foto 1872.
457
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane.
Kos Lil. — Izdan in razposlan dne 22. oktobra 1872.
141
Dopustno pismo od 14. septembra 1872,
za lokomotivno železnico od Hocena v Neusorge.
® i Franc Jožef Prvi,
P ° milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, lot- lnUrs^' ln ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda dol rinSk*’ safoburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in nJe-sleski; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker *
Lko <•' ^ avsto'jskii državnoželeznična družba prosila, da bi se ji dopustilo delati in rubiti l'ode	'Vn° ze*eznico od Hocena v Neusorge s stikoma na eni strani na Brunov proti Nen-
do n ■ r*a '*lu8' strani proti Waldenburgu in s krilom od Novomestsko-Nabodske železnice ob, e,nega mesta južnosevernonemške zvezne železnice, zazdelo Nam se je, z ozirom *iic korist tega podjetja, imenovani železnocestni družbi po postavi o dopuščanji želez-L septembra 1854 (Drž. za k. št. 238), to dopustilo dati tako:
bit; lob ^ dajemo c. kr. priv. avstrijski družbi državne železnice pravico, narediti in ra-Vyal(le|Jm°^lvno Že,eznico Hocena v Neusorge s stikoma na eni strani na Brunov proti seva- lur8u in s krilom od Novomestsko-Nabodske železnice do primernega mesta južnn-Ver»onemške zvezne železnice.
nih n ,S<! îiee stikov te železnične črte s pruskimi železnicami, in krčtne službe v vkup-cnja nih postajah, to se bodo dotična določila ustanovila v državni pogodbi, katera se
(Sl»vei)i,ch
) 86
sklene s kraljevsko prasko vlado, ter bode družba zavezana, podvreči se določilom te državne pogodbe in dolžnostim iz nje za-njo izvirajočim.
§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih je trgovinsko ministerstvo potrdilo.
Kar se tiče sestave in predloga tega črteža, in dotičnih uradnih dejanj, brezizinnio veže družbo trgovinskega ministerstva ukaz od 4. februarja 1871 (Drž. zak. št. 8).
Posebno se je ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega mm1' sterstva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov.
Prenaredbe o stvareh dela samega se prihranjajo odobritvi državne uprave, ako bi se javnemu občilu in trdnemu obstanku železnice ter tudi v izpolnjevanje zakonitih doloe* kazale potrebne po dovršenem vojaško-tehničnem pregledu in po političnem obhodu ceste, zapovedanem vsled §. 6 železnocestnega dopustnega zakona.
Ako bi se ob delanji z ozirov na ekonomijo ali na krč tanje zdelo treba ali da je želeti, naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremenč, s čimer vendar nij predrugačati cestne gledi (Richtung), določene v §. 1, niti nij dovoljeno, da bi v primeri z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabčje, kar se tiče leže in gledi, tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi.
Spodnje delo železne ceste se utegne utesniti na eno samo kolčjo, nego zemljišča »aJ se ali precej kupi za dve kolčji ali naj se vsaj ta pridobitev zagotovi, ako bi je trebalo.
Predori (tunnels) naj se že izprva naredč v svetli širjavi za dve kolčji.
Družba je dolžna, kolikor bode na njej, pospešiti, kar bode moči, zemljeknjižni odpis za železnico pridobljenih zemljišč, ter skrbeti, da se kolikor je mogoče hitro pred knjižno ugotovitvijo potrebna trdna izmera zemljišč in končni račun opravi.
Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo drug6 kolčje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosma' tega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 180.000 gld. v srebru od milje.
Še naj družba že izprvo postaje in kolčje tako naredi, da bode mogoče vsak dan 1^ vlakom z 70 osmi na vsako stran po raznih črtah hoditi.
Družba se zavezuje, zaradi porabe kolodvorov zdanjih ali že dopuščenih železm6 ondi, kjer se nje železnica stika, ter tudi o uredbi krčtne službe ondi, kjer je prehajahsc6 sč železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami ter Pre(|* ložiti ga državni upravi v odobrenje. Troški za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvori zadeno družbo.
Ako ne bi se napravil dogovor o soporabi tujega kolodvora, sme družba sezidati svoj kolodvor, ali dolžna je, stikalno kolčjo v tujo železnico napraviti ter prizadejati si konci, d8 se za vožnjo ljudi upelje vkupna kolodvorna služba. Gledč uvetov takega stika in vkup111 kolodvorne službe za vožnjo ljudi uda se družba temu, kar izreče vlada, ako ne bi se nap1'8' vil domenek o tem z dotično železnico.
Državni upravi se prihranjn pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvete 0 vzajemni uporabi vozov sosednjih tuzemskih železnic in o dovodu rudarstvenih in obrt'1" železnic v svojo rabo.
„	3. Družbi je dolžnost, delo dopuščene železnice na glavni črti v šest mesecih,
J°c od tistega dneva, katerega se da dopustilo, začeti, v treh letih potem vso omrežje °ncati in gotovo železnico izročiti javni vožnji.
...	§• 4. Družbi se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po zakom-
h’ cinkaj merečih določilih.
Ista pravica se družbi priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posameznih . zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih je izdelati na Javno korist.
to H ^ ^ Družbi se je ob delu in krétanji dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja » . opustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi [zlasti znocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854, železnocestni krétni red od 16. novembra 1851*), in pravilnik o dajanji znamenj od 16. junija 1872, Drž. zak. št. 80], ter °n°v	in	ukazov, kateri bi se v prihodnje	utegnili razglasiti.
. Se	se	zavezuje družba, v zimskem času	skrbeti, da bodo vozovi za ljudi' vseh razredov
pr,memo zakurjeni ali ogreti.
k §•	6.	Pošto in poštne postavljence po	propisu §.f‘68 v omenjenem	železnocestnem
ima^nem	re<*U Je zasI°nj voziti; potrebne voze	ali prostore zastonj nabavljati,	a poštna uprava
oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati ure, katere Je odhajati, in kako hitro mu je sam in tja voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četverokolesen voz, družba od av^e£a voza, kar jih več dadč, na miljo dohode odméne (odškodnine), en goldinar
šno <t^k° k' se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici vvêsti ambulantno pošto, kakor-v to rU®6 avstr|jske železnice že imajo, naj družba namesto četverokolesnih navadnih voz v potrebne četverokolesne, po zahtevanji poštne uprave dogotovljene poštne ambulantne Ve l)rez povračila napravi in vzdrži.
je y opravljanje poštne službe na postajah, kjer je že ali se pozneje napravi poštni urad, Pr'V Ze*eznocestnem poslopji zastonj dati primerno sobo in po eno prostorišče z dotičnimi ^-ami; ako bi prišlo še večjih semkaj merečih potreb, naj se ukrene poseben
ne Dal.ie je družbi dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti — in katerih sPiemlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega povračila pravljati in ondi jih izročati.
Cu, ^'Sma» katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo želez^'10 8Vetova,3tvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih n°cestnih koséh odpravljati postavljene! železne ceste.
2aVod^' Družba ima dolžnost, ob svojem trošku po zaukazu državnega telegrafskega je ( ,l toliko telegrafov, kolikor bode potrebno, brez posebnega povračila napeti. Dalje . uzbi stražo nad napravljenim razvodilom sè svojim železnocestnim osebjem prevzeti Z P°8ebnega plačila.
’) Državni
*akonik izleta 1852 lt. 1.
A zato bode družba imela tudi pravico, žice (drat) železnocestnemu telegrafu pr*' jevati na državnega telegrafa kole.
Zeleznični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino	za	naznanila, ki se	tičejo
vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom	državne uprave.
•§. 8. Glede tarife za vožnjo ljudi' in blaga in drugih reči, glede pristranskih pristojbin, razred he blaga in drugih določil za vožnjo bodo veljala določila na drugih železnicah te družbe v dopusfnicah ustanovljena ter se železnice v §. 1 omenjene glede tarif sploh štejejo za celokupen del zdanjih družbinih železnic ter naj se tudi prehod z železnice na železnico ima in šteje za naravnostim vožnjo.
Ako bi se pokazala potreba še bolj znižati voznino za ljudi'	in	če bi družbi ne	mogla»
podeliti primernih zlajši'1 popotnim III. razreda, bode ona dolžna, po ukazu trgovinskega ministerstva vvesti IV. razred (voz za stoječe), v katerem se bode po devet krajcarjev od milje plačevalo.
H. 9. Ako hi avstrijska državnoželeznična družba kdaj utegnila dejanjsko zahtevat* državno garancijo dodeljeno ji za stareje črte, bode dolžna za tu dopuščene nove črte pisatl poseben račun, pri čemer se bode držati računskih načinov, v §. 20 dopustniee od 1 - decembra 1866 (Drž. zak. št. 6 od I. 1867) za dopolnilno omrežje ustanovljenih.
H. 10. Za tarife pri vojaških transportih in olajšila potujočim vojakom bodo veljala tud za to železnico določila drugim črtam avstrijske državnoželeznične družbe ustanovljena.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obeh državnih polovic, tirolske dežel*1® strelce, ne samo kadar potujejo ob državnem trošku, nego tudi pri službenem potovanj* ob svojem trošku, k vajam in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo c. k*' civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnost**0 stražo.
Propis, veljaven za zdanje črte avstrijske državno-železnične družbe o prevažanj' vojakov po železnicah naj se uporablja tudi na te železnice.
Družba se zavezuje, pristati isto tako za te železnice na dogovor, mej avstrijski*0 železnocestnimi upravami in mej železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravn* reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških trans portih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih odd® kilt*), ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor**) o transportu tak* bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažali ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je sč železnocestnimi društvi ukr® niti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih.
Družba, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojske, vojn®^ pomorstva in deželnega hrambovstva, udajejo se določilom, kar jih na to meri v §•	,
vojne postave 1868. leta ***), in določilom, ki jih ima o z vrše vanji tega paragrafa v m®0 vvedčni zakon od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60.)
*) Priklarta k st. 148, v 42. kosu 1870. leta normalnih ukazov c kr. vojnega ukaznika.
*•) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1871. leta, 22. kos, št. 70.
*0#) Državni zakonik št. 181.
§•11. Državni uradniki, poslavljenci in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-ee?a nad upravo in krétanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled teSa dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, na.l se s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno.
§• 12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno la§i znižati mu vozarmo na polovico maksimalne cene.
§. 13. Družbi se tudi priteza pravica, napraviti delničarsko društvo in v dobitev Potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče delnice in predstvene obligacije, atere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati.
Ako se predstvene obligacije izdadé v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski
veljavi.
Dotične formularje treba, predno se izdado, položiti pred državno upravo, da jih Potrdi.
,	§• 14. Družba se zavezuje, da bode izdatno podpirala napravo železnocestnih kril
rudnikom kopanega ogljija ležečim ob ti železnici da se povzdigne prodaja ogljija (preji0^), oziroma da bode te železnice po dogovoru z udeleženci pod u veto m določne količine,
1 Se ima voziti, in nekega priklada k tarifi sama napravila, in trgovinskemu ministerstvu se Pvdržava odobriti, v katero mer ali gled in do kdaj naj se naredé te železnice.
.	Ako ne bi se dosegel dogovor z lepa, določi trgovinsko ministerstvo, pri čemer se
ode	gledalo na to, da bodo krilne železnice za gotovo nosile in dovolj za plačilo obresti in
razdo)žbo na-nje potrošenega kapitala.
^	§- 15. Državna uprava ima pravico, overiti se, da so delo železne ceste ter tudi
^etiia oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, Se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
1	Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno,
°diti v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbe, kvarne avni koristi.
^	Družbi je dolžnost, od tu ustanovljenega nadzora nad podjetjem delanja z ozirom
opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno povračilo, kate-mu	državna uprava vsoto primerno določi	z ozirom na dotično drugih avstrijskih	železnic.
•	„ §• 16. Dopustna doba in z njo vred v	§. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona
(|aecena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejoč od eva> katerega se prične vožnja po vsej dopuščeni železnocestni črti, in ko ta doba preteče,
1,16 koncesija.
del	A âopustilo tudi izgubi' moč, ako se	ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen	zvrŠetku
anja in začetku vožnje, in bi se prestop	roka ne mogel opravičiti ni v zmislu	§. 11",
kri	železnocestnega	dopustnega	zakona	niti ne posebno s političnimi ali novčnimi
se
. §’17. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko Ie 'zdalo dopustno pismo, da more vselej dopuščeno železnico odkupiti.
Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje.
Ta povprečna vsota, katera pa ne sme biti izpod pet odstotkov napravite glavnice v srebru, naj se potem družbi za letni dohodek (rento) plačuje z zlatim ali srebrnim denarjem v polletnih rokovih, dokler mine ustanovljena dopustna doba.
Nikakor ne sme biti letnina manjša od čistega dohodka dobljenega v zadnjem g°r omenjenih sedem let.
Država sme samo vse družbine železnice ob enem odkupiti, drugače ne.
§. 18. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v neobremenjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestno krétanje potrebna poslopja na odhajališčih >« prihajališčih, stražarnice in nadzorovâlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih st vanj, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krčtanju, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vse za dogovorjeno ceno ali če ena stran zahteva, P° cenilu zvedenih mož, dobljenem kakor sodnji red veleva.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, družbi ostane svojina posebnih poslopij, kakor so : peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam ah druzernu orodju, shranišča, doki in drugim stvarem, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici.
H. 19. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, P0P^* jeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, že predno dopustilo mine čas, izreci, da je dopustilo moč izgubilo.
•	*	'f*
Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljuj0 družbi pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajem0 vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to d°Pus* nico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, štirnajstega dne meseca septembra, v letu P° odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem |D dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
Bauhaus s. r.
Pretiš s. r.
I4s
Razglas ministerstva notranjih opravil od 15. oktobra 1872,
à J6 minul dogovor med c. kr. avstrijsko in c. rusko vlado dne 8. novembra 1849 sklenen, o za-vracevanji (izganjanji) Izraelcev (Židov), kateri nimajo izkazov, kakor treba.
Po priobčilu c. in kr. ministerstva vnanjih opravil je c. in kr. vlada, obravnavši to ar z dotičnimi ministerstvi obeh polovili avstrijsko-ogerske monarhije, dogovor med c. kr. aystrijsko vlado in c. rusko vlado dne 8. novembra 1849 (Drž. zak. st. 23) sklenen o izga-nJ’lnji Izraelcev, ki nimajo pravšnih iz kazil, kakor nasproten zdanjim rečene monarhije . onom odpovedala ter je ta dogovor po privolitvi c. ruske vlade dani 15. oktobra 1872 12gubil svojo moč.
Lasser s. r.
146.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 15. oktobra 1872,
’kSe občine Rostoki, Petraše in Mariniče odkažejo v okoliš Visniškega okrajnega sodišča v vojvodini bukovinski.
Ro	Roàgi §/* 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločujejo se	občine
°<ika	PetraŠe 'n Mariniče 'z okoliša Putiljskega (Storoneškega) okrajnega sodišča	ter se
ZllJejo o okoliš Visniškega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 10. dne decembra meseca 1872
Glaser s. r.
147
Razglas finančnega ministerstva od 10. oktobra 1872,
° naJ bodo po zdaj imenovani finančni komisarji, postavljeni za službo neposrednjih (direktnih) davkov na I. stopinji.
nep08	odloki	od	7.	oktobra 1872 naj se finančni komisarji, postavljeni za službo
Nik;«	Ù (direktnih) davkov na 1. stopinji, v prihodnje imenujejo : „Davkovni nadzor-
(Dr«’	j" 86 tu oznanja z ozirom na razpis finančnega ministerstva od 12. oktobra	1869
‘ zak. št. 1KSY
l*retis s. r.
Là
Ukaz pravosodnega ministerstva od 18. oktobra 1872,
o dobi, kdaj pride po Predarelskem v moč postava od 25. julija 1871 (Drž. rak. št. 76).
Poslava od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 76), da je nekatere pravne posle treba beležniški (po notarji) napravljati, naj po Predarelskem začne veljati dne 1. januarja meseca 1873.
Glaser s. r.