Pekingu bi radi prepričali posebno manj razviti svet, da SZ pravzaprav ne sodi med tiste, ki se zares bore proti kolonializmu in neokolonializmu, ker je
sama močno razvita. Gre potemtakem za poizkus združiti pod svojim okriljem svet, ki še močno trpi pomanjkanje. S tem v zvezi so tudi znani poizkusi ali vsaj napovedi pekinških prvakov, da bi bilo treba ustanoviti nove Združene narode, ker so sedanji pod vplivom »nekaj velesil«.
TRAGEDIJA V ČILE
Latinskoameriško državo Čile je prejšnjo nedeljo prizadejal silen potres, ki je povsem uničil dve mesteci, mnoga druga pa hudo poškodoval. Najhuje je bilo prizadeto mesto El Cobre. Potem ko so izpod ruševin potegnili 260 trupel, je vlada sklenila, da bo nadaljnje delo opustila, da ne bi s tem povzročila epidemije. Pravega števila mrtvih ne bodo nikoli izvedeli.
Iz vseh strani prihajajo izrazi sožalja in pomoči. Predsednik Tito je poslal tamkajšnjemu predsedniku Frevu sožalno brzojavko. Mednarodna solidarnost, ki jo vzdržuje Rdeči križ je tudi tokrat pokazala svojo človekoljubno poslanstvo.
Tuniški predsednik Habib Burgiba med obiskom v SR Sloveniji
Dr. Anton Vratuša med volivci
V nedeljo in v ponedeljek je Dr. Anton Vratuša, kandidat za zvezni zbor obiskal nekatere kraje v radgonski občini. Z volivci je imel več razgovorov. V nedeljo dopoldne je bilo predvolilno zborovanje pri Vidmu ob Ščavnici. V kinodvorani se je zbralo blizu 150 ljudi, ki so z zanimanjem poslušan izvajanju dr. Antona Vratuše. Popoldne se je na podobnem zborovanju zbralo v Apačah okrog 200
ljudi. Zvezni kandidat je govoril o maloobmejnem prometu, o naši kmetijski politiki, o položaju borcev, odgovarjal pa je tudi na številna vprašanja občanov. V ponedeljek dopoldne je obiskal kolektiv radgonskega Elrada in se pogovarjal o razvoju podjetja s predstavniki kolektiva, popoldne pa je govoril na predvolilnem zborovanju v radgonski kinodvorani. Dr. Anton Vratušo so volivci radgonske občine povsod kjer se je pojavil, sprejeli z veliko pozornostjo.
Nasliki: dr. Anton Vratuša med volivci radgonske občine na nedeljskem popoldnevnem zborovanju v Apačah.
Dr. Anton Vratuša na obisku v radgonski občini
NEPREVIDNO ZAVIJANJE KOLESARJA
Na cesti II. reda v vasi Črensovci je prišlo v torek ob 12,30 do hude prometne nesreče med voznikom kombija Jakobom Oderjem iz Linza in kolesarjem Jožetom Vaupotičem iz Dolnje Bistrice. Kolesarja so odpeljali v soboško bolnico, kjer je vsled notranjih poškodb podlegel.
Jakob Oder se je s tremi sopotniki peljal iz Lendave proti M. Soboti skozi naselje Črensovci z dovoljeno hitrostjo. Pred njim pa je peljal kolesar Vaupotič, ki ni nakazal spremembo smeri vožnje. Pri tem je prišlo do trčenja, pri katerem je kolesarja zbilo nekaj metrov po cestišču, kjer je obležal s hudimi ranami. Voznik kombija se je izognil na cesti ležečega kolesarja s hitrim zavijanjem v levo, pri čemer je treščilo vozilo v tri metre globok jarek. K sreči v avtomobilu ni bil nihče ranjen.
AKTUALNO PRED VOLITVAMI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Načrtneje izobraževati upravljalce
Pred nami so volitve v organe upravljanja v gospodarskih organizacijah. Načelo rotacije se bo tudi tokrat ponovno uveljavilo, saj bodo sedanje člane organov upravljanja zamenjali novi, ki bodo neposredno odločali o proizvodnji, poslovanju in o vseh večjih in manjših stvareh, ki zadevajo neko organizacijo.

Ko stojimo pred tako pomembnimi dogodki, ne bi bilo napak, če se dotaknemo nekaterih pomanjkljivostih, katere je bilo možno zaslediti pri delu organov upravljanja. Opaziti je bilo, da so člani tega ali onega samoupravnega organa večkrat premalo ali pa sploh niso seznanjeni s problematiko podjetja in se ne zanimajo za sklepe prejšnje seje ter če so bili ti realizirani ali ne. Verjetno tudi slaba udeležba na sejah predstavlja problem zase, ker se postavlja v ospredje obravnava sklepčnosti seje, kar jasno kaže na slabo zavest ljudi, katerim so kolektivi poverili tako odgovorno nalogo.
Da bi se takim in podobnim napakam v prihodnje izognili, so soboške gospodarske organizacije v lanskem letu in v začetku letošnjega leta organizirale vrsto seminarjev in razgovorov za člane kolektivov in organe upravljanja. Viden napredek so v tej smeri zabeležili delovne organizacije Blisk, Panonija, trgovska podjetja Potrošnik in Merkur iz Beltinec. Še posebej velja omeniti podjetja Blisk in Panonijo, ki sta prvič uvedli tako obliko izobraževanja za člane kolektiva.
Od vseh gospodarskih organizacij v soboški občini je tovarna perila Mura storila največ. Delavci se nenehno izpo-
polnjujejo in izobražujejo, kar se pozneje močno odraža pri delu samoupravnih organov. V začetku letošnjega leta je center v Muri organiziral seminar za člane kolektiva, na katerem so se ti seznanili s poslovanjem in organizacijsko shemo podjetja.
Družbeno-politične organizacije v Murski Soboti so v tem letu organizirale večerno politično šolo predvsem za člane gospodarskih organizacij z namenom, da si pridobijo potrebno znanje, ki jim bo koristilo pri nadaljnem delu v samoupravnih organih.
Ko smo pregledovali uspelo akcijo izobraževanja članov podjetij, nismo mogli mimo tega, da se ne bi zanimali kaj mislijo na občinskem sindikalnem svetu o sedanjih oblikah izobraževanja neposrednih proizvajalcev. Tovrstno obliko, ki se je posebno zadnje čase močno uveljavila, ocenjujejo pozitivno, vendar menijo, da bi se morala uveljaviti v slehernem podjetju, ne pa samo v nekaterih, ker ima za izobraževanje (vsaj morala bi imeti) vsaka organizacija namenska sredstva.
Na delo samoupravnih organov so na občinskem sindikalnem svetu pripomnili, da je ena od pomanjkljivosti ta ker so člani premalo seznanjeni z novimi predpisi, kar se večkrat vidi na sejah, ko se izgublja dragoceni čas za razlago teh predpisov. Predlagajo, da bi morala biti informiranost članov o novih predpisih temeljitejša.
Olajšave za kmete-borce
S prvim aprilom je stopil v veljavo zakon, ki govori, da bodo imeli kmetje borci odslej naprej redno socialno zavarovanje, kar bo v več primerih omogočilo, da bo delo komisije, ki je že v lanskem letu reševala tovrstna zdravstvena vprašanja borcev, v prihodnje dosti lažje, saj ne bodo denarna sredstva predstavljala kamen spotike nadaljnjega zdravljenja borcev, od katerih je bilo pri pregledu lani samo 5 zdravih.
Na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine v Murski Soboti je bil sprejet sklep, da so kmetom-borcem, ki so aktivno ali organizirano delali v NOV že pred 9. 9. 1943, se odpiše 40 odstotkov občinskega dela od kmetijstva. Tistim pa, ki so se aktivno udeleževali v NOV po 9. 9. 1943, se odpiše
po sklepu skupščine 20 odst. S temi zaključki skupščin se bodo bolj sprostila sredstva, katera bodo lahko kmetje namenili za ureditev svojega doma in drugo.
Samo v lanskem letu je bilo med borce razdeljeno en milijon 'in pol dinarjev v obliki priznavalnin, od katerih so dobivali posamezniki od 7 do 20 tisoč dinarjev. V letošnjem letu pa predvidevajo sredstva za priznavalnine še povišati.
Tudi za rekreacijo in letovanje je za borce preskrbljeno. Okrajno združenje ZB Maribor ima v Valovinah pri Puli urejeno bivanje za borce in svojce. Samo v lanskem letu je letovalo na morju okrog 75 članov soboške občinske organizacije ZB.
Tudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela je pred kratkim kupilo 8 enoosnih traktorskih kosilnic, ki jih bodo uporabljali kooperanti posestva. Slika kaže eno takih kosilnic med »demonstracijo« pred kamero našega sodelavca. Kosilnice so italijanskega izvora in stanejo blizu pol milijona dinarjev. Za naše razmere je to nekoliko drag stroj.
OB DVAJSET LETNICI OSVOBODITVE MADŽARSKE
Mesta sredi „puste“
Prijateljska Madžarska je slavila te dni svoj veliki praznik — 20-letnico osvoboditve dežele nacistov. Svečanosti so zaključili v nedeljo, ko je bila v glavnem mestu Budimpešti velika vojaška parada. Pomembno obletnico je s svojo navzočnostjo počastilo tudi mnogo visokih gostov iz tujine, med drugim podpredsednik SFRJ Aleksander Rankovič.
Četrtega aprila leta 1945 na Madžarskem ni bilo niti enega nemškega vojaka več. Ta dan ne proslavlja današnja Madžarska samo kot dan osvoboditve, ampak tudi kot pričetek družbene preobrazbe, ki je kmalu zatem v obdobju obnove in obdobju intenzivne graditve pokazala svojo življenjsko moč.
Dve desetletji nista kdo ve kako veliko obdobje, toda v deželi, ki se je z vso vnemo lotila dela, da bi ustvarila čim trdnejšo podlago za socialistično družbo, je to precej. Madžarska je presegla za petkrat predvojno industrijsko zmogljivost. V tem času so vložili v industrijsko izgradnjo približno 150 milijard forintov. Na nekdanjih »pustah« so zrasla nova mesta. med drugimi Duna-Varos, jeklarske, kemične in aluminijske industrije. V Czepcl, madžarskem Porurju, prispe vsako jutro kakih 40.000 delavcev v 19 novih tovarn, ki so razmeščene po otoku sredi Donave v dolžini več kot petdeset kilometrov.
Gospodarski in še posebej industrijski razvoj je potekal na Madžarskem brez velikih skokov na podlagi umerjenih načrtov. Madžarsko so pred vojno imenovali ustanovo »treh milijonov siromakov«, danes pa dve tretjini prebivalcev dela v proizvodnji in
ustvarja 70 odstotkov nacionalnega dohodka.
Tretjino industrijskih proizvodov izvažajo, vsak tretji izdelek pa je izdelek strojne industrije. Ker Madžarska nima dovolj surovin, razvija takšne vrste specializiranih proizvodov, ki ne terjajo velikih količin kovinskih surovin. Dalje je zelo pomemben člen v izmenjavi med socialističnimi deželami. Sedem desetin zunanje trgovine odpade prav na te dežele.
Navzlic pogostim sušam je Madžarska dosegla tudi lepe rezultate v kmetijstvu. Danes obsega socialistični sektor 95,6 odst. oranice, sama proizvodnja pa se je v zadnjih letih lepo razvila. Tretjina Madžarov živi od kmetijstva, vendar tu ni več glavni pridelek pšenica. Četrtina vseh investicij odpade na kmetijstvo.
Seveda je tak razvoj gospodarstva omogočil tudi boljše splošne življenjske pogoje Madžarov. Realni zaslužek so se v primerjavi s stanjem pred šestnajstimi leti povečali skoraj za tri četrtine.
Vendar na Madžarskem v teh slavnostnih dneh ne pozabljajo na težave, četudi so najtežje rane, ki jih je pred oktobrskimi dogodki leta 1956 in po njem povzročila stalinistična-rakosijevska surovost, že zacelili.
POMURSKI VESTNIK, 8. aprila 1965
2
Uspešno končana politična šola
Pred dnevi so se končala predavanja v večerni politični šoli v Murski Soboti in Petrovcih, katero je organizirala Delavska univerza iz Murske Sobote. Program za šolo je pripravila univerza skupno s političnimi organizacijami. Šola je delovala v štirih oddelkih. Samo v Murski Soboti so bili v zimskem času trije oddelki (mladinski, sindikalni in partijski), četrti pa je bil v Petrovcih.
Skupno je bilo za šolo prijavljenih 106 kandidatov, med tem ko jih je končalo 87. Ostali so, nekateri zaradi neresnosti, drugi pa zaradi objektivnih razlogov prenehali hoditi v šolo. Potrebno je pripomniti, da je od skupnega števila tistih, ki so do konca hodili na predavanje, prišlo na zaključni razgovor le 74.
Od skupnega števila slušateljev je bil po oddelkih najboljši rezultat v Petrovcih, kjer se je vpisalo 20 interesentov, na zaključni razgovor pa jih je prišlo 16.
Splošna ocena šole je zadovoljiva, kar so tudi med drugim dovolj jasno pokazali rezultati nalog, ki so jih udeleženci šole na kraju napisa-
li. Boljše so bile napisane naloge tistih slušateljev, ki so obravnavali temo s tistega področja, na katerem delajo, medtem ko so bile naloge, ki so obravnavale splošno problematiko, nekoliko slabše. V začetku šole so slušatelji izpolnili teste, ravno tako tudi na koncu. Oboji testi so bili sestavljeni iz istih vprašanj, kar bi služilo za oceno uspeha šole, vendar ta oblika ni uspela, ker so slušatelji reševali teste preveč kolektivno.
Organizatorji šole menijo, da je bila večja pomanjkljivost med predavanji ta, da so se slušatelji premalo posluževali skupinskega dela, da bi lahko v več primerih uspešneje razvozljali problematiko, ki je zanimala udeležence šole. Iz razgovora s slušatelji sem zaključil, da ocenjujejo delo šole uspešno. Pripominjali so samo, da jim čas ni ravno odgovarjal in da je bil program preveč obširen, zato pa je bila snov precej zgoščena ter za nekatere pretežka.
V ponedeljek so udeleženci večerne politične šole prejeli potrdila, da so uspešno končali dopolnilno šolo.
Tudi v prihodnje bo potrebno organizirati take in podobne centre za dopolnilno izobraževanje. Velja pripomniti, ko poročamo o uspelem zaključku šole, da morajo biti v prihodnje priprave za izbiro kandidatov v politično šolo bolj načrtne in sistematične. Organizacije, ki kadrujejo v to šolo, morajo imeti s slušatelji tudi pozneje povezavo in jih v primeru, da ta ali oni preneha hoditi na predavanja, kličejo na zagovor. Odgovornost se mora čutiti, ker je le v tem primeru uspeh skupnih prizadevanj plodnejši.
Letošnja pomlad ni popolnoma upoštevala koledarja. Prišla je mnogo bolj zgodaj. Zato ni nič čudnega, da so zvončki s svojimi cvetovi pobelili gozdna tla.
Še o neizpolnjeni obljubi
V zadnji številki Pomurskega vestnika dne 1. aprila 1965 je bil objavljen članek pod naslovom »Neizpolnjena obljuba.«
Neinformirani bralec bi lahko sklepal iz omenjenega članka, da je arondacijska komisija površno opravljala svojo poslanstvo. Želel bi dati odgovor na stavek, ki je bil dobesedno zapisan v časopisu takole: »Arondacijska komisija je obljubila obema prizadetima in prevzela obvezo, da se omogoči obema tovarišema zaposlitev.«
Nedvomno je to res, da je bil tak sporazum sklenjen s prizadetimi. Moram pa povedati to, da sta se en član komisije in predstavnik KIK predhodno dogovorila z merodajnimi osebami o zaposlitvi prizadetih. To pomeni, da komisija ni sklepala sporazum na lastno pest, temveč na podlagi dogovora s tistimi, ki bi lahko omogočili zaposlitev. Nimam namena, da bi opisoval petmesečno zgodovino te zadeve. Prepričan sem, da bi lahko zadevo rešili že davno z razumevanjem tistih gospodarskih organizacij, kjer sta imela prizadeta prošnjo za sprejem, seveda če bi vsi odgovorni činitelji, posebno še subjektivni, informirali komisijo za sprejem delavcev tako, kot to zahteva naš družbeni interes.
Varga Aleksander
GORNJA RADGONA
Izredno zanimanje za predavanja v šolah za starše
10 tednov trajajoče šole za starše v Apačah, Vidmu ob Ščavnici, Stogovcih in Radencih, ki jih je organizirala delavska univerza, so z uspehom zaključili. Vsaka šola je imela po 10 predavanj iz vzgojnega, zdravstvenega in pravnega področja. Najbolj so starše zanimala predavanja iz družinskega prava — odnosi starši, družina, otroci, pa tudi ostalim predavanjem so z zanimanjem sledili in o njih razpravljali. Največji obisk so imeli v Vidmu, kjer skoraj nikdar ni bilo izpod 40 udeležencev, ter v Stogovcih, čeprav so tam vasi precej oddaljene od centra. Precej zanimanja pa so pokazali tudi starši v Apačah in Radencih, k čemur so mnogo pripomogla kvalitetna predavanja in dobri predavatelji iz vrst domačih prosvetnih, zdravstvenih delavcev in pravnikov. V novi sezoni bodo vpeljali šole za starše še na Kapeli, v Negovi in še kje.
Z delom so končali tudi že na obeh političnih šolah, dalje so zaključili drugi, oziroma prvi tečaj osnovne šole za odrasle na Kapeli in Radgoni,
kjer nadaljujejo z drugim tečajem, medtem ko bo ekonomska srednja šola za odrasle končala meseca maja. Delavska univerza ima trenutno po vaseh predavanja predvsem iz kmetijstva, organizirala bo še nekaj seminarjev za organe upravljanja v delovnih organizacijah, vrh tega pa delujejo na terenu še nekatere šole za življenje za doraščajočo mladino.	IKA
OTROŠKI VRTEC V DOLINI
Eden izmed bistvenih pogojev za izboljšanje dvojezičnega šolstva je vsekakor ustvarjanje predšolskih ustanov na dvojezičnem področju. Otroškim vrtcem v Dobrovniku, Gaberju in Lendavi se bo v teh dneh pridružil še vrtec v Dolini. V lepo urejenem vaškem domu bodo našli zatočišče najmlajši, teh pa bo v Dolini nad 20. Opremo je nabavila občinska skupščina iz sredstev za predšolske ustanove na dvojezičnem območju.
DRUGIČ KVIS V LJUTOMERU
Kaj veš kaj znaš o poklicih
V nedeljo je bila v Ljutomeru prireditev »Kaj veš kaj znaš o poklicih«, ki jo je organiziral Zavod za zaposlevanje v Ljutomeru z delovnimi organizacijami in vodstvi šol.
Ta malce nenavadna prireditev (tekmovanje) je vzbudilo v Ljutomeru posebno zanimanje, kar dokazuje tudi številna udeležba. Široka akcija o spoznavanju poklicev na ljutomerskih onsnovnih šolah se je v nedeljo zaključila v Ljutomeru, kjer so nastopali najboljši predstavniki posamezne šole. Devet skupin s tremi predstavniki je odgovarjalo na vprašanja nič manj kot o 69 poklicih. Skupno je sodelovalo na tem zanimivem tekmovanju 27 učencev osmih razredov, katerega je spremljal ansambel Hanžekoviči iz Veržeja in pevska skupina ljutomerske gimnazije. Prvi so se po uvodnih besedah predstavili občinstvu učenci osmega razreda osnovne šole Bučkovci. Od možnih 27 točk so nabrali skupno 22 točk. Za njimi so pred mikrofon stopili učenci osnovne šole v Razkrižju, ki so si priborili le 20 točk.
Med prvimi nastopajočimi so bili najuspešnejši Križevčani, ki jim je posebna strokovna komisija, o-
cenila odgovore s 24 točkami. Sledili so Cezanjevčani, za njimi pa so se občinstvu predstavili učenci posebne šole, ki so odgovarjali na lažja vprašanja.
Nadvse so presenetili, tekmovalce in občinstvo učenci osmega razreda osnovne šole Križevci, ki so zelo dobro odgovarjali, saj so si priborili vseh 27 točk in s tem tudi prvo mesto, za kar so prejeli lepo kolektivno nagrado — električni vrtalni stroj. Posamezniki pa so prejeli lepe denarne nagrade.
Drugo mesto tekmovanja je zasedla osnovna šola Ivana Cankarja — 8. a. razred s 26 točkami. Za kolektivno nagrado so prejeli varilni aparat, posamezniki pa denarne nagrade. Nato sledijo: osnovna šola Ljutomer 8. c. razred 26 točk, osnovna šola Veržej 25 točk, osnovna šola Križevci 8. b. razred 24 točk, osnovna šola Ivana Cankarja v Ljutomeru 8. b. razred 23 točk, Bučkovci 22 točk, Cezanjevci 21 točk in osnovna šola Razkrižje 20 točk.
Več skrbi za varstvo spomenikov
Pri občinski skupščini G. Radgona deluje komisija za varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti. Delo komisije je zelo razgibano, ker jo sestavljajo ljudje, ki opravljajo delo z veseljem. S skromno dotacijo, ki jo je v minulem letu dala skupščina, so se obnavljala in restavrirala kužna znamenja po Apaški kotlini, v Črešnjevcih, Murščaku itd. Skoraj pri vseh obnovitvenih in zaščitenih delih so pomagali prebivalci iz krajev kjer se spomeniki nahajajo. Tako se je v minulem letu z malo sredstvi rešilo vrsto spomenikov, ki so bili v skrajno slabem stanju. Saj se še dogaja, da neodgovorni in nepoučni ljudje dragocene stoletne spomenike, ki so včasih tudi umetniško pomembni brezvestno rušijo in uničujejo.
V občini Gornja Radgona je na žalost v preteklosti bila napravljena nepopravljiva škoda na premnogem spomeniku, ker ni bila urejena zaščita in varstvo spomenikov. Malo boljše je stanje na vi-
demskem področju, kjer je komisija za spomeniško varstvo pri bivši občini Videm organizirala obnovo in zaščito spomenikov.
Za bodoče namerava komisija popisati in slikati vse objekte, ki jih bodo strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo Maribor spoznali za zgodovinsko in umetniško pomembne. Nadaljevala se bodo dela pri obnovi spomenikov v okviru skromnih sredstev, da se prepreči propadanje.
Pred nedavnim je komisija organizirala predavanje o problemih varstva zgodovinskih in prirodnih znamenitosti v občini. Predavanja so se udeležili člani komisije, zastopniki občinske uprave, gradbeniki, gozdarji, zastopniki kmetijskih organizacij in drugi. Predavatelj je z diapozitivi pokazal, kako rešujejo varstvo narave v Švici in kako delamo pri nas. Poudarjal je, da nekateri smatrajo posek vsakega drevesa in grma kot najvažnejši agro poseg. Pri tem pa ustvarjajo goloseke in puščave in uničujejo pogoje za biološko ravnotežje v naravi. Prikazal je v slikah napake, ki so jih z nepremišljenimi poseki in neprimernimi gradnjami naredili v Radencih. Opozarjal je na prob-
leme zaščite in ureditve Negovskega jezera in okolice, da se ohranijo edinstveni sestoji in rastišča lokvanja in vodnega oreška. Z obžalovanjem je ugotovil, da so bila uničena nekatera redka eksotična drevesa v parku v Hercegovščaku. Ker se področje občine na široko odpira turizmu, je dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da ostane izgled pokrajine čimbolj pester in naj se kolikor je le mogoče narava ohrani nedotaknjena. Tudi videz naših vasi in krajev naj se ne bi kvaril z neprimernimi stavbami.
C. J.
Kotalkarji dobijo svoj prostor
Na prvi seji občinskega odbora za pripravo 20. obletnice osvoboditve je bilo rečeno, da bi bilo potrebno urediti prostor pred TVD Partizanom v Lendavi in ga asfaltirati, da bi lahko služil za različne športne prireditve. V preteklih letih se je med mladino izredno močno razvilo kotalkanje, zaradi pomanjkanja prostorov pa so otroci koristili ulico, pri tem pa bili v stalni nevarnosti. Sredstva za asfaltiranje bi prispevale go-
spodarske organizacije in občinska skupščina. Po razgovorih sodeč so gospodarske organizacije pripravljene prispevati sredstva, kar je vsekakor razveseljivo. Otroci bodo tako dobili svoj prostor pod soncem, kjer bodo vami pred nesrečami.
Ob tem še vprašanje, ali ni morda to pot, da bi se zbirala sredstva tudi za druge namene? S skupnimi močmi bi lahko uredili marsikakšen problem.
TO IN ONO O KRAJEVNI SKUPNOSTI OREŠJE
Trda pot do sodelovanja
Krajevno skupnost Orešje sestavljajo vasi Čentiba, Dolina, Pince vas, Pince marof in Benica. Od 1944 prebivalcev kolikor jih je v vseh vaseh je 90 odst. madžarske narodnosti. Področje ni tako veliko po številu prebivalcev, kot po obsežnosti, saj krajevna skupnost zajema skoraj vso področje med reko Muro in državno mejo jugovzhodno od Lendave.
Prebivalci se ukvarjajo s poljedeljstvom in vinogradništvom, velika večina pa se je v letih po vojni vključila v porajajoče se industrije. Na preobrazbo teh vasi je največ vplivalo podjetje Nafta, ki je na tem področju razvijalo svojo dejavnost. Veliko število zaposlenih ljudi pa je povzročilo in omogočilo hitrejše širjenje družbenega sektorja kmetijstva, saj danes na tem področju deluje kmetijski obrat KIK v Benici in Lendavi. Pod vplivom strukturalnih
sprememb so se spreminjale tudi subjektivne sile na vasi, ki pa morda zaradi specifičnosti malce zaostajajo.
1963. leta so prenehali delovati krajevni odbori mesto njih pa so se ustanovile krajevne skupnosti. Združitev petih vasi v eno krajevno skupnost je že v samem začetku porajala številna nesoglasja med vodstvom krajevne skupnosti po različnih vprašanjih, predvsem pa po tem, kako izključiti težnje po lokalizmu, kje naj bo sedež krajevne skupnosti itd. Upoštevajoč sestav krajevne skupnosti, rastresenost naselij in število prebivalcev po naseljih, ki je zelo različna se je imenoval poleg sveta skupnosti še izvršni organ tega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki vseh vasi iz vsake po eden član. Delovanje krajevne skupnosti je bilo v začetku težavno prav gotovo tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Na celotnem področju je izredno aktualno vprašanje popravila cest in poti, za
vsa ta dela pa seveda ni bilo dovolj sredstev. V letu 1964 je KS razpolagala z 820,000 dinarji, v letu 1964 pa z 1,300.000, vendar pa tudi ta sredstva niso bila zadostna. Velik problem so tod tudi lastniki vinogradov iz sosednje republike, ki koristijo poti, nič pa ne prispevajo za njihovo popravilo.
V zadnjih letih pa so bili tu doseženi lepi rezultati. Poleg vaškega doma v Čentibi, so občani zgradili svoj dom tudi v Dolini, kjer so pred nedavnim odprli tudi otroški vrtec. V Benici se te dni zaključujejo dela na adaptaciji zadružnega doma, sredstva pa so v vseh teh vaseh zbrali občani poleg sredstev, ki jih je dala republika.
Na področju krajevne skupnosti je čutiti kulturno delovanje dramskih skupin, posebno aktivna pa je skupina iz Doline.
Začetni uspehi so doseženi, bili bi lahko mnogo večji s primernimi metodami dela, prav zaradi specifičnosti področja. Delovanje krajevne skupnosti kot je to Orešje je možno samo v pogojih skladnega sodelovanja vseh subjektivnih faktorjev ob izločenih Iokalističnih težnjah, ki so v dosedanjem delovanju večkrat prišle do izraza.
Iz obrata težke konfekcije tovarne »Mura«
NOVINAR
Kolikokrat so ljudje že izrekli to nesrečno besedico. Ali je res tako nesrečen? Kako morajo biti potem nesrečni šele tisti ljudje, ki si poleg svojega imena nadanejo še to besedico?
Že dolgo, dolgo je znano, da so novinarji posebne vrste ljudje. Ti delajo (ali karkoli že to imenujemo) vedno in nikoli. Takrat, ko bi jih človek najbolj potreboval, jih ni nikjer, kadar jih pa ni treba, so vedno za petami.
Novinarji prično svoj duševno težki delovni dan takrat, ko se ostali delavci odpravljajo na malico, tajnica, predsedniki, direktorji, sekretarji in podobni pisarniški molji oberejo bližnje in daljnje pisarne in preberejo vse časopise in revije. Kljub temu, da novinarjev ne morejo videti.
Vsako delo ima svoje težave. Nikjer ni z rožicami postlano. Le novinarji so rasa za sebe. Poleg vsega tega (ne) dela tako dobro zaslužijo kot nihče od zgoraj navednih poštenih ljudi. (Naziranje mojega strica in daljnje tete.)
Tedaj, ko so ostali ljudje odpravljajo domov, se ti salamenski novinarji pojavijo na vrat na nos v pisarni in želijo vse mogoča in nemogoča poročila in objasnila. Vse jih zanima in ko jim vse pojasnijo — tako na brzino — se dosledno domislijo še česa, kar bi radi vedeli prav na drobno. Ne vem, kdo jim sploh to pravico daje? Končno, kaj jih pa vse to briga.
V večini podjetij in kolektivih imajo oskrbljene reprezentančne izdatke za sedmo silo. Saj človek ne bi pil. Sicer pa zakaj bi zanemarjal prelepo gorenjsko navadico in povrhu se jim lahko še zameriš, če ne popiješ kofetka ali šilce
žganja.
»Ko bi od časa do časa vsaj kaj pametnega napisali v ta vaš »cajtung«, tako mi vedno govori moj stric. Sicer morajo tudi novinarji živeti, vendar to, kar počenjate novinarji, presega že vse meje.
»Vsak normalni človek vstane zjutraj ob petih, šestih ali najkasneje ob sedmih — seveda če ni bolan. Ti pa se mirne duše valjaš tja do desete ali dvanajste ure v postelji. V službo ne prihajaš redno prav tako tudi ne na kosilo, večerje morajo vreči v pomije, vse to mi pripovedujejo tvoji domači.« Tako mi je pred dnevi našteval moj stric, ki je v prostem in ne prostem času poklicni »zabušant«. Morda se bo še kdo strinjal z njim, vendar jaz grem po nekem reku, ki ga v redakciji tolikokrat slišim: »Psi lajajo, karavana gre dalje!«
Pri nas v podjetju smo ga tako lepo prosili: »Nikar še ne pišite o tem in tem, ker še ni primerno za objavo v »cajtungah!« On nam je obljubil, vendar smo drugi dan brali v tem »cajtungu«, da je v tem in tem podjetju tako in tako, žena tega in tega vodilnega uslužbenca je brez šol dobila tako in tako delovno mesto in podobno. Ti primeri so napisani zgolj zaradi prostora in niso vzeti iz prakse.
V podjetjih in podobnih ustanovah kaj radi porečejo: »Toliko jim dajemo denarja za razne reklame in voščila, oni pa v zahvalo oznanjajo javnosti razne nepravilnosti, ki se dogajajo v našem kolektivu ali organizaciji.«
Pa me je včeraj stric pobaral, koliko pa kaj dobiš za takle članek? Ja, veš to je pa takole: »Točke, točke...« Komaj sem se lotil, da bi mu obrazložil, kako je s to zadevo, pa me je že prekinil.
»No, no, nič mi ne govori, ti moraš imeti toliko denarja, kot cigan uši! Garam od jutra do večera, pa še za davek komaj spravim skupaj!« je dodal moj ljubljeni striček.
Zgornji članek je po nesreči nastal izpod peresa novinarja, ki so mu peti dan po rojstvu zapisali na listek ime in priimek: JOŽE JARC.
POMURSKI VESTNIK, 8. aprila 1965
3
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 11. aprila
8.00 Mladinska radijska igra, Aleksander Marodič: Nackov detektivski urad; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.;
10.00	Se pomnite, tovariši . . . Mirko Ljubič: Po ovinkih k svobodi;
10.30	Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	II; 13.30 Za našo vas; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05—18.00 Športno popoldne; 18.00 Radijska igra; Marjan Marinc: Weekend; 18.37 Večerna pesem; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 V plesnem ritmu;
PONEDELJEK, 12. aprila
8.55 Za mlade radovedneže, Pomladna setev; 10.15 Pisan orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek; L. Scialcia: Nemci na Siciliji; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Pri nas dosegljivi herbicidi za koruzo; 12.15 Čez hrib in dol; 14.05 S poti po Norveškem in Finskem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Narava in človek, Dr. Kazimir Tarman: Pokrajina, živali in človek;
20.00	Izbrali smo za vas . . . 20.20 Koncert komornega orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 13. aprila
8.05	Zadovoljni Kranjci in Trio Avgusta Stanka; 8.25 Od melodije do melodije; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Vinko Strgar: Samonikle rastline za vrt; 12.15 Kvartet »Do« poje črnske duhovne pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, O slovenski povojni književnosti — IV. del; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30
V	torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu;
18.15	Pol ure z vokalnimi solisti, ansambli in instrumentalnimi solisti; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Majhen recital; 20.20 Radijska igra; Erasmus Schöfer: Pikadon; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Od popevke do popevke.
SREDA, 14. aprila
8.55 Pisan svet pravljic in zgodb Pravljica severnoameriških črncev; 9.10 Radovan Gobec: Himna delu; Ublad Vrabec: Udar na udar; 10.15 Melodije za razvedrilo;
10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Franjo Janežič Agresivnosti pepelaste plesni v pregostih posevkih žita; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Dueti iz francoskih oper; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; Stavčni členi so oživeli; 14.35 Kaj in kako pojo otroci pri nas in po svetu; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 O življenju in delu Johannesa Brahmsa; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper;
18.45	Naš razgovor; 20.20 Tako pojo in igrajo v Moskvi; 20.40 Antonin Dvoržak: Vrag in Katra (opera); 22.10 Nočni zvočni mozaik;
ČETRTEK, 15. aprila
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Slovenske narodne; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Oskrbovanje jagodovih nasadov;
12.15	Opoldanski domači pele-mele.
14.05	Naši solisti v operah Richarda Wagnerja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod, W. Eckart: Žene iz Kalatasa; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Trobentač Pavle Oman; 18.45 Jezikovni pogovori;
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer, S. Beckett: Pepal; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Od popevke do popevke;
PETEK, 16. aprila
8.35 Melodije za razvedrilo; 8.55 Pionirski tednik: 9.35 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Mlinar: Varujmo gozdove pred požari; 12.15 Domače pesmi in napevi; 12.30 Iz oper starih italijanskih mojstrov;
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo, Jurček — umazanec; 14.35 Minute za ansambelsko glasbo;
15.30	Irske narodne pesmi: 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe;
18.45 Ta teden v skupščinskih odbori 20.00 Zvočni mozaik: 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 20.40 Svetovne operne hiše;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 17. aprila
8.25 Zabavne melodije; 9.45 Četrt ure s pevko Ymo Sumac; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Ali smemo jaremu ječmenu za pivovarstvo dognojevati?; 12.15 Igrajo vam kmečke pihalne godbe; 14.05 Odlomki iz opere Ero iz onega sveta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino: 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu: 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 20.00
V	soboto zvečer: 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KROSU
Odlična organizacija
Tudi pomurski atleti uspešni
Atletski klub Pomurje Murska Sobota je bil v nedeljo organizator 20. republiškega prvenstva v krosu. Na tekmovanju, ki si ga je ogledalo okrog 1000 gledalcev je nastopilo 9 klubov s 175 tekmoval-
ci in tekmovalkami in sicer: AK Branik 37, AK Kladivar 36, AK Ljubljana 34, AK Pomurje 28, AAK Olimpija 13, AK Rudar 12, ŽŠD Maribor 8, ŠD Triglav 6 ter TVD Partizan Kočevje 1. V imenu organizatorja je tekmovanje pozdravil predsednik AK Pomurje tov. Jože Vild, v imenu AZS pa sekretar tov. Irena Ostrovška.
Letošnje republiško prvenstvo v krosu je bilo nadvse zanimivo, saj so na njem nastopili skoraj vsi najboljši slovenski atleti. Z močno ekipo je nastopil tudi AK
Pomurje, čeprav samo v konkurenci mladincev in mladink. Mladi atleti in atletinje iz Murske Sobote so na tovrstnem kvalitetnem tekmovanju dosegli velik uspeh, kar zlasti velja za mladinke, ki
so ekipno zasedle kar dve drugi mesti. Uspešni pa so bili tudi mladinci z osvojitvijo tretjega in četrtega mesta. Najuspešnejši tekmovalci AK Pomurje so bili Kovačec v tekmovanju mlajših mladink, kjer je v teku na 800 m zasedla tretje mesto s časom 3:11.4, Bac, ki je v teku na 1000 m med starejšimi mladinkami prav tako zasedla tretje mesto s časom 3:35,3 ter Težak, ki je bil tudi tretji v teku na 3000 m med starejšimi mladinci s časom 8:31,0. Najzanimivejša disciplina je bil vsekakor
tek na 4000 m za člane, kjer se je vodila ostra borba za prvo mesto med Španom in Žuntarjem. Slednjega je uspel Špan prehiteti na samem cilju, ter tako zmagati. Za gledalce je bil zelo zanimiv tudi tek na 7000 m, kjer je bil v središču pozornosti domačin Kovač. Ker smo vsi pričakovali, da bo Kovač nastopil v teku na 4000 m, kar je bolj njegovi disciplina, seveda v teku na 7000 m ni vzdržal do konca in je zasedel tretje mesto. Sicer je bila organizacija letošnjega prvenstva v krosu odlično izvedena, za kar gre priznanje AK Pomurje in SŠTV Murska Sobota.
Rezultati:
Mlajše mladinke 800 m :
1.	Kobal (Maribor) 3:09,0
2.	Lipnik (Branik) 3:11,1
3.	KOVAČEC (Pomurje) 3:11,4
6.	Zelko (Pomurje) 3:19,6 15. Svetina (Pomurje) 3:27,0
Starejše mladinke 1000 m:
1.	Peček (Ljubljana) 3:32,0
2.	Kukec (Kladivar) 3:35,3
3.	BAC (Pomurje) 3:35,3
5. Kaučič (Pomurje) 3:48,5
11.	Horvat (Pomurje) 4:07,0
Mlajši mladinci 2000 m:
1. Šraj (Triglav) 6:14,9 2. Bizjak (Kladivar) 6:16,2 3. Šebela (Olympija) 6:18,3
12.	Bagola (Pomurje) 6:52,0
17.	Marič (Pomurje) 7:02,0
Starejši mladinci 3000 m:
1.	Mole (Olympija) 8:19,1
2.	Gorjup (Olympija) 8:29,9
3.	TEŽAK (Pomurje) 8:31,0
7.	Meričnjak (Pomurje 8:49,8
18.	Potočnik (Pomurje) 9:08,0
Članice 2000 m:
1. Čebela (Kladivar) 8:20,4
2.	Gačnik (Kladivar) 8:22,6
3.	Šarlah (Kladivar) 8:29,9
Člani 4000 m:
1.	Špan (Ljubljana) 12:27,4
2.	Žuntar (Kladivar) 12:27,5
3.	Hafner (Ljubljana) 12:42,0
Člani 7000 m:
1.	Štros (Ljubljana) 22:34,0
2.	Verdnik (Ljubljana) 24,09,8
3.	KOVAČ (Olympija) 24,37,0
Feri Maučec
Zbor tekmovalcev pred pričetkom republiškega teka v krosu
Proglasitev zmagovalk teka na 1000 m (Foto Luthar)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
ILIRIJA: MURA 0:0
V tretjem kolu spomladanskega dela prvenstva SNL. so nogometaši Mure v nedeljo gostovali v Ljubljani in se v borbi za točke pomerili z moštvom Ilirije. Tekma, ki je bila izredno borbena se je končala brez gola. Prve minute so pripadale domačinom, ki so si prizadevali že na samem začetku ustvariti prednost. V tem delu so imeli tudi priložnost za gol, ki pa je niso izkoristili. Nato je prevzela pobudo Mura, ki prav tako ni izkoristila idealne priložnosti za zadetek. Do konca prvega polčasa so se napadi obojestransko menjavali, vendar do zadetka ni prišlo. V drugem polčasu so imeli rahlo terensko premoč gostje, večkrat prišli pred gol domačinov, vendar so bili napadalci nespretni in niso znali iz-
koristiti niti najidealnejše prilike. Kljub vsemu pa pomeni točka za igralce Mure uspeh. Tekmo je dobro vodil Blekač iz Šoštanja. Prihodnjo nedeljo gostujejo v M. Soboti nogometaši Aluminija iz Kidričevega.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
OLIMPIJA : MURA 4:1 (2:0)
Vodeča enajstorica Olimpije iz Ljubljane je na svojem igrišču v okviru SML premagala mladinsko moštvo Mure iz Murske Sobote z rezultatom 4:1 (2:0). Domačini so bili tehnično boljše moštvo in zasluženo zmagali. Edini gol za Muro je dosegel Kerčmar iz enajstmetrovke.
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
Fužinar: Nafta 1:1 (1:1)
Nogometaši Nafte iz Lendave so v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v SCL — vzhod gostovali v Ravnah na Koroškem ter igrali s tamkajšnjim Fužinarjem neodločeno 1:1 (1:1), kar je uspeh. Edini zadetek za Nafto je dosegel Gobec že v 5. minuti igre. Tekma je bila v glavnem ena-
kovredna in borbena. Sodil je Fink iz Slovenskih Konjic.
GRAFlČAR : SL. KONJICE 0:2 (0:1)
V prvem kolu tekmovanja SCL — vzhod je Grafičar nepričakovano doživel poraz na svojem igrišču v srečanju z nogometaši iz Slovenskih Konjic. Čeprav je bil Grafičar terensko nadmočen, ni znal izkoristiti nekaj stoodstotnih priložnosti za gol ter tako prepustil dragoceni točki. Sodil je Cvirn iz Maribora.
TEKMOVANJE ZA NOGOMETNI KUP
VRSTA PRESENEČENJ
V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo tekmovanja za jugoslovanski nogmetni pokal, ki je prineslo vrsto presenetljivih izidov. Največje presenečenje je pripravilo moštvo Tehnostroja iz Ljutomera, ki je visoko premagalo Turnišče, presenečajo pa tudi zmage Pušče nad Gradbenikom, Borejec nad Bogojino, Brazde nad Puconci ter Veržeja nad Bakovci. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultatu
Borejci : Bogojina 3:2 Brazda : Puconci 4:1 Pušča : Gradbenik 6:3 Dokležovje : Beltinci 2:4 Tehnostroj : Turnišče 9:2 Tišina : Šalovci 1:5 Veržej : Bakovci 3:2
KOŠARKA
V prijateljski košarkarski tekmi sta se pomerili ženska in moška vrsta Herkulesa iz Kranja in Enotnost iz Murske Sobote. V obeh srečanjih so bili uspešni gimnazijci iz Kranja. Moški so zmagali z rezultatom 52:32, ženske pa 45:14. Pri Sobočankah sta bili najuspešnejši Kuharjeva in Vajda, ki sta dosegli po 6 košev, pri moških pa Gomboši 14 ter Podlesek 9 košev itd. Soboški dijaki bodo vrnili obisk Kranjčanom, tovrstna tekmovanja pa naj bi postala tradicionalna.
NE SPREJEMAMO
prošenj za sprejem v delovno razmerje in na prejete prošnje ne dajemo odgovorov.
»ELMA,« obrat Lendava
ODDELEK ZA NARODNO OBRAMBO pri Skupščini občine Murska Sobota potrebuje za dva meseca
KUHARICO
za kuhanje v taboru predvojaške vzgoje.
Plača po dogovoru.
Ponudbe sprejema oddelek za narodno obrambo, M. Sobota, Trubarjev drevored 2 do 15. aprila 1965.
Šah
V počastitev dneva železničarjev je bil v Murski Soboti tradicionalni šahovski troboj med delovnimi kolektivi Pomurski tisk, Bolnice in Želežničarja. Najuspešnejši na tekmovanju so bili šahisti Pomurskega tiska, ki so zasedli prvo mesto pred Železničarjem in Bolnico. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
Bolnica : Pomurski tisk 1:4 Železničar : Pom. tisk 2,5:2,5 Železničar : Bolnica 3:2
NAS MALI INTERVJU
HENRIK HAKL
V Pomurju 850 nogometašev
Nogomet je v Pomurju najpopularnejša športna panoga, ki se je zlasti začela množično razvijati z ustanovitvijo Nogometne podzveze v Murski Soboti. Danes beležimo v Pomurju že lepo število nogometnih klubov in aktivov, ki merijo svoje moči v najrazličnejših ligah. Kaj več o tem pa nam bo povedal sekretar NP v Murski Soboti in dolgoletni športni delavec na področju nogometa tov. Henrik Hakl.
—	Najprej življenjepis?
Rodil sem se leta 1925 v Lemerju, sedaj uslužbenec KB v M. Soboti. Letos praznujem 20-letnico aktivnega delovanja na področju nogometa. Deset let sem bil sekretar NK Mura. že 5 leto sem sekretar NP v Murski Soboti, trenutno pa sem tudi sekretar Občinske zveze za telesno kulturo v Murski Soboti.
—	Kaj meniš o razvoju nogometa v Pomurju?
Z ustanovitvijo NP v Murski
Soboti se je nogomet v Pomurju zelo razširil, zlasti kar zadeva množičnosti. V Pomurju pa obstojajo vsi pogoji, da se ta športna panoga še bolj razvije. Zaenkrat predstavljajo največji problem materialna sredstva, saj največkrat za množičen razvoj nogometa ni niti dinarja, čeprav je skoraj nerazumljivo, da se v nekaterih primerih trošijo sredstva na pretek. Kljub vsem tem težavam pa so bili v zadnjem času doseženi vidni uspehi, saj danes tekmuje v Pomurju 28 enajstoric, število aktivnih nogometašev pa znaša 850.
Ker smo tik pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v PNL, kaj meniš o letošnjem prvenstvu?
Nogometna sezona se je pravzaprav že začela z nedeljskim kup tekmovanjem, dočim se bo prvenstvo v PNL začelo 18. aprila. Borba za prvo mesto bo vsekakor zanimiva, saj so moštva kvalitetno zelo izenačena in je več kandidatov za prvaka. Težave v letošnjem tekmovanju bodo predvsem v pomanjkanju nogometnih sodnikov in stojimo pred problemom, kako izvesti tekmovanje. Zato bi bilo zelo zaželjeno, da bi se v sodniške vrste vključili starejši nogometaši in tako pripomogli k uspešnejšemu nadaljnjemu razvoju nogometa v Pomurju.
— Morda še nekaj o pomurskih klubih v višjem tekmovanju?
NK Mura se sicer ne nahaja v zavidnem položaju, vendar upam, da bo uspešno zaključila sezono in še naprej ostala v SNL, ker bi v nasprotnem primeru ta izpad negativno vplival na celoten razvoj nogometa v Pomurju, ne samo za Mursko Soboto. Od Grafičarja in Nafte pa pričakujem solidno uvrstitev v zgornjem delu tabele.
—	In še tvoje želje?
Želim si, da bi NK Mura še naprej ostal v SNL in da bi v bodočnosti tudi Nafta prišla v SNL.
F. Maučec
HAKL HENRIK
VZHODNA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
Brez sprememb na vrhu
V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v vzhodni okrajni rokometni ligi je bilo najzanimivejše srečanje med Mladincem in Radenci, ki se je po hudi borbi končalo neodločeno. Vodeče ekipe Velika Nedelja, ESŠ in Lendava so zabeležile zanesljive zmage v gosteh, zaradi česar se stanje na tabeli ni spremenilo. Verjetno pa se stanje na čelu tabele tudi v naslednjih dveh kolih ne bo spremenilo in bo treba
počakati na medsebojna srečanja vodečih. V devetem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Mladinec : Radenci 23:23 Ljutomer : Lendava 14:19 Krog : ESŠ 19:25 Radgona : V. Nedelja 18:19
Tabela
Velika Nedelja	9	7	1	1	164:106	15
ESŠ	9	7	1	1	226:150	15
Lendava	9	7	0	2	161:135	14
Radenci	9	4	1	4	138:180	9
Mladinec	9	3	2	4	176:177	8
Radgona	9	3	0	6	176:167	6
Krog	9	1	1	7	143:188	3
Ljutomer	9	1	0	8	131:212	2
STRELSTVO
SD Pomurje občinski prvak
Te dni je bilo končano tekmovanje z zračno puško na področju občinskega strelskega odbora M. Sobota, ki se je odvijalo v treh skupinah. V prvi skupini je zmagala SD Pomurje pred SD Gimnazija-uičteljišče in SD SKŠ Rakičan. V drugi skupini je zasedla prvo mesto SD Gederovci, v tretji pa SD Moščanci.
Zmagovalci posameznih skupin so se v nedeljo v Murski Soboti pomerili med seboj za naslov občinskega prvaka. Po pričakovanju je zmagala SD Pomurje z 2220 krogi od 3000 možnih pred SD Gederovci 2002 in SD Moščanci 1620 krogov. Med posamezniki je bil najuspešnejši tekmovalec Turner (Pomurje) z 258 krogi od 300 možnih pred Bagarijem (Pomurje) 247, Kosom (Gederovci) 232, Vučino (Pomurje) 225, Lončarjem (Pomurje) 224 krogi itd.
HOKEJ NA TRAVI
V nedeljo sta bili odigrani pokalni tekmi v hokeju na travi med ekipama Enotnosti in Radgone ter Beltinci in Tišino. Obe tekmi sta se v regularnem času končali neodločeno, tako da so igrali podaljšek, naposled pa so zmagovalca odločali kazenski streli. Srečanji sta se končali takole: Enotnost : Radgona 1:0 Beltinci : Tišina 3:2
Odgovor na članek - Še enkrat .Pionirji Mladosti zopet najboljši'
Da bi bralcem PV omogočil pravilno oceno finalne tekme za pionirsko prvenstvo Pomurja v košarki med Mladostjo in Poletom je strokovni odbor za košarko M. Sobota na podlagi izjav vseh odgovornih oseb, ki so prisostvovali tej tekmi podal kratko analizo dogodkov, za katero prosimo, da jo objavite.
Prvi polčas je potekal v ostri igri, a v okviru pravil in se končal z vodstvom Poleta (27:22). V odmoru so igralci Mladosti dobili od trenerja podrobna navodila za drugi polčas, medtem ko so igralci Poleta iskali »tehnična navodila« pri gledalcih, saj so bili na tekmi brez vodstva. Posledica popolnega vpliva neodgovornih gledalcev so se hitro pokazale. Ves drugi polčas je moštvo Poleta igralo nervozno, nepovezano in grobo, medtem ko so igralci Mladosti z mirno in zbrano igro izpremeniti rezultat v svojo korist ter ga do konca tekme še močno povečali. Skrajno nešportno igro pa so igralci Poleta prikazali od 16 minute drugega polčasa dalje. Vrstile so se zelo grobe osebne napake, kot so suvanje na oder in v zid poleg igrišča, podmetavanje in izzivanje nasprotnih igralcev, neprestano ugovarjanje sodnikoma ter vračanje v igro že izključenih igralcev, tako da sta na koncu igre na igrišču ostala le dva igralca Poleta. Fizično in kondicijsko dobro izvežbana ekipa Poleta je bila psihično povsem nepripravljena na tako srečanje in če upoštevamo, da v nasprotju z Mladostjo ni imela vodstva, ki bi jo znalo v kritičnih trenutkih umiriti, si poraz povsem lahko razložimo.
Pregled dogodkov na igrišču nam torej pokaže nasprotno sliko od tiste, ki jo skuša s člankom ustvariti ŠŠD Polet. Pisanje o uporabi sredstev, ki nasprotujejo telesno-vzgojnim načelom je povsem neutemeljeno in kaže nepoznavanje dogodkov na tekmi. Tudi trditev, da je trener Mladosti vplival na sodnike so neresnične, nista govorila, niti ni dajal trener izjav o sojenju. Prav tako je čudna trditev o neenotnosti sodnikov, saj česar takega na tekmi ni bilo opaziti. Tudi ni na mestu ugotovitev, da je trener Mladosti istočasno član strokovnega odbora za košarko, kar naj bi vplivalo na sodnika, saj je dobro znano, da se košarkarsko tekmovanje v Pomurju prav pod njegovim vodstvom v zadnjem času uspešno razvija. Poleg tega pa je iz razvoja dogodkov na tekmi več kot očitno da Mladost nikakor ni bila tista, ki je vodila borbo za osvojitev prvega mesta za vsako ceno. Na koncu se poraja še vprašanje, kdo je prav za prav avtor članka, ki je izšel v imenu ŠŠD Polet, saj od pedagoškega vodstva ni bilo nikogar na tekmi.
Strokovni odbor za košarko
Opomba uredništva: Ker naš novinar ni prisostvoval finalni tekmi za naslov pomurskega pionirskega prvaka v košarki med Mladostjo in Poletom, nam ni mogoče komentirati dogodkov. S tem obenem tudi zaključujemo polemiko.
USPEHI NOGOMETAŠEV TEHNOSTROJA
Nogometaši Tehnostroja iz Ljutomera, ki iz nedelje v nedeljo dosegajo lepše uspehe, so te dni zabeležili še dva lepa uspeha. V prijateljski nogometni tekmi so igrali v Lendavi z Nafto neodločeno 3:3, prav tako pa tudi v Ljutomeru z moštvom Mure 1:1.
TVD Partizan Veržej
Telesno-vzgojna dejavnost v Veržeju se odvija preko društva Partizan. V društvu gojijo nogomet, rokomet, odbojko, atletiko, splošno vadbo in šah. Izmed športnih panog, ki jih gojijo ima največ privržencev nogomet, kjer dosegajo tudi lepe rezultate. S članskim moštvom tekmujejo v pomurski nogometni ligi in se trenutno nahajajo na četrtem mestu na tabeli, kar je uspeh. V pomurski ligi nastopajo tudi mladinci, pionirji pa se redno udeležujejo vsakoletnega pionirskega turnirja, ki ga prireja NP v Murski Soboti. Poleg tega so imeli svojega člana v reprezentanci Pomurja, ki je v lanskem letu tekmovala na republiškem turnirju v Celju. Sicer pa nogomet ne zajema samo Veržej temveč tudi okoliške vasi Bunčani, Banovci in celo Ljutomer. Člani nogometne sekcije so si že pred leti uredili s prostovoljnim delom nogometno igrišče, v planu pa imajo še ureditev atletske steze.
Odbojkarska sekcija je bila ustanovljena v lanskem letu na pobudo ObZTK v Ljutomeru. ki je nameravala formirati občinsko ligo. vendar do te iz neznanih vzrokov ni prišlo. V lanskem letu so izvedli le društveno tekmovanje, letos pa so se prijavili za tekmovanje v občinski ligi Mur-
ska Sobota. Za odbojko vlada med mladino zanimanje, vendar jim primanjkuje strokovnega kadra. Tudi rokometaši se niso vključili v ligaško tekmovanje, ker na področju občine nimajo organiziranega tekmovanja in so tekmovali le v okviru društva. Računajo pa, da se vključijo v tekmovanje čim bo organizirana občinska liga. Tudi za rokomet je v Veržeju veliko zanimanje.
V atletiki so sodelovali na vseh prireditvah, ki jih je organizirala ObZTK. Prav tako so sodelovali na atletskem tekmovanju mladinskih aktivov v občini ter zasedli ekipno prvo mesto. Težave imajo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Pozimi tudi aktivno deluje splošna vadba, vendar samo za pionirje, pionirke. mladince in mladinke. Samostojne akademije v lanskem letu niso izvedli, pač pa so s posameznimi točkami sodelovali pri organizaciji raznih proslav. Tej dejavnosti posvečajo vso pozornost, saj vsako leto pošiljajo svoje člane in članice na izpopolnjevanje. Vadba se vrši v mladinskem domu, čeprav imajo
telovadnico, vendar je ta potrebna še dokončne ureditve. Po sklepu KS v Veržeju se predvideva dokončna ureditev doma Partizan v najkrajšem času.
Zelo aktivni so tudi šahisti. Ti so izvedli društveno tekmovanje ter sodelovali na občinskem tekmovanju, ki ga je organiziral občinski komite ZMS v Ljutomeru ter zasedli prvo mesto. Šah v glavnem igrajo v zimskem času, zanj pa vlada zanimanje tudi med starejšimi člani. V kratkem nameravajo ustanoviti še sekcijo za namizni tenis ter tako razširiti svojo dejavnost.
Društvo Partizan v Veržeju organizira vsako leto nogometni turnir za pokal skupščine občine Ljutomer. Doslej sta že bila dva tovrstna turnirja, na zadnjem pa so zmagali domači nogometaši. V Veržeju je že tudi tradicionalna nogometna tekma debeli: suhi. Kljub uspešnemu delovanju društva Partizan v Veržeju, se člani morajo boriti s številnimi težavami, kjer so na prvem mestu finančna sredstva in pomanjkanje strokovnega kadra. Zelo pozitivno gleda na razvoj telesne kulture v Veržeju krajevna skupnost ter društvu tudi materialno pomaga. Premajhno pa je sodelovanje z drugimi organizacijami.
POMURSKI VESTNIK, 8. aprila 1965
4
Komisija Občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo Murska Sobota razpisuje po 9. členu Zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/1963) ter po 14. in 15 členu Odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 36 1963)
natečaj
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE MESTNIH ZEMLJIŠČ ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ V ZAZIDALNEM OKOLIŠU MESTA MURSKA SOBOTA IN BELTINCI.
1.	Za zidanje družinskih stanovanjskih hiš:
a)	— 12 hiš v dveh vrstnih enotah
—	8 stanovanj v eni enonadstropni vrstni hiši —
osmerček
razpisuje 20 gradbenih zemljišč v družbeni lastnini v k. o. Murska Sobota — med Titovo, Lendavsko, Cvetkovo in Staneta Rozmana ulico.
Parcele za hiše v dveh vrstnih enotah so označene s parcelno številko 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9, 10, 11 in 12; parcele z enovrstno enoto pa s štev. 1, 2, 3, 4 v pritličju in 1, 2, 3, 4 v nadstropju.
b)	6 hiš v enotah dvojčkov
razpisuje 6 gradbenih zemljišč v družbeni lastnini v k. o. Murska Sobota — med Partizansko in Gregorčičevo ulico.
Parcele za hiše v enotah dvojčkov so označene s parcelno številko 1, 2, 3, 5 in 6.
c)	1 hiša v enoti dvojčka
razpisuje 1 gradbeno zemljišče v družbeni lastnini v k. o. Murska Sobota — med Cankarjevo, Trstenjakovo, Kuharjevo in Mladinsko ulico.
Parcela za hišo je označena s parcelno številko 218/3. č) 10 parcel za individualno gradnjo
razpisuje 10 gradbenih zemljišč v družbeni lastnini v k. o. Beltinci za poslopjem Zdravstvenega doma v Beltincih.
Parcele za individualno gradnjo so označene s parcelno številko 1, 2, 3. 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10.
d)	21 parcel za individualno gradnjo
razpisuje 21 gradbenih zemljišč v družbeni lastnini v k. o. Beltinci, ki ležijo med potokom Črncem in republiško cesto II. reda Murska Sobota—Beltinci—Lendava v zapadnem obrobnem delu Beltinec.
Parcele za individualno gradnjo so označene s parcel-
no številko 1 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. 17, 18, 19, 20 in 21.
2.	Višina odškodnine za m- mestnega zemljišča znaša v M. Soboti 200 din. v Beltincih pa 100 din in jo je potrebno plačati naenkrat ob podpisu pogodbe o oddaji mestnega zemljišča v uporabo.
3.	Rok za začetek gradnje je v treh mesecih od dneva skle-
nitve pogodbe o oddaji mestnega zemljišča v uporabo, rok za dograditev poslopja pa v 3 letih od dneva sklenitve pogodbe.
4.	Varščina, ki znaša za Mursko Soboto 30.000 din in za
Beltince 10.000 din, je treba nakazati na tekoči račun komunalnega sklada številka 605-11-681-10-3 in ponudbi priložiti potrdilo o vplačilu.
5.	Komunalni prispevek k stroškom za ureditev tega zemljišča bo določen po posebni pogodbi.
6.	Če investitor v roku ne začne ali ne dokonča gradnje, varščina zapade, pogodba o oddaji parcele se razveljavi in parcela bo oddana drugemu ponudniku.
7.	če investitor ne dokonča poslopja in se vanj ne vseli do roka, ki je določen pod točko 3 tega natečaja, sklad za stanovanjsko izgradnjo prevzame pravico do uporabe zemljišča in nedograjene hiše s tem, da investitorju izplača vložena sredstva na račun gradbene parcele in komunalnega prispevka ter 80% od ocenjene vrednosti poslopja.
8.	Pri družbeno-pravnih osebah bo stanovanjski sklad v primerih, če bi prišel uporabnik zemljišča pod prisilno likvidacijo, ravnal v skladu z veljavnimi predpisi o prisilni upravi, redni ali prisilni likvidaciji in z enakimi gornjimi plačilnimi pogoji.
9.	Prošnje za mestna zemljišča, vložene pred objavo natečaja, ne bodo upoštevane, če se prosilci ne bodo udeležili tega natečaja.
10.	Interesenti morajo vložiti ponudbe, v katerih je potrebno navesti točno število parcele, pri ZAVODU ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, TRUBARJEV DREVORED (grad), V PRITLIČJU SOBA ŠTEV. 4, v zapečatenem ovitku z vidno oznako »Natečaj — parcela« najkasneje do 22. aprila 1965.
O ponudbi bo odločil upravni odbor stanovanjskega sklada in obvestil vse kupce parcel s posebno odločbo.
Za najugodnejše ponudnike bodo smatrani interesenti:
a)	katerih stanovanjske hiše so v bližnji bodočnosti po urbanističnem načrtu predvidene za porušitev zaradi gradnje večjih stanovanjskih enot;
b)	kateri bodo po dograditvi hiše izpraznili stanovanja v stanovanjskih hišah, ki so v družbeni lastnini;
c)	člani ZB NOV in zaposleni v družbenem sektorju;
č) kateri bodo v krajšem roku od treh let dokončali gradnjo hiše, vključno z ureditvijo fasade.
11.	VSE POTREBNE PODATKE O NATEČAJU DOBITE PRI ZAVODU ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, TRUBARJEV DREVORED (GRAD) V PRITLIČJU, SOBA ŠTEV. 4.
V okviru proslav 20. obletnice osvoboditve Pomurja je odprt oddelek Ljudske revolucije v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.
Gradivo NOB je zbral in uredil tov. Miroslav Štubel.
Ogled oddelka vsak delavnik od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Skupine naj svoj obisk najavijo vsaj en dan prej.
Strokovno vodstvo po oddelku je vsak četrtek, od 10. do 12. ure. Po ogledu predvajanje diafilmov »Pomurje v NOB«.
Traktorista zaposlijo
Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE »NAPREDEK« PROSENJAKOVCI razpisuje prosto delovno mesto
TRAKTORISTA
za delovno enoto v Prosenjakovcih.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zadruge.
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KOOPERACIJO — KZ MURSKA SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto
vodje delavnice
Pogoj: mojster kovinske stroke s 3-letno prakso. Nastop službe takoj.
Nevozen traktor prodajajo
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA razpisuje po sklepu CDS prodajo naslednjega osnovnega sredstva:
1 TRAKTOR »STEYER« — NEVOZEN
Licitacija bo 14. aprila 1965 ob 8. uri v delavnici Črnci-Apače. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor.
KÖVÁGO L.: A magyarországi délszlávok 1918—1919-ben. Budapest 1964.
Narodni kalendar 1965. Budapest 1965.
Szegedi képeskönyv. Debrecen 1964.
Jugoszláv irodalom. Budapest 1964.
Jugoszláv fotóművészeti kiállitás 1964. Budapest 1964.
Gramatika srpskohrvatskog jezika za 1—4 razred gimnazije. Budapest 1964.
SZABO I.: Társadalom és jog. Budapest 1964.
NEMETH L.: Csontváry. Budapest 1964.
DEKANY K.: Ut nem vezet ki a világból. Budapest 1964.
MORICZ Z.: Válogatott elbeszélések. Budapest 1964.
SZABOLCSI H.: Meubles Frangais en Hongrie. Budapest 1964.
Naš jezik. Gramatika za 3. razred općih škola. Budapest 1964.
GARDONYI G.: Egri csillagok. Budapest 1963.
GAMS I.: H geomorfologiji Bele krajine. GAMS I.: Snežišča v Julijskih Alpah. Geografski zbornik. 6. Ljubljana 1961.
Kako volim? Ljubljana 1965.
BOGDANOVIČ 2.: Karavana potuje na zahod. Ljubljana 1964.
MOLNAR G.: Holtok fogságban. Budapest 1964.
HARRY T.: A hét hold völgye. Budapest 1964.
Uj horgolások. Budapest 1964. HADŽI J.: Razvoj mnogoceličarjev. Ljubljana 1964.
MARKOS B.: & KOLACSEK A.: Idegenforgalom. Budapest 1961.
Sejni zapiski skupščine socialistične republike Slovenije. Seje od 1. 6. do 10. 7. 1964. Ljubljana 1965.
Sejni zapiski skupšične socialistične republike Slovenije. Seje od 1. 5. do 31. 5. 1964. Ljubljana
1964.
Planine ob meji. Maribor 1964. Kurentovanje in karneval. Ptuj
1965.
(Petnajst) 15. let delavskega samoupravljanja v »Savi«. Kranj 1965.
LESKOVAR R.: Ob 300 letnici zdravilišča Rogaška Slatina. Ljubljana 1964.
Zbornik za historiju školstva i prosvjete. Zagreb 1964.
RU2ICIC U.: Fiziologija ishrane odojčeta. Beograd-Zagreb 1964.
STEFANOVIČ S.: Bolesti jetre. Beograd-Zagreb 1964.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega očeta, tasta in starega očeta
Mihaela Györeka
IZ RAKIČANA
izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, znancem, članom delovnih kolektivov Skupščine občine M. Sobota, TNZ, PLM in Obratu za gozdno in lesno predelavo za darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo obema govornikoma, ki sta čustveno izrekla priznanje pokojniku in s tem počastila njegov spomin. Prav tako se zahvaljujemo godbi DPD »Svoboda« iz M. Sobote in vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali.
Rakičan, 3. aprila 1965.
Žalujoči: hčerka in sinovi z družinami.
PRODAM
PRVOVRSTNE VISOKODEBELNE SADIKE HRUŠK sorte viljamovka, boskopka in pastorjevka prodaja KMETIJSKA ZADRUGA ČRENŠOVCI.
HIŠO z 7 arov zemlje, gospodarskim poslopjem v Murski Soboti se ugodno proda. Naslov v upravi lista.
M-277
PRALNI STROJ »Himo«, malo rabljen, prodam. Informacije: Cvetkova 10, (na dvorišču), M. Sobota.	M-245
PRALNI STROJ, polavtomatski, ugodno prodam. Vprašati: Dr. Janič, Lendavska 15/III, Murska Sobota.	M-247
2.000 LITROV RDEČEGA VINA — klintona po 160 din za liter prodam. Naslov v upravi lista.
M-248
MOPED »Colibri Puch«, enosedežni in šivalni stroj »Pfeff«, oboje v uporabnem in odličnem stanju, prodam. Ogled v Kupšincih 48, p. M. Sobota.
M-246
PARCELE z različnimi kulturami prodam. Poizvedbe pri Golobu, Moravci 6, p. Martjanci.
M-249
GOZD v Meki ob Muri prodam. Vprašati pri Feliksu Šoštariču, Krištanci 9, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-250
MLATILNICO »Maršal« z elektromotorjem prodam. Vprašati pri Martinu Prelogu v Noršincih, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-252
KOSILNICO, motorno, ročno, in dve kobili ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-254
15 METROV SENA prodam. Poizvedbe pri Tereziji Kuhar, Markišavci 2.	M-257
AVTOMOBIL »MOSKVIČ«, tip 403-IE, nov, prodam po tovarniški ceni. Naslov v upravi lista.
M-255
8 HA POSESTVA z gospodarskim poslopjem in stanovanjsko hišo ob avto cesti ugodno prodam. Oglasite se pri Sevru, Šentilj v Slov. goricah št. 118 A do 15. ure ali na telefon št. 75006 .	
M-258
HLADILNIK »HIMO« ugodno prodam. Ogled od 14. ure naprej. Kopališka 5 a, Murska Sobota.
M-271
DVOSEDEŽNI MOPED ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-262
GRADBENO PARCELO v izmeri 8 arov prodam v Žitni ulici. Ana Titan, Ciril Metodova 14, M. Sobota.	M-263
KOSILNICO, kombinirano, vprežno in motorno, ugodno prodam. Banfi, Kupšinci št. 11, p. M. Sobota.	M-264
AVTO, Renault-Ondine 1961, v odličnem stanju, prodam. Ogled: Daneta Šumenjaka 2, M. Sobota.
M-265
DVE STANOVANJSKI HIŠI, takoj vseljivi, ugodno prodam. Stefana Kovača 16, M. Sobota.
M-266
AVTO, »Zastava 750«, prevoženih 9.000 km, ugodno prodam. Zvezna 4, M. Sobota.	M-267
OPEL »Record-54«, generalno popravljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-268
KOSILNICO »Bautz«, vprežno, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista.	M-269
KORUZO IN LUCERNO prodam. Mursa, Krapje, p. Veržej.
M-273
PRALNI STROJ »RONDO«, domala nov, s centrifugo in pohištvo za otroško sobo ugodno prodam. — Vprašati M. Sobota, Prežihovega Voranca 7.
M-270
BRUSENJE
MOTORNIH VALJEV
AGROSERVIS
MURSKA SOBOTA
Plemenskega žrebca pripuščajo
KMETIJSKA ZADRUGA ČRENSOVCI pripušča plemenskega žrebca vsak dan od 14. do 16. ure.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 9. aprila — Tomaž Sobota, 10. aprila — Marko Nedelja, 11. aprila — Filip Ponedeljek, 12. aprila — Lazar Torek, 13. aprila — Ida Sreda, 14. aprila — Valerija Četrtek, 15. aprila — Helena
dežurna služba
ZDRAVSTENEGA DOMA Murska Sobota
9. aprila — dr. Vlajeva
10.	aprila — dr. Rousova
11.	aprila — dr. Rousova
12.	aprila — dr. Mejačeva
13.	aprila — dr. Vlajeva
14.	aprila — dr. Gregorčeva
15.	aprila — dr. Lopert
Šalovci — 10. in 11. aprila jugoslovanski vojni film: »DESANT NA DRVAR«.
APAČE — 10. in 11. aprila nemški barv. film: »GRAŠČINA STRAHOV«.
ČRENŠOVCI — 10. in 11. aprila ameriški barvni western film: »ČRNI NAREDNIK.«
BUČKOVCI — 11. aprila kinemaskopski barvni film: »DAVID IN GOLIAT«.
GORNJA RADGONA — 9. aprila francoski film: »GOLJUFI«, izredna predstava. 10. in 11. aprila madžarski barvni film: »LEI-
LA IN GABOR«. 14. aprila ita-lijansko-francoski kinemaskop-ski film: «SLASTI SOBOTNEGA VEČERA«.
BELTINCI — 10. in 11. aprila italijanski barvni kinemaskopski film: »RIMSKA SUŽNJA«.
VERŽEJ — 10. in 11. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »BABET GRE NA VOJNO«.
VELIKA POLANA — 10. in 11. aprila ameriški barvni film: »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«.
MURSKA SOBOTA — 9. in 11. aprila angleško-jugoslovanski barvni kinemaskopski film: »DOLGE LADJE«. Samo 10. aprila Jugoslovanska kinoteka — ameriški film: -DNEVNIK S PACIFIKA«. 12. in 13. aprila japonski film: «HIROŠIMA — ŽALOST MOJA«. 14. in 15. aprila ruski barvni film: »SIN POLKA«.
DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota bo predvajala film: »Valček toreadorja«. 9. aprila ob 19.30 uri v Zenkovcih, 10. aprila ob 19.30 uri v Predanovcih in 11. aprila ob 19.30 uri v Bakovcih.
SOBE
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo išče mlad moški. Prednost ima center M. Sobota. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »sigurno dober plačnik«.
M-259
SOBICO v M. Soboti iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Prvi maj«.	M259 A
kupim
»VOLKSWAGEN«, nov,	kupim
proti gotovini. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Klemenčič, ulica Moše Pijade 14, Maribor.
M-253
KREDENCO, kuhinjsko, kupim. Informacije pri vratarju bolnice, M. Sobota, vsak dan do 14. ure.	M-260
zaposlitve
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Evgen Kutoš, mizar, Bogojina.
M-272
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, samostojnega, sprejmem. Krojaštvo Franjo Bokan, Mladinska 2, Maribor.	M-274
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Vprašati pri Jožetu Novaku, Partizanska 1/III, M. Sobota.	M-251
čestitke
Jožetu Siherlu, novinarju in Katici Duh na novi življenjski poti obilo sreče in osebnega zadovoljstva želi kolektiv Informacijske in založniške dejavnosti M. Sobota.
razno
OBVESTILO
Obveščam cenjene stranke, da sem začel z obrtjo PEČARSTVO IN KERAMIČARSTVO. Postavljam in polagam peči, vseh vrst, oblagam stene s ploščicami in polagam tlake, izvršujem vsa, v to stroko spadajoča dela hitro, kvalitetno in poceni.
Priporoča se vam:
JOŽE GOMBOC D. Šumenjaka 6, Murska Sobota
OPOZORILO
Opozarjam na neresničnost vse tovariše, ki raznašajo vesti, in tiste, ki so jim nasedli, da sem jaz pisec članka o slabi gasilski akciji Radgonskega gasilskega društva v Apačah, »Pavliha« št. 9. Janez Ferenc, Veržej 163.
M-256
PRODAJA TRAVE
Obveščamo interesente za nakup trave, da bomo prodajali travo na nasipih razbremenilnika Puconskega potoka in Ledave od zapornic navzgor
15. APRILA 1965
po naslednjem vrstnem redu:
Ob 7,30 uri na cestnem mostu Bakovci-Dokležovje, ob 9. uri na cestnem mostu Murska Sobota-Bakovci, ob 10,30 uri na cestnem mostu Murska Sobota-Krog, ob 12.30 uri na cestnem mostu Murska Sobota-Cankova, ob 14. uri pri zapornici na Ledavi in ob 17. uri pri porušenem mostu čez Ledavo pri Predanovcih.
Za nasipe Ledave in pritoke od »Büdinskega mlina« do mosta v banutskem gozdu bomo prodajali travo
16.	APRILA 1965
po naslednjem vrstnem redu:
Ob 7. uri na cestnem mostu pri »Büdinskem mlinu«, ob 9. uri na cestnem mostu Gančani-Bogojina, ob 12. uri pa na cestnem mostu čez Ledavo pri Nedelici.
17.	APRILA 1965
bomo prodajali travo po naslednjem vrstnem redu:
Ob 7. uri na mostu čez Ledavo v Lendavi, ob 11. uri na mostu čez Ledavo v koloniji Pince in ob 16. uri na mostu čez Kobiljski potok v Mostju.
VODNA SKUPNOST Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2. telefon 21-664 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
l-365
POMURSKI VESTNIK, 8. aprila 1965
5
KINO
IZ NOB: S katerim spominskim dogodkom na NOB je povezan ta posnetek iz arhiva Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Poleg tega navedite tudi ime in priimek dveh udeležencev — gostov izmed štirih v ospredju.
IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE IZGRADNJE: Drugi posnetek: za kateri industrijski objekt v Pomurju gre v tem primeru? Slika prikazuje njegovo svečano otvoritev. V katerem letu so ga odprli?
Tretji posnetek: za kakšno poslopje gre v tem primeru in koliko takih poslopij smo po osvoboditvi zgradili v soboški občini.
PODVPRAŠANJE: Koliko zborov ima Skupščina občine Murska Sobota sedaj in kako se ti zbori imenujejo?
GPS - 11
Izrežite oznako GPS-11 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobodo«.
Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000 din. Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: Odgovoriti je potrebno
kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
Gospodarsko-propagandne reportaže in fotoreportaže objavljamo v Pomurskem vestniku, Népujsagu in namenskih oddajah Radia Murska Sobota.
Obvestila objavljamo po dostopnih cenah v namenskih oddajah Radia Murska Sobota.
Pomurski vestnik že redno obiskuje nad 500 rojakov v tujini. Radi ga bero tudi naši vojaki. Imate morda v vaši družini kakšnega izseljenca, vojaka? Če ga imate, mu boste napravili največje veselje s takojšnjim naročilom Pomurskega vestnika ali Népujsága.
Železniško transportno podjetje - Maribor
razpisuje za šolsko leto 1965/66
sprejem kandidatov v
Nižjo železniško prometno šolo Maribor
Pogoji za vpis so: končani osmi razred osnovne šole, telesno in duševno zdravje.
Izobraževanje na tej šoli traja dve leti. Učenci, ki bodo pokazali lep uspeh, bodo lahko nadaljevali izobraževanje na Srednji železniški prometni šoli v Mariboru. Ostali učenci, ki ne bi bili dovolj uspešni, pa se bodo lahko zaposlili po končani nižji železniški prometni šoli na ustreznih delovnih mestih kvalificiranega delavca prometno-transportne stroke (npr. kretnika, zavirača, tranziterja itd), z opravljanjem strokovnih izpitov pa lahko napredujejo v visoko kvalificiranega delavca (npr. vlakovodjo, nadzornika (poslovodjo) premika, prometno-transportnega odpravnika itd.).
Slušatelji, ki končajo srednjo železniško prometno šolo, postanejo prometno-transportni tehniki in se zaposlijo na ustreznih delovnih mestih (npr. vlakovnega odpravnika, šefa postaje, šefa skladišča, referenta na upravi podjetja itd.). Po določenem obdobju pa jih lahko pošlje podjetje na študij na Višjo železniško šolo oz. prometno fakulteto; po končani diplomi dobijo naziv prometnega odnosno diplomiranega prometnega inženirja.
Učenci nižje železniške prometne šole dobivajo nagrade, določene v pravilniku o učencih v železniških poklicnih šolah. Vrhu tega nudi podjetje učencem, ki zaradi oddaljenosti ne morejo stanovati pri starših, še posebno denarno pomoč za večje življenjske stroške, če stanujejo v železniškem dijaškem domu. Z nagrado in podporo. ki ju učenec prejema, lahko plača stroške vzdrževanja v železniškem dijaškem domu.
S slušatelji srednje in višje železniške prometne šole sklene podjetje sporazum o rednem delovnem razmerju.
Prošnje, kolkovane s 50 din oddajte pri najbližji železniški postaji ali pa jih pošljite neposredno na naslov: Železniško transportno podjetje Maribor, Kopitarjeva 2/II.
Prošnje pošljite do 30 aprila 1965, ostale dokumente (rojstni list, šolsko spričevalo itd.) pa ob koncu šolskega leta.
ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR
ZNANA GOSTILNA V APAČAH
Vili Kovačič
vam nudi zelo kvalitetna domača vina in izvrstne domače narezke po zelo ugodnih cenah.
Prepričajte se sami — obiščite Gostilno »Kovačič« v Apačah!
RADIO MURSKA SOBOTA Z NEDELJSKO ODDAJO »NA VALU 202« IN DRUGIMI NAMENSKIMI ODDAJAMI — ŽE PREIZKUŠEN IN USPEŠEN INFORMATOR IN POSREDOVALEC NA PODROČJU GOSPODARSKE PROPAGANDE.
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
»Bilo je golo naključje, da so se prav tega dne vsi gospodje zbrali v Berlinu, kjer je imela vlada zasedanje.«
Štiri dni pred to izjavo pa je izjavil Göring pred sodiščem, da je bila seja vlade določena za 28. februar in za 1. marec. Nekdo je lagal. Ali Goebbels ali Göring? Proti Goebbelsu govori dejstvo, da 27. februarja zvečer ni bilo nobene seje. Proti Göringu pa dejstvo, da bi moral Hitler po že vnaprej določenem razporedu govoriti na volilnih zborih: 28. februarja v Leipzigu, 1. marca pa v Breslauu. Lagala sta torej oba ministra.
Toda to ni edini primer. Göring je pred sodiščem pojasnjeval, ko je govoril o usodni noči: »Nato sem šel v svojo delovno sobo in tam našel Reichskanclerja (Hitlerja) z gospodom von Papenom.«
Goebbels pa je pred sodiščem dejal: »Pri vhodu v Reichstag sta naletela (misli sebe in Hitlerja) na ministrskega predsednika Göringa.«
Vse kaže, da sta se gospoda ministra precej slabo naučila svoji vlogi. Toda dejstva so dejstva in iz njih lahko zaključimo samo to, da se ministra nista nadejala, da bosta morala pred svojim lastnim sodiščem, kjer naj bi se počutila kakor doma, govoriti tako podrobno o vsej zadevi. Nista mislila, da bosta naletela na obtoženca, ki bi bil izklesan iz takega materiala, kot je bil Dimitrov.
Goebbels je vstopil v dvorano kot zmagovalec, toda odšel je poražen. Prav tako kot Göring. V dvorani nacističnega sodišča, v svoji nacistični sredini sta bila osamljena: niti eden izmed poslušalcev ni napravil niti ene demonstrativne kretnje proti Dimitrovu. Vsi so čutili Göringov zlom in Goebbelsovo nemoč v spopadu s silo, ki je vela iz Dimitrova. Nacistično občinstvo je obsedelo kot očarano. Potem ko je zapustilo sodno dvorano, se je razhajalo po mestu in pripovedovalo o tem neenakem dvoboju. Govorice o tem so kmalu zajele vso Nemčijo. V tistem času sta dobila Gring in Goebbels posebna priimka — ljudje so govorili o njima, češ da sta »dvorna norca«, tako sta se vsaj predstavila v dvoboju z Dimitrovom.
PRIČE IZ NACISTIČNIH ZAPOROV
Sodišče je nato obravnavalo osnovno vprašanje: ali je res kompartija Nemčije pripravljala za 27. februar 1933 o¨boroženo vstajo in ali je res, da bi moral biti požar v Reichstagu znamenje za vstajo? — To je tretja politična etapa procesa.
V dvorano prihajajo nove priče. To so sinovi nemškega delavskega razreda. Prihajajo iz zaporov. Mesece in mesece so jih mučili v zaporih, po kazematah in v koncentracijskih taboriščih. Tam so jih zastrašili in jih pripravljali na proces, da bi tam govorili o pripravah na vstajo. Nacisti so bili prepričani, da so jim zlomili revolucionarni duh in da bodo govorili to, kar so jim vtepli z nečloveškim mučenjem. Toda nacizem je prav tukaj pretrpel enega izmed svojih najtežjih porazov. Dimitrov je razkrinkal metode predhodne preiskave nacističnega pravosodja.
Te priče so pripeljali iz zaporov na sodišče močno zastražene. Prišli so delavci iz neke vasice v bližini Frankfurta na Maqni. Priznati bi morali, da so na svojih sestankih govorili o oboroženem prevratu o tem, da morajo pobiti policijske uradnike in da morajo vreči v zrak električne centrale. Vse te priče — delavci Nickel, Eschke in Necke — pred sodiščem zanikajo in izjavljajo, da njihove izjave v predhodni preiskavi niso točno zabeležene.
Tako Eschke izjavlja:
»Pretili so mi, da me bodo ubili, če ne bom priznal vsega, kar so mi predlagali.«
Dimitrov vpade in ščiti te delavce:
»Priča izjavlja, da so mu grozili. To je zelo značilno in tipično.. . Zahtevam, da se tukaj zasliši policijski uradnik, ki je od priče izvlekel te izjave. Ta zgodba mora biti pojasnjena do konca.«
Ker priče izjavljajo, da so na njihovih sestankih govorili samo o enotni fronti delavcev — Dimitrov zaključuje:
»Te priče je sodišče pozvalo kot priče obtožbe. Toda le-te se popolnoma odrekajo svojih prvih izpovedb kot izpovedb, ki so bile izsiljene.«
Dimitrov postavlja vsem delavcem, ki jih je poklicalo državno tožilstvo, naslednje vprašanje:
»Ali ste požar v Reichstagu razumeli kot signal za oboroženo vstajo.«
Vsi delavci (tu je bil tudi aktivni komunist Yessel in delavec Fenix, ki je izstopil iz partije) so na to vprašanje odgovorili negativno. Dimitrov je spretno formuliral vprašanja in priče so s svojimi odgovori dajale procesu popolnoma drugo smer, kot je sodišče želelo. Skupini delavcev je postavil naslednjo skupino vprašanj:
1. Ali se je v januarju 1933. leta kompartija Nemčije pripravljala na oboroženo vstajo za primer, da bi prišel Hitler na oblast? Ali so se komunisti organizacijsko in politično pripravljali v tej smeri?
2. Ali je prišlo v februarju, po prihodu nacionalsocialistične vlade na oblast, v vašem rajonu do množičnih aretacij komunistov, do zaplembe komunistične literature, do prepovedi komunističnih zborovanj in sploh do tega, da so bili komunisti v predvolilni borbi ovirani? Kaj je nameravala ukreniti kompartija kot odgovor na ta preganjanja in prepovedi?
3. Ali so v tem obdobju nacionalsocialisti napadali delavce-komuniste?
4.	Ali so bili v tem času nacionalsocialisti v vašem rajonu oboroženi in so bili v kasarnah?
5. Ali so v vašem rajonu nacionalsocialisti in policisti zapirali delavce-komuniste?
6.	Ali ste na sejah partijskih organov v vašem rajonu govorili o terorističnih akcijah in o tem, da bi izkoristili za ta namen v prvi vrsti tujce?
Vrhovni tožilec nasprotuje vsem tem vprašanjem. Sodišče se umakne na posvetovanje. Toda sedaj ni niti več važno, ali sodišče odobri ta vprašanja ali ne. Dimitrov se je že dogovoril z delavci s pomočjo svojih vprašanj in delavci ta jezik dobro razumejo. Če so bili zastrašeni z dolgim zaporom, z množičnimi umori in z nečloveškim mučenjem, tedaj se jim sedaj samozavest vrača in pred sodiščem junaško branijo kompartijo. Na eno od gornjih šest vprašanj, ki jih je postavil Dimitrov in ki ga je sodišče dovolilo, so delavci odgovorili, da se kompartija pripravlja na množične demonstracije in na generalni štrajk v primeru, če bi kompartijo oblast prepovedala.
Za prvo privedejo na sodišče drugo skupino delavcev, Dimitrov postavi dvanajst novih vprašanj. Vsem delavcem istočasno. Vprašanja postavlja zato, da bi prisilil priče, da govorijo resnico. Že vprašanja sama so razkrinkala tiste priče, ki so v nacističnih zaporih klonile.
Predsednik sodišča je zmeden. Grobo prekinja Dimitrova in ukazuje, da naj neha z vprašanji. Dimitrov protestira, ker mu sodišče omejuje pravico do obrambe in doseže svoje zahteve. Njegova vprašanja razsvetljujejo politični položaj pred požarom in po njem. S svojimi vprašanji pojasnjuje linijo komunistične partije Nemčije in dokazuje, da je obtožnica neresnična. Toda Dimitrova poslušajo delavci-priče, posluša ga vsa Nemčija. Pripoveduje jim o njihovi partiji in o njenem delu v pogojih ilegale. Jasno jim začrtava naloge. Ko vidijo, kako je Dimitrov razkrinkal izdajalca Grotheja, se mimogrede naučijo, kako se morajo v bodoče čuvati podobnih provokatorjev. Taktika Dimitrova je naravnost vzorna.
POMURSKI VESTNIK, 8. aprila 1965
6