številka 10, december 2021 www.vodice.si 28. seja Občine Vodice 4 _______________ Županova beseda 6 _______________ Vonj po praznikih 8 _______________ Intervju: Joži in Andrej Nastran 11 _______________ Turnir v balinanju 16 _______________ Otroci o Miklavžu 19 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 10, december 2021 Po praznikih diši … Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Ta malo zguljena fraza, ki jo naši trgovci velikokrat uporabijo v oglasnih sporočilih, me izziva vsako leto znova. Kaj pomeni, da imamo praznično vzdušje? Kako se na praznike pripraviti? Ali je res tako pomembno, da zunaj naletava sneg, kot nam zapovedujejo ameriški filmi, ki jih v decembrskih dneh prinaša televizijski program. Sladkor se kar cedi, si včasih rečem, ampak za vzdušje je potrebno veliko več kot dober film in polna miza. Na praznike se je treba pripraviti v svojem srcu, praznike je treba znati pričakati v toplini svojega doma, v družbi naših najbližjih, všečki in obiski stojnic s kuhančkom ne pomagajo. Resda človek, ki ga ima malo pod kapo, pozabi na skrbi, a te udarijo nazaj s še večjo močjo in še bolj krutimi spoznanji, pa tudi posledicami popivanja, ki nikakor niso prijetne ne za telo ne za okolico. Zato se mi vladni ukrep, ki se nanaša na omejitve prodaje alkohola in hrane na stojnicah, še zdaleč ne zdi tako tragična stvar, kot nas skušajo prepričati taki in drugačni zapisi na facebooku, nekateri radijski voditelji in še marsikdo. Dobrega kuhančka z lahkoto pripravimo doma, tudi kaj odličnega za pod zob, če pa sami nismo najbolj vešči, si lahko kakšno kuharsko mojstrovino naročimo po telefonu, kot boste lahko prebrali v našem osrednjem članku, ki ga tokrat posvečamo prav kuhinji in peki. Za otroke je vsekakor december eden izmed najlepših mesecev, zlasti če zapade sneg. Ta nas je že razveselil, otroci so navdušeno postavljali snežake, iskali sanke in smuči, veselili so se trgovci, ki so v enem tednu prodali praktično vso obutev za na sneg. Na lepo sončno soboto so sanke poplesavale tudi na že znanem sankališču v Šinkovem Turnu, ki so ga letos opremili še z vlečno vrvjo za smučanja željne nadobudneže, da se jim smuka zaradi »štanfanja« ne bi prehitro zamerila. Tokrat je treba dodati, da smo se razveselili tudi vozniki, saj so bile ceste kljub nočnemu sneženju dokaj hitro očiščene, prav posebej naj na željo enega od bralcev pohvalim Kuhto, ki je s plugom hitel kar nekaj ur, da smo se lahko občani varno vozili. V tokratni številki boste lahko prebrali tudi zanimive pripovedi o Miklavžu, ki sem jih ujela med vrtčevskimi otroki. Sicer pa je Miklavž obiskal marsikatere otroke celo na domu, za kar se je treba njegovim pomočnikom posebej zahvaliti. Da je dobrota doma v številnih srcih naših občanov, gotovo že veste, morda pa ne veste vsi, kako svoje poslanstvo živi Joži Nastran Brank, pri kateri nobena stvar ni polovičarska, pač pa se vsega loti odločno in s srcem. In ustvarjalnosti, energije, srčnosti ji res ne manjka. Njeno družino boste lahko spoznali v osrednjem intervjuju, zato kar pogumno prelistajte in se potopite v branje. Veliko vsebine vam prinašamo in vam hkrati v uredništvu izrekamo zahvalo, ker radi berete, in prošnjo, da ostanete naši zvesti bralci še naprej. Da bomo dobro sodelovali in skupaj ustvarjali tudi v letu 2022, ki naj vam prinese zdravja, optimizma in srčnosti! TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . . 5 Županova beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 11 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: december 2021 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Hišni imenik številka 10, december 2021 Občina Vodice Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si Uradne ure vložišče: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Uradne ure občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.30 in enota Utik: 6.30–16.30. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si Poletni delovni čas: TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 PONEDELJEK, ČETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA: ZAPRTO Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00. Dimnikarska služba Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) določa izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/dimnikarska_dejavnost/ Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563 Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: sreda od 13. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure (ob praznikih oz. dela prostih dneh je zbirni center zaprt) ENSVET – brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Več informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si. Splošna ambulanta Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 9. do 12. in od 13. do 16. ure. Torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 030 718 462. Dr. Dragan Grujičić, T: 01 832 40 88 Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 Zemeljski plin - Petrol d. d. Zobozdravstvena ordinacija Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Pošta Vodice Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijske svetovalke za področje občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. Elektro Ljubljana, d. d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Pogrebnik Dvorje, d. o. o. Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna služba podjetja je dosegljiva 24h na dan na mobilni številki 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@t-2.si. Najdba poginule (domače ali divje) živali na / ob cesti Če na / ob cesti opazite povoženo (domačo ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaračunava.) 3 Občinski svet 4 številka 10, december 2021 28. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice HELENA ČERIN Občinski svetniki so bili na novembrski seji zelo zazrti v prihodnost in razvojno naravnani. Največ pozornosti so namenili razvojnemu programu občine Vodice do leta 2031 in rebalansu občinskega proračuna za letošnje in za prihodnje leto. Razvojni program občine Vodice do leta 2031 je pomemben dokument občine. Občinskim svetnikom je osnutek programa predstavil Matej Gojčič iz Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije – RRA LUR. V agenciji RRA LUR so najprej opravili temeljito analizo obstoječega stanja. Pregledali so številne dokumente, statistične podatke, si ogledali lokacije načrtovanih strateških projektov. Nato so k sodelovanju povabili občane. V anketi je sodelovalo 14 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let. Oblikovali so tudi strateško skupino, izvedli delavnice in posvete, opravljeni so bili številni intervjuji s predstavniki zavodov, društev ter strokovnjakov z različnih področij. Gojčič je občinskim svetnikom predstavil nekaj ključnih ugotovitev. V javnomnenjski anketi je kar 82 odstotkov sodelujočih navedlo, da so z občino ali krajem zadovoljni ali zelo zadovoljni. Kot prednosti življenja v občini Vodice so anketiranci izpostavili mirno, čisto in naravno okolje ter življenje v občini vaškega značaja, z dobrimi možnostmi za rekreacijo ter osnovne dejavnosti v bližini. Največje izzive pa občani vidijo v močni obremenjenosti cest, predvsem s tranzitnim prometom in v pomanjkljivi prometni infrastrukturi. Anketirane moti slaba in neurejena infrastruktura za kolesarje in pešce, nevarni odseki cest ter hrup in onesnaženost zaradi gostega prometa. Poleg boljšega stanja na področju prometne infrastrukture si občani želijo še izgradnje manjkajoče kanalizacije, prenovitev vodnega sistema in izgradnjo optičnega omrežja. Na podlagi teh aktivnosti so v agenciji RRA LUR oblikovali akcijski načrt, v katerem so predlagani konkretni ukrepi in rešitve. V razpravi je Tilen Jeraj izpostavil, da pri pripravi razvojnega načrta niso dovolj prisluhnili željam in potrebam podjetnikom. V njem namreč pogreša načrt za industrijsko cono za obrtnike. Osebno pa se mu zdi najpomembneje, da zagotovijo varne poti za otroke. Anton Kokalj pogreša finančni vidik načrtovanih ukrepov. Predlagal je tudi spremembo sklepa, z dopolnitvijo, da se v prihodnjih treh mesecih razvojni načrt predstavi občanom. Janez Koritnik je občinskim svetnikom razložil, da je v obravnavi osnutek šele v prvem branju, ki ga je treba nadgrajevati. Navedel je dva primera dobre prakse dobrega razvojnega načrtovanja, in sicer primer Slovenj Gradca in Podčetrtka. Anton Ko­ sec je izpostavil nekaj izzivov na področju komunalne in prometne infrastrukture ter dodal, da zelo zagovarja zeleno naravnanost, da bi v občini morale biti predvsem ekološke kmetije. Pohvalil je tudi idejo razglednega stolpa pri brunarici v Utiku. Luka Rozman je dejal, da mu je dokument všeč, da pa je treba nadaljevati v tej smeri in zagotoviti občini prepoznavno identiteto. Po sprejetju na novembrski občinski seji v prvem branju je šel osnutek Razvojnega programa občine Vodice 2021–2031 v javno razgrnitev. Do 31. 12. 2021 bo objavljen na spletnih straneh občine (www. vodice.si). Predloga odlokov o rebalansu občine Vodice za leti 2021 in 2022 je občinskemu svetu predstavil župan Aco Franc Šuštar. Pojasnil je, da so v letošnjem letu nekateri odhodki nižji in jih je treba uskladiti s pričakovano realizacijo in zamiki projektov v prihodnja leta. Hkrati se povečujejo drugi odhodki. Med drugim je proračunu dodana nova postavka za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v agromelioraciji Zapoge, Dobruša, Repnje, Selo in vodovarstvena območja. Tudi za leto 2022 je treba uskladiti predvidene prihodke in odhodke občine s pričakovano realizacijo Občinska uprava sporoča številka 10, december 2021 in zamiki projektov. V letu 2022 je predvideno povečanje prihodkov za globe za prekrške in v prihodnje leto se prenašajo sredstva fundacije za šport. Zaradi manjšega odobrenega kredita, kot je bil predviden, je za prihodnje leto predvidena tudi sprememba pri zadolževanju za projekt Oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save. Kar nekaj projektov se bo zamaknilo v leto 2023. Za leto 2022 pa so predlagani višji odhodki občine za projekte: gradnja obvoznice, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, Brniška cesta, javne poti in lokal- ne ceste, gradnja središča Vodic in športnega igrišča v Polju. ce. Pozval je namreč k enakomernemu razvoju vseh delov občine. V razpravi je Tilen Jeraj pozval predstavnike občine, da vključijo v proračun za prihodnje leto tudi sredstva za gradnjo optičnega omrežja. Potrebo po hitri internetni povezavi sta podprla tudi Anton Kokalj in Anton Kosec. Kosec je še opozoril na prepočasno dinamiko nekaterih zastavljenih projektov in spomnil, da je treba imeti v mislih tudi območja, kjer nikoli ne bo možno uporabljati javne kanalizacije. Milana Čebulja so zanimali načrti občine v naseljih Zapoge, Dobruša in Dorni- Oba predlagana rebalansa proračuna so občinski svetniki sprejeli. Občinski svet je še potrdil spremembe in dopolnitve Sklepa o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine Vodice za leti 2021 in 2022, dal predhodno soglasje k pravnemu poslu in v prvem branju obravnaval program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Vodice. Podroben zapis s seje in osnutek Razvojnega programa občine Vodice 2021–2031 lahko preberete na spletni strani: www.vodice.si Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 Občina Vodice poziva vse lastnike nepremičnin, da najkasneje do 14. 1. 2022 sporočijo vse spremembe, vezane na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ter da najkasneje do 31. 1. 2022 podajo vlogo za oprostitev. Prijava podatkov, potrebnih za odmero Vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pozivamo, da najkasneje do 14. 1. 2022 Občini Vodice sporočijo vse spremembe, ki so povezane oz. vplivajo na odmero NUSZ za leto 2022, zlasti: spremembo zavezanca, spremembo vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta ali zemljišča, spremembo poslovne ali stanovanjske površine, spremembo stalnega prebivališča oziroma naslova zavezanca, kjer sprejema poštne pošiljke in podobno. Zavezanci so sicer tudi med letom dolžni na navedeni naslov sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe. Če zavezanec nastalih sprememb ne sporoči oz. ne bodo sporočeni v roku, se za odmero uporabijo podatki, s katerimi razpolaga občina oziroma se lahko ti pridobijo brez sodelovanja zavezanca. Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 Občina Vodice vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki izpolnjujejo predpisane pogoje za oprostitev plačila, obvešča, da lahko najkasneje do 31. 1. 2022 vložijo »Zahtevek za oprostitev plačila NUSZ zaradi investicije, usmerjene v pridobitev novih stanovanjskih površin«. Obrazca za oprostitev in prijavo oz. spremembo podatkov sta na voljo v sprejemni pisarni Občine Vodice, objavljena pa sta tudi na spletni strani Občine Vodice. Zahtevek za oprostitev in prijavo spremembe je treba vložiti v sprejemni pisarni Občine Vodice na naslovu Škofjeloška cesta 7 (nad knjižnico), 1217 Vodice, lahko pa ga posredujete po e-pošti na naslov: obcina@vodice.si. Vse dodatne informacije in vpogled v podatke zavezanci lahko pridobijo v času uradnih ur na Občini Vodice ali na tel. št. 01/833 26 14. 5 Županova beseda 6 številka 10, december 2021 Spoštovane občanke in spoštovani občani! ACO FRANC ŠUŠTAR TINA KOSEC V zmernem pričakovanju smo že zakorakali v predpraznično obdobje upanja in novih načrtov, kljub temu da se izteka že drugo leto, ki je zaznamovano z epidemijo medčloveške in medgeneracijske odnose v naših krajih. Prav tako lahko z zadovoljstvom ugotovim, da kljub nekaterim resnim težavam na terenu zaradi nepredvidljivih okoliščin, projekti na investicijskem področju še vedno zgledno napredujejo. koronavirusa ter zaščitnimi ukrepi povezanimi s preprečevanjem širjenja okužb. Zagotovo si vsi že močno želimo, da bi nam življenje čim prej steklo v običajne tirnice ter da bi ostali zdravi in optimistično naravnani. Ob omejitvah, ki nas vseskozi spremljajo, pa v času prihajajočih praznikov nikar ne pozabite nase in na vaše najbližje. Naj vam praznično vzdušje poleg prijetnega druženja in veselja omogoči tudi nekoliko več časa za razmislek o preteklosti, sedanjosti in tudi načrtih za prihodnost. Zagotovo boste našli dovolj razlogov za vaše zadovoljstvo in veselje, če boste le znali poiskati delček tega, kar vam je uspelo zase ali za vašo družino doseči v zadnjih letih. Naj povzamem nekaj misli o le­ tošnjem letu. Za Občino Vodice je bilo to zagotovo eno izmed bolj napornih let, naleteli smo na številne prelomne izzive, a smo med njimi krmarili dokaj uspešno. Na socialnem področju, kljub zapletom in težavam zaradi pandemije, standardi ostajajo na enako visoki ravni. Ponosni in izredno zadovoljni smo z delom, ki ga odlično opravljata naša avtonomna vzgojno-izobraževalna zavoda, vrtec in šola, ter več kot 30 aktivnih občinskih društev, ki trenutno sicer v omejenem obsegu skrbijo za socialno varnost, kulturo, šport in dobre Letošnji slogan »GRADIMO IN POVEZUJEMO« govori zgodbo, ki jo uspešno nadgrajujemo že več kot deset let. Poleg investicij v vzgojo, izobraževanje, društvene, športne, kulturne in socialne dejavnosti, gradimo in povezujemo tudi vodovode, kanalizacije, ceste, pločnike in drugo javno infrastrukturo, ki je v prvi vrsti namenjena povezovanju naših krajev in naših občanov. Zato je prav, da se ob koncu leta na kratko spomnimo, koliko je bilo do sedaj že postorjenega, in se hkrati ozremo tudi v prihodnost ter pogledamo, kako napredujemo z načrtovanimi glavnimi investicijami. Najbolj smo veseli pomembne pri­ dobitve v naseljih Povodje, Voj­ sko, Polje, Utik in Bukovica, ki je bila zaključena v okviru projekta gradnje glavnega fekalnega kanala C0, ki je v sklepni fazi gradnje in sočasne gradnje komunalne infrastrukture. Obsežna investicija nam je prinesla več kot 9 kilometrov novozgrajene kanalizacije, več kot 4 kilometre obnovljenih cest, 10 prehodov za pešce, 13 hitrostnih ovir, 20 dodatnih parkirišč, več kot 3 kilometre površin za pešce, več kot 3 kilometre nove javne razsvetljave in skoraj 2 kilometra novega vodovoda s hidrantnim omrežjem. V precejšnji meri sta bila hkrati obnovljena tudi telekomunikacijsko omrežje in plinovod. Celotna vrednost kanala C0, za katero smo pridobili tudi nepovratna sredstva EU in države, v naši občini znaša 5,8 milijona evrov. Za celovito ureditev cest in druge infrastrukture pa smo iz proračuna namenili še dobra 2 milijona evrov. Skupaj v dobrih dveh letih torej skoraj 8 milijonov evrov. Izvedli smo tudi obnovo krajših odsekov cest v Vesci in Vodicah, dogradili nekaj površin za pešce v Selu in Vojskem, namestili nove avtobusne nadstrešnice na postajališčih v Vodicah, Polju in Zapogah, prav tako smo temeljito očistili melioracijske kanale. Skupaj z gasilci smo dodatno uredili okolico brunarice PGD Bukovica – Utik ter okolico doma PGD Polje. Prav tako smo lepo obnovili vaško kapelico v Polju ter na varno mesto prestavili in dogradili otroško igrišče v Polju. Na območju občine pa v tem času še potekajo številna druga dela za izboljšanje prometne varnosti. Predvidoma do konca leta bomo skupaj s Telekomom Slovenije v naseljih Dobruša, Dornice, Zapoge in Koseze zgradili cevno kanalizacijo za novo Županova beseda številka 10, december 2021 javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje. V teku so tudi gradbena dela na cesti skozi Vojsko v dolžini 150 metrov in na cesti Mlakar v Utiku v dolžini 250 metrov. V kratkem pričakujemo uradni začetek gradnje obvoznice Vodice, saj so bili konec novembra izpolnjeni vsi pogoji za podpis pogodbe in začetek aktivnosti na terenu. Pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec gradnje, podjetje KPL, ki bo 2,23 kilometra dolg odsek zgradil za 7 milijonov evrov. Občina Vodice bo morala k investiciji iz proračuna prispevati 475.000 evrov. V letošnjem letu smo pripravili in sprejeli tudi Razvojni načrt za področje staranja in sožitja med generacijami ter Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V javni obravnavi pa je še Razvojni program Občine Vodice do leta 2031. Vsi ti strateški dokumenti bodo pomembni za pravilno in trajno usmerjenost razvoja naših krajev v prihodnjem desetletju ali dveh. Za izgradnjo novega občinskega središča v Vodicah trenutno potekajo usklajevanja s potencialnim zasebnim partnerjem družbe IMP, ki je vlogo oddal skupaj s podjetjem Hidrotehnik in podizvajalcem CGP. Ob uspešno zaključenih usklajevanjih, pričakujemo, da bomo pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu z zasebnim investitorjem lahko podpisali že spomladi, s čimer bomo korak bližje do začetka gradnje težko pričakovanega centra. Prav tako iščemo možnosti za dodatna evropska sredstva, s katerimi bi sofinancirali javni del te izredno pomembne investicije. S strani Evropske unije in Repu­ blike Slovenije smo letos že prejeli Sklep o dodelitvi več kot milijon evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo Večnamenske športne dvorane Vodice, ki bo locirana ob osnovni šoli, ter športno-gasilskega poligona v Polju pri Vodicah. V kratkem pričakujemo še Sklep o dodelitvi dodatnih 2 milijonov evrov nepovratnih sredstev z naslova razpisa Ekosklada za gradnjo dvorane ter iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost za izgradnjo 1,3 km nove komunalne infrastrukture v naselju Skaručna, ki se bo skupaj s cestno infrastrukturo celovito gradila v letih 2023–2025. Za nas so vsi projekti, tako že izvedeni kot pripravljeni, zelo pomembni, saj bodo pomagali izboljšati bivanje in življenje v naši prelepi občini. Ob tem bi se rad zahvalil našim partnerjem in zaposlenim v občinski upravi, ministrstvom in Vladi, zaposlenim v obeh zavodih, komunali Vodice, organizacijah in podjetjih, svetnikom in odbornikom, članom prostovoljnih društev in tudi občanom, ki nam nesebično in z širokim razumevanjem podajo soglasja za izvedbo projektov na terenu. Tudi to sodelovanje kaže na dobro povezanost naše lokalne skupnosti in naših prebivalcev. Vsem skupaj se za vloženo delo, dodeljena finančna sredstva, sodelovanje in razumevanje v času načrtovanja, dogovarjanja, odločanja ter gradnje iskreno zahvaljujem. Ob tem si želim, da bi z enakim zanosom in složnostjo še naprej skupaj ustvarjali lepo prihodnost našim vnukom. Spoštovani, naj vam božič prinese obilo veselja in prijetnih trenutkov. Ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti vam izrekam iskrene čestitke in vam želim ponosno praznovanje. Na pragu vstopa v novo leto pa vam v imenu Občine Vodice in v svojem imenu želim veliko sreče, zadovoljstva in trdnega zdravja! Vse dobro in ostanite zdravi. Srečno v letu 2022! 7 Osrednji članek 8 številka 10, december 2021 Vonj po praznikih se širi tudi onkraj Vodic AJDA BATISTIČ ZASEBNI ARHIV IN TINA KOSEC Prepričana sem, da je v vašem domu tudi letos že zadišalo po slastnih piškotih ali po pregrešno dobri potički. Mogoče se tudi v katerem izmed vas skriva talent, ki pa so ga v sebi že prepoznali Primož Logar, Marjetica Kuči in Dada Jerovšek. Vsi trije so dobro poznani ne le v Vodicah, temveč tudi drugod po Sloveniji, saj je Primož lastnik slaščičarne Confetto, Marjetica samopostrežne restavracije Marjetica, Dada pa verige Kaval Group, ki pod seboj združuje restavracije, npr. Angel, Pri Trubarjevi mami, Strelec, slaščičarne in kavarne, kot so npr. Lolita, Vrt Lily Novi, Špica. Vsi trije so nam razkrili svoje zgodbe in nam zaupali recepte, s katerimi lahko za praznike očarate svoje najbližje. Najdete jih pod rubriko Koristno. Primož Logar, lastnik slaščičarne Confetto Strasten popotnik in gurman sta besedi, ki označujeta Primoža. Prepotoval je že več kot 50 držav in prav povsod obišče svojo »konkurenco«, naj bo to v majhni afriški vasici ali svetovno znani prestolnici. Čeprav mu je zadnje potovanje v Severno Korejo preprečila korona, je prepričan, da bomo spet kmalu lahko raziskovali skrite bisere našega planeta. Do takrat pa bo še naprej raziskoval in izboljševal recepte v svoji slaščičarni, katere vrata je odprl pred dvanajstimi leti. Vedeževalka je napovedala, da vidi mize, goste in Primoža med njimi kot gostinca. »Ko mi je mami to pripovedovala, sem se ji samo nasmehnil, a imela je prav.« Že v osnovni šoli je rad pomagal pri kuhanju, a mu predpriprava in pomivanje po kuhi nista preveč dišala. Pri profesionalnem ukvarjanju pa je oboje seveda zelo pomembno in nujno. Ko se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo, je mislil, da bo to njegov poklic, vendar so že ocene namigovale, da ga ekonomija ne zanima preveč, kar je njegovo mami očitno bolj skrbelo kot njega, saj se je po nasvet zatekla celo k vedeževalki, ki jo je pomirila in potožila, da bo z njenim sinom vse v redu. Karierno pot je Primož začel v mariborski slaščičarni, vendar je hitro ugotovil, da bi si svojo pot rad črtal sam. Sprva je želel odpreti picerijo v Vodicah, a je kaj kmalu ugledal svojo prihodnost v slaščičarstvu. Prostor, ki ga je prepričal, se nahaja v Šiški tik ob Celovški cesti. Stare skladiščne prostore so preuredili v prostorno slaščičarsko delavnico, notranji prostor in gostinski vrt. Sledili so izjemno naporni dnevi, ko je garal od jutra do noči, izboljševal recepture, pridobival goste in si nabiral izkušnje. Delal je tako v strežbi kot v slaščičarski delavnici in po štirih letih se je trud poplačal, saj imajo vsako leto 15–20-odstotno rast naročil. Uspešno so prestali tudi epidemiološke razmere, saj so zaradi velikega zanimanja in naročil prestali tudi to preizkušnjo. Ponosen pa ni le na zveste stranke, temveč tudi na vztrajnost in svoje zaposlene, kamor prišteva svoje starše in prijatelje, ki mu ob večjih naročilih priskočijo na pomoč. »Najbolj se ˝bojim˝ transporta več kot štirinadstropnih tort. Dostavljali smo jih že po celotni Sloveniji, tudi na Hrvaško, v Italijo, v Avstrijo – vse do Dunaja, a največja nesreča se nam je zgodila pri dostavi na poroko v sosednje Medvode. A ker smo torto dostavili že v popoldanskih urah, smo imeli čas, da smo jo do polnoči v celoti znova naredili, tako da nevesta in ženin nista ničesar opazila.« Je pa Primož velik gurman, rad veliko in dobro jé, zato za sladico ne ostane veliko prostora, a si rad privošči dober domači sladoled, prelit z vročimi malinami ali gozdnimi sadeži, prav dolgo pa se ne upira niti sočnemu koščku torte. Med prazniki so na mizi stalnica piškoti, mini potičke in potratna potica. Tokrat pa nam je razkril recept za praznično panakoto. Osrednji članek številka 10, december 2021 Pri delu je najbolj ponosna na uspešno poslovanje podjetja, na pristen stik, ki ga imajo z gosti, ki imajo radi dobro domačo hrano. Ponosna je na celotno ekipo zaposlenih in na svojo družino, s katero je s prilagodljivostjo in marljivostjo prestala že marsikatero preizkušnjo in skozi leta vedno pridobivala nove izkušnje. V svoji karieri je srečala veliko različnih ljudi, veliko izmed njih je njihovih stalnih strank. Skoraj z vsakim se je zagotovo kdaj nasmejala kakšni prigodi. K njim prihaja tudi veliko študentov, ki nemalokrat pustijo kakšno prisrčno sporočilo kar na praznem krožniku ali pladnju. Marjetica Kuči, lastnica samopostrežne restavracije Marjetica Proste trenutke zelo rada preživlja v naravi, hodi, nabira gobe in rožice za čaje. Vedno si najde čas, ki ga posveti svojim vnukom. Do pred kratkim je bila lastnica samopostrežne restavracije, katere vodenje je sedaj prevzel njen sin Andrej Kuči. Pohvalijo se lahko tudi s cateringi in peko sladkih dobrot, kot so piškoti, krofi, potice in druge pregrehe. Marjetica je ljubiteljica orehove potice in prav ta se med prazniki vedno znajde na njeni mizi. Tudi nam je zaupala recept zanjo. Če vam morda ne bi uspela, pa pravi: »Pri nas je vedno kaka potica na zalogi.« Marjetičina ljubezen do kuhanja izvira iz otroških let. Kuhanje je vzljubila že v osnovni šoli pri pouku gospodinjske vzgoje. Pri petnajstih letih je odšla na šolanje na gostinsko šolo v Ljubljano. Po končani srednji šoli je prvo zaposlitev našla v hotelu Turist, kjer je delala pet let in se spoznala z vsemi segmenti priprave hrane – od hladnih in toplih jedi do priprave sladic, zajtrkov, a la cart kuhinje, … Izkušnje si je nabirala še v Taverni Am-Am, kjer je utrdila praktično znanje kuhinje, strežbe in tudi administrativnega dela. Pri 23 letih je postala vodja kuhinje v Tobačni tovarni Ljubljana, kjer so se pripravljale malice za zaposlene. V tistem času je bilo tudi veliko pogostitev ob raznih poslovnih priložnostih. V začetku se je dnevno pripravljalo 500 obrokov v dveh izmenah. Ob povečanju proizvodnje in s tem zaposlenih se je dnevno pripravilo do 1500 obrokov v treh izmenah. Leta 1996, ob privatizaciji režijskih – sekundarnih služb, je ustanovila podjetje Kuči, d. o. o., ki uspešno posluje še danes. Pozneje so se širili še v proizvodno-poslovne prostore Belinke. »Posebej pa imam v spominu pismo študentov, ki sem ga prejela iz Španije, kot zahvalo skupaj s špansko zastavo in španskim pršutom. Ta skupina študentov je k nam prihajala na kosilo ves čas, kar so bili na izmenjavi v Ljubljani.« Dada Jerovšek, lastnica Kaval Groupa Sebe opiše kot nepoboljšljivo optimistko, ki vedno verjame v dobro in dobre ljudi. Je človek, ki verjame v ljubezen, iskrenost in poštenost. »Največje bogastvo je mir v duši, iskren pogled globoko v oči, prijateljstvo in to, da hodiš po svetu z mirno vestjo. Verjamem v brezpogojno ljubezen. V vsem in za vse,« še zapiše Dada. Študirala je arhitekturo in v študentskih letih je bila vodnica v turistični agenciji, saj so jo izjemno privlačila potovanja, tuji kraji, ljudje, običaji. Prepričana je, da ravno skozi jedi spoznaš veliko o deželi, v kateri si. Njen dan se je vedno zaključil s kulinariko. Je zelo sladkosneda in obožuje čisto vse sladice, od domačega sladoleda do tortic. Izjemno rada ima marcipan in višnje, zato je njena najljubša tortica višnjeva z vaniljevo kremo in hrustljavim marcipanovim dnom. Obožuje domače maslene piškote, pralineje, makrone, … Med prazniki tudi njeno mizo krasi potica, ki jo pripravijo, kot pravi sama, »zlate roke naše Jožice Drobnič«. Pri roki morajo biti vsekakor še domači Lolitini piškoti. Ljubezen do kuhanja se je rodila iz ljubezni do njenega življenjskega partnerja. Ko sta se zaljubila, ga je peljala v Firence, kamor je službeno zahajala vsaj dvakrat na leto. Peljala ga je v tipične firenške preproste tratorie, kjer sta bila oba zapeljana z njihovo tipično lokalno, toskansko hrano. Očaralo ju je vse, prva predjed, njihove ročno narejene testenine, bela polenta, sveža zelenjava, rižote, ribe in seveda sladki zaključki, kot sta tiramisu 9 Osrednji članek 10 številka 10, december 2021 in panna cotta. Vse v njihovi kuhinji je izjemno preprosto in sveže pripravljeno. Sama pa svoje goste rada zapelje s karameliziranimi bananami. Recept zanje je zaupala tudi nam. »Nekoč sem bila na večerji s prijatelji in še danes ne vem, zakaj in kako sem nenadoma izjavila, da ko bom velika, bom imela svojo restavracijo. Seveda sem pri prijateljih izvabila salve smeha in muzanja in še dolgo potem sem sama sebe spraševala, od kod je prišla ta misel ... No, minilo je nekaj let, ko sem srečala svojega bodočega moža in še preden sem se dobro zavedala, sva vstopila na najino skupno kulinarično popotovanje Kaval Groupa.« Skupaj sta najprej odprla gostilnico Kaval, potem jima je na dve leti pot prekrižala nova kulinarična zgodba, nov lokal. V njunih restavracijah, kavarnah, slaščičarnah so sestavine, mogoče prav po italijanskem navdihu, lokalne in sveže pripravljene, na kar je Dada zelo ponosna. Sledijo svoji viziji, sanjam, poslanstvu in želji, da razvajajo vsakega gosta. V ponos ji je tudi sleherni sodelavec, ki jima z možem sledi v iskanju novih okusov, se z njima veseli drobnih uspehov, malih pohval in velikih dosežkov njihovih vrhunskih chefov. Pove, da je ponosna, »ker so nas ti težki časi še bolj zbližali, povezali in nam pokazali zavedanje, da smo skupaj in samo skupaj močnejši in boljši, pa čeprav ima vsak svoj karakter, osebnost, svoje tegobe in težave. A prav vsak doda delček sebe in pusti sled v Kavalovem dvajsetletnem kulinaričnem popotovanju.« In ravno v časih, ki niso rožnati, je še toliko pomembneje, da imamo ob sebi ljudi, ki nam stojijo ob strani, zato je Dadi v ponos tudi njen sin, ki jima z možem pomaga in je vedno ob njiju. Ponosna je tudi na svojega moža, partnerja in na ljubezen. V dolgoletni karieri je bila priča nemalo prigodam. Pošali se, da bi jih lahko spisali že za več knjig. Ker pa je ravno prednovoletno obdobje, nam zaupa eno izpred let, ki se je dogodila ob podobnem času. »Pred leti je mlada, nova sodelavka v kavarni dobila naročilo za kuhano vino. Gost ga je takoj vrnil, rekoč, da s tem kuhanim vinom nekaj ni v redu. Naročili smo ji, da nemudoma pripravi novega in ugotovili, kaj je bilo že s prvim narobe. Dekle je skuhalo vodo, dodalo vrečko, na kateri je pisalo začimbe za kuhano vino, a o vinu ni bilo ne v prvem ne v drugem kozarcu ne duha ne sluha. Natakarica je mislila, da je vse potrebno za kuhano vino v vsebini vrečke. Gost še zdaj z nasmehom pripoveduje to simpatično zgodbo, a kar je najpomembnejše, ostal je naša zvesta stranka. Takratna mlada natakarica pa je doštudirala in postala uspešna zdravnica.« Sladke zanimivosti Ali ste vedeli, da so sadni žele bonboni prekriti z voskom, ki je enak tistemu, s katerim vam prekrijejo avto po pranju v avtopralnici? Gre za užiten vosek karnuba, ki daje sijaj in preprečuje lepljenje. Ali ste vedeli, da si je sladoledno lučko izmislil 11-letnik? Nastala je po nesreči, ko je deček Frank Epperson čez noč na dvorišču pozabil sok, v katerem je bila žlica. Zjutraj je bila pijača zamrznjena in ko jo je pokusil, je ugotovil, da gre pravzaprav za specialiteto. Ali ste vedeli, da ime čokolada izvira iz jezika Aztekov in pomeni »grenka voda«? Ali ste vedeli, da je najstarejša pisna omemba potice v delih Primoža Trubarja? Trubar, ki jo je imenoval »povitica«, jo je v svojih delih omenil že leta 1575. Najstarejši recept zanjo pa najdemo v šesti in sedmi Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. Ali ste vedeli, da moramo za najboljši sladoled obiskati sosednjo Madžarsko? Zlata nagrada je bila podeljena Adamu Fazekasu za njegovo kreacijo pistacijino sadje. Intervju številka 10, december 2021 Družina, za katero so dnevi absolutno prekratki AJDA BATISTIČ OSEBNI ARHIV Zakonca Andrej Nastran in Joži Nastran Brank svojo zgodbo pišeta že dobrih dvajset let. Iskrica je preskočila na morju in od takrat naprej ju povezujejo šport, tehnika, ustvarjanje, srčnost in seveda družina, saj imata dva sinova, Filipa in Mitjo. Njun dom izžareva pozitivnost in kamorkoli se ozremo, vidimo medalje in pokale z njihovih športnih tekmovanj, ustvarjalna žilica pa se odseva v ročno izdelani stenski uri, slikah, sedežni garnituri … Njuno življenje je polno aktivnosti in v šali povesta, da bi moral dan trajati 48 ur, če bi želela vse postoriti in si občasno tudi malo odpočiti. Joži, si učiteljica športa. Si bila ti tista, ki je v vajino razmerje prinesla »zasvojenost« z njim? Joži: Pravzaprav oba. Med služenjem vojaškega roka so ugotovili, da ima mož dobre tekaške sposobnosti, zato je hitro pristal v športni četi. Ko sva se spoznala, sva takoj začela migati skupaj, kar sva prenesla še na svoje otroke. Sta otroka od malih nog ljubitelja športnih dejavnosti? Joži: Ves čas sta že vpeta v šport. Filip se je spoprijel s številnimi športi, od nogometa, lokostrelstva, badmintona, smučarskih skokov do atletike. Oba sta začela z gimnastiko, v kateri je Mitja vztrajal deset let in bil zelo uspešen, najboljši je bil na konju z ročaji. Ko sta prišli puberteta in korona in ko je malo tudi dozorel, je videl, da v gimnastiki nima prihodnosti. Filip je bil prav tako zelo dober v vseh športih, vendar ni bil nikoli tekmovalen tip človeka. Še Moški del družine Nastran pri reševanju tehničnega problema danes gre Filip zelo rad z mano kolesarit, medtem ko je Mitja, odkar je nehal trenirati, najraje doma. Joži: Mogoče le za kak kratek šprint. (smeh) Sicer gre zelo rada z nami na pohod, čeprav ji hoja navzdol ne diši preveč, sploh po pesku. Kateri šport vas najbolj združuje? Joži: Mislim, da pohodništvo in kolesarjenje. Vse, kar je v zvezi z naravo. Najboljši pogovori so vedno na poti in tudi ideje za ustvarjanje ter za prihodnost se porodijo med hojo. Povezuje vas tudi tehnika. Kako jo vkomponirate v svoj vsakdan? Joži: Največ je teka in kolesarstva. Mitja ne teče preveč rad, raje hodi. Najbolj obrabljene tekaške copate ima Andrej, ki teče traile. Tudi jaz zelo rada tečem in hodim v hribe, a največ kolesarim. Skupaj se najpogosteje odpravimo na pohod z našo psičko Hajdi ali na kolesarjenje. Seveda je včasih treba sinova malo spodbuditi. Andrej: Včasih gresta tudi pod prisilo. (smeh) Joži: Dokler sta bila fanta v osnovni šoli, sem tehniko dohajala, sedaj pa jim ne sežem niti do kolen. Kljub temu da jo poučujem na šoli, je njihovo znanje zame »višja matematika«. (smeh) Mi pa s svojim znanjem pomagajo pri ustvarjanju, npr. izrišejo gumbe ali plastične nastavke, kar natisnejo na 3D-tiskalniku, tako da mi ni treba iti niti v trgovino več. Andrej: Predvsem se ukvarjamo z računalništvom, modelarstvom, z iztrošenimi baterijami. Naredili smo tudi vabo, s katero se trenira sokole, simulator vožnje. Mitja sedaj želi narediti gimbal oz. motoriziran stabilizator za računalniško kamero. Omenila sta jazbečarko Hajdi. Vam sledi pri vaših športnih podvigih? Od kod izvira ljubezen do tehnike oz. natančneje do elektrotehnike? Andrej: Na sprehodih ja, seveda, ni pa ravno za tek. Andrej: Jaz sem imel najprej le osnovnošolsko izobrazbo, potem sem ob Katere športe danes najdemo v vaši hiši? 11 Intervju 12 številka 10, december 2021 delu hodil še v šolo za elektroniko, saj me je zanimala že od nekdaj. Všeč mi je, ker se vedno nekaj dogaja, vedno je nekaj novega, sploh v današnjih časih, ko komaj še slediš napredku. In tudi sinova se oba izobražujeta za elektrotehnika. Od kod pri njima ljubezen? Mogoče od mene. Joži, že si omenila ustvarjalnost. Kako si »našla« svoj talent? Joži: Obiskovala sem Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in se pri­ učila za modno oblikovalko. Pozneje je bil Filip tisti, ki je začel hoditi k akademski slikarki in ker je imel takrat še treninge badmintona, sem se morala vmes tudi jaz zaposliti. Tako sem začela obiskovati grafiko in od takrat naprej jo obiskujem tedensko – tako za potrebe izobraževanja kot za lastni užitek. Sodelujem tudi pri številnih likovnih razstavah JSKD in večkrat se je moje delo na območni razstavi uvrstilo na regijsko. Zame risanje res predstavlja užitek, hkrati pa je to edini čas, ko lahko mirno sedim in se sprostim. Trenutno pripravljam dela, ki bodo v kratkem razstavljena na Krimu. Kako pa se izraža doma? Joži: Recimo na blazinah na sedežni garnituri, na katerih so odtisi grafik. Na eni blazini je linorez, na drugi pa lesorez. Ideja se je porodila na tečaju grafike, ko smo želeli narediti odtise na oblačila, nato pa je ideja prerasla v to, kar vidiš na sedežni. Ali ti pri tvojih idejah pomagajo tudi drugi družinski člani? Joži: Najprej vedno slišim: »Kva ti je tega treba?!« (smeh), potem pa si delo vedno razdelimo. V času korone smo tako skupaj renovirali starinski voziček za prevoz mleka, od katerega Skupinska slika mami Joži in sina Filipa Nastran za Extempore na Aljaževini je sprva ostalo le ogrodje. Andrej mi je pomagal pri podiranju, otroka pri brušenju koles … Sedaj pa krasi vhod v hišo. Vemo, da svojo ustvarjalnost rada preneseš tudi v šolski prostor. Kako? Joži: Na čisto vsa področja bi lahko prenesli ustvarjalnost, tudi na matematiko, še posebej na predmete, ki jih sama poučujem – šport, tehniko in likovno vzgojo. Moja ustvarjalnost se kaže skozi ples, oblačila, ki jih sama zašijem, v številnih likovnih dodatkih ali idejah za dekoracijo. Najbolj se spominjam baletne točke, ki smo se je naučili pri umetnosti. Takrat sem vse obleke sešila sama. Poželi smo toliko ovacij, da smo nastopili še štirikrat. Umetnost ni le izdelek, ki ga damo iz roke, temveč tudi izrazni ples, gledališče … Zajema široka področja in prav vsa lahko povežemo v lepo celoto. Pogosto pravijo, da šola ubija ustvarjalnost. Se strinjaš s to trditvijo ali bi jo ovrgla? Joži: Če govoriva o ustvarjalnosti učiteljev, je v prvi vrsti vedno odvisno od lastne angažiranosti in podpore strokovnih timov in vodstva. Za vsa dejanja in uspešno izpeljane projekte so v ozadju vedno še finančne zmožnosti. Ko se učitelji lotimo projektov, je potreben učinkovit in realen načrt ter razumevanje z vsemi udeleženci. Opažam, da je med učitelji želja po dokazovanju in ustvarjalnosti zaradi trenutnih covidnih razmer manj izrazita. Če govoriva o učencih, menim, da natrpan šolski sistem v neki meri res ubija ustvarjalnost. Vse manj je časa, ki ga imajo otroci, zaradi takšnih in drugačnih dopolnilnih dejavnosti in natrpanega urnika, kar ne spodbuja igre in družabnega življenja, ki je vsekakor pomembno za razvoj ustvarjalnosti. Včasih so bile naše igre izvirne in pretaknili smo vse kotičke vasi in gozdov. Danes redko vidiš otroke na ulici. Za to ni kriv samo tehnološki razvoj številnih naprav, ampak divjanje z ene dejavnosti na drugo. Drug za Intervju številka 10, december 2021 drugega imamo vse manj časa, saj se bojimo, da bi kaj zamudili. Ne morem mimo dobrodelnega projekta Za male nogice. Od kod ideja? Joži: Idejo smo našle pri klubskih kolegih, ki so že leto prej kolesarili za Zvezo prijateljev mladine. Tudi dekleta smo želela narediti nekaj dobrega in sprva smo mislile, da bomo kolesarile le en dan, a se je projekt razširil na tri dni. Projekt je neverjetno zaživel. Dela je bilo sicer ogromno, garala sem od jutra do jutra, saj sem morala vse koordinirati, zbirati material, šivati – pomagalo je še deset šivilj. Zbrali smo ogromno plenic, iz odpadnega blaga sešile 1700 kosov oblačil ... Ko smo posneli še reklamo, je bila podpora res vrhunska in odziv fenomenalen. Pa energija med puncami je bila prav tako neverjetna. Na sami poti nas je spremljal tudi moj mož, tako da sva bila tudi pri tem projektu povezana. Že od nekdaj rada pričaraš nasmeh na obraze ljudi? Joži: Moram priznati, da sem že bila razočarana nad ljudmi, saj je danes vse manj takih, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati. Včasih to sploh ni bilo vprašanje, nihče na nobeno stvar ni gledal skozi denar. Ko smo mi trenirali, so vsi trenerji delali prostovoljno, z dušo, s srcem, samo v dobro otrok. Če je prišel dober rezultat, je bilo zadovoljstvo še toliko večje. Prav zato poskušam s svojim delom in pozitivno energijo spodbujati ljudi okoli sebe, da so hvaležni in pripravljeni pomagati. Če pa se navežem še na prejšnji projekt … Ko vidiš, kako razveseliš človeka, ko dobiš slike mamic in očkov v solzah, je to zlata vredno. Dobrodelnost si pripeljala tudi v šolske prostore. Joži: Res je. Projekt Tek podnebne solidarnosti na šoli izvajamo že devet let. Veliko ljudi je v stiski, pa ne povejo, zato se mi zdi, da tako lahko vsaj malo pomagamo. Če zbiraš denar, nikoli ne veš, kam gre, če pa zbiraš hrano, jo morajo nekomu podariti. Tudi ta projekt se je vsako leto širil, vsako leto smo zbrali več hrane, več potrebščin za potrebe Karitas. Ko so še bile dovoljene dobrodelne igre brez meja, smo se hkrati prijetno družili stari in mladi. Veliko jih je prišlo zaradi zabave in podoživet vaške igre. To bi morali še obujati … Andrej: Zdi se mi, da materialno zbiranje prinaša večji učinek kot le denarno. Pri slednjem nikoli ne veš, kdo se bo v ozadju okoristil. Se ti zdi, da otroci radi pomagajo? Joži: Dobrodelnost otrok zagotovo izhaja iz družine. Če je družina temu naklonjena in čuti, da je treba ljudem pomagati, bo ta čut prenesla tudi na svoje otroke. Učence v šoli spodbujamo k dejanjem, s katerimi smo dobrodelni. Rišemo slikice, ustvarjamo številne izdelke za starejše občane, se udeležujemo dobrodelnih projektov, na katerih zbiramo od hrane do šolskih potrebščin in zamaškov. njegov pravi čar. Tradicionalno gremo skupaj nabirat mah, postavimo jaslice, fantje jih postavljajo tudi v cerkvi, postavimo smrečico, obvezno mora biti tudi zunaj vse okrašeno z lučkami, ki jih še vedno popravljamo kar doma. Že kot malo punčko me je za to navdušil ata – tako sem se med drugim navdušila nad tehniko. Kdo poskrbi, da med prazniki dom zadiši? Joži: Za skoraj vse, kar zadiši pri naši hiši, poskrbi naša draga mama. Vedno zadiši po potički in piškotih, ki jih moramo imeti na zalogi. Meni zaradi vseh dejavnosti ne uspe pogosto peči, kakšno posebno sladico pripravim le na božič. Včasih pa pri naši hiši peče in kuha Mitja. Seveda mora dom med prazniki zadišati tudi po kadilu. Andrej: Kadimo trikrat na leto, na božič, novo leto in svete tri kralje. Držimo se tudi stare navade, da ob kajenju molimo. Če bi morali z besedo ali besedno zvezo označiti svojo družino, kaj bi rekli? Joži: Razumevanje. Filip: Šport. Mitja: Tehnika z elektroniko. Andrej: Spoštovanje. Pred vrati so prazniki, božič. Brez katere tradicije pri vas ni veselega decembra? Joži: Začne se že z Miklavžem. Še sedaj se spominjam sinove prisrčne želje, da si želi živega hrčka. Vedno smo pred prihodom prvega dobrega moža tudi molili in že takrat je na oknu pustil kakšno presenečenje. Božička nikoli nismo prav bogato praznovali, mi je bilo pa filmsko všeč, da so pod smrečico darilca. Božič je najlepši praznik, čeprav me žalosti, da je že sredi novembra vse okrašeno, saj se tako izgubi Joži Nastran na podelitvi Pokala Slovenije v amaterskem kolesarstvu skupno 2. mesto 13 Društveni utrip 14 številka 10, december 2021 DU Vodice – pohodi JOŽE ROŽMANEC Jesen se že preveša v drugo polovico, zato moramo pohodniki pazljivo spremljati vremenske napovedi, da ujamemo primeren dan za druženje v hribih. S krajšanjem dnevne svetlobe se tudi višine vrhov, ki jih nameravamo obiskati, nižajo. Tako se nam je v prvi polovici novembra uspelo povzpeti na Kamniški vrh še pred napovedano pošiljko snega v sredogorju. Kamniški vrh (1259 m) Običajno pohodniki izberejo za obisk Kamniškega vrha poti iz doline Kamniške Bistrice oziroma Županjih njiv. Mi pa smo izbrali zanimivo in nezahtevno pot z Ambroža pod Krvavcem. Jutranji zbor v Vodicah ni obetal prav veliko, saj je bila v dolini zelo gosta megla, ki je delovala precej depresivno. Kljub temu smo sklenili izpeljati pohod, saj se nam je po vremenski prognozi napovedovalo lepo vreme, še zlasti v višjih predelih. Rečeno, storjeno in že smo brzeli proti Krvavcu. V Cerkljah je bila še gosta megla, ko smo zavili proti Ambrožu. Malo pred vasjo pa smo pogledali iz meglene sivine v prekrasen sončen dan. Vzdušje se je takoj spremenilo in komaj smo čakali, da se iz avta postavimo na lastne noge in zakoračimo cilju naproti. Malce nad Ambrožem, kjer asfaltna cesta naredi oster levi ovinek in se od nje odcepi gozdna cesta, smo si izbrali za izhodišče poti, ki preči Molnarjev breg. Cesta se je počasi vzpenjala in mi smo sledili markacijam mimo več razpotij do trenutka, ko se od ceste odcepi markirana pešpot, ki prečno Pohodniki pred lovsko kočo na Taležu (725 m) vodi skozi gozd. Počasi smo se vzpenjali do označenega razpotja, ko se pot razcepi levo proti Kriški planini in rahlo desno proti Kamniškemu vrhu. Od razpotja se pot močno spušča do manjšega sedelca, kjer se nam je priključila pot s planine Osredki in se nadaljuje po severni strani grebena proti vzhodu. Pot je lepo speljana, tudi preko bolj strmih pobočij ni bilo težav s prečenjem. Obšli smo kar nekaj manjših vzpetin, dokler nismo prišli na vrh travnatega grebena, od koder smo vendarle ugledali končni cilj. Še manjši spust do prevala, kjer se nam je priključila bolj uhojena pot iz Stahovice in Županjih njiv. Od tu se začne pot strmo vzpenjati v oklju- kih po zahodnem grebenu Kamniškega vrha. Po nekaj minutah hoda smo prispeli na vrh, ki je označen z geodetsko točko, vpisno knjigo in razpelom na bližnji smreki. Še nekaj metrov proti vzhodu do zavetišča pod vrhom in cilj je bil dosežen. Lepo, sončno vreme, jasno nebo in v dolini morje – seveda samo megle, iz katere je molelo nekaj otočkov – Šmarna gora in Rašica. Tudi vetra ni bilo in termometer na bivaku je kazal prijetnih štirinajst stopinj. Dali smo si duška in ob zasluženi malici uživali na vrhu ob lepih razgledih po bližnjih krajih in vrhovih v okolici. Nikamor se nam ni mudilo. Lepo je pobegniti iz meglene doline na tople Društveni utrip številka 10, december 2021 in sončne vrhove. Zadovoljni smo se vrnili domov, kjer se je šele pozno popoldne topila megla. Tolsti vrh – Talež (883 m) Kljub hladnemu vremenu smo se znova odločili zapustiti megleno dolino in se dvigniti nad njo. Tokrat je bil naš cilj Tolsti vrh (Talež) nad Ribnim pri Bledu. Zapeljali smo se do Ribnega in pri mostu čez Savo parkirali. Prečkali smo most in na drugi strani nadaljevali desno po cesti v smeri proti Kupljeniku. Kmalu so nas smerokazi za Talež usmerili v levo na zložno stezico. Ta se je v gozdu kmalu začela strmeje vzpenjati tako, da nas je kar močno ogrela. Ko smo dosegli vrh brega, se je strmina nekoliko unesla in kmalu smo dosegli makadamsko cesto, ki nas je pripeljala mimo nekaj vikend hišic do lovske koče na Taležu. Postavljena je na robu grebena, od koder je lep S kavico v roki na prijetnem soncu pred bivakom na Kamniškem vrhu (1259 m) razgled proti severu do Karavank in nekoliko bliže do bližnjih krajev na Deželi, kot so Ribno, Selo, Bled, Lesce … Cesta mimo lovske koče Hladno zimsko sonce na Tolstem vrhu (883 m) kmalu preide v kolovoz, le-ta pa nekoliko više v dokaj uhojeno pot proti Tolstemu vrhu. Sprva precej strma pot nas je pripeljala na neizrazit greben, kjer je strmina popustila, se usmerila na desno proti samemu vrhu, ki smo ga dosegli v nekaj minutah. Tolsti vrh ni posebej označen – betonsko znamenje in leseni kol s smernima tablicama za pohodnike, in obraščen z drevesi, ki so na našo srečo že izgubila listje, tako da smo imeli kar zadovoljiv razgled po bližnji okolici in še zlasti proti Bledu. Kljub sončnemu in lepemu vremenu se temperatura tudi opoldne ni dvignila več kot do -2 stopinji, zato smo se kar kmalu spustili do lovske koče, kjer smo se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnikov, ter se spustili v dolino po nekoliko daljši, vendar manj strmi, gozdni cesti do mostu čez Savo. Spet smo naredili lep nezahteven pohod v hladnem, a lepem vremenu, ter za nekaj ur ušli ljubljanski megli. Malo rekreacije nikoli ne škodi oziroma samo koristi zdravju, kar je v 15 Društveni utrip 16 številka 10, december 2021 današnjih časih še posebej pomem­ bno. V zimskem času bomo izbirali cilje primerne danim razmeram, predvsem mrazu in snežnim pogojem. Nekaj pohodov se bo že nabralo do začetka sezone v pomladnem času. Ko se bo kaj nabralo, vam posredujem naše dogodivščine. Do takrat pa lepo pozdravljeni. Pohodniki in kolesarji želimo vsem bralcem Kopitarjevega glasa LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU 2022!!! Še zadnji vzpon tik pred ciljem na Kamniškem vrhu Dvaindvajseti tradicionalni turnir v balinanju za Koritnikov memorial in v spomin na druge preminule balinarje v občini Vodice IVO KORITNIK CVETO VRBOVŠEK Navkljub koronskim razmeram je na dan 19. oktobra potekal že dvaindvajseti tradicionalni turnir za prehodni pokal v spomin na Jožeta Koritnika in druge preminule balinarje. Turnir je potekal v čudoviti, sončno jesenski atmosferi, ki je napolnila ambient športno-rekreativnega središča Kluba Kubu. Po uradni otvoritvi in uvodnem nagovoru so se med seboj pomerile štiri ekipe, po sistemu vsak z vsakim. V napetih medsebojnih tekmah so tekmovalci pokazali kvaliteto v natančnem bližanju in atraktivnem zbijanju. Sama kvaliteta igre je prikazala, da so bili tekmovalci v dobri tekmovalni formi. Na koncu je zmagala ekipa DU Bukovica Šinkov Turn 1, vrstni red vseh ekip pa je bil na koncu: 1. Bukovica Šinkov Turn 1 5 točk (Lojze Hribar, Franc Špenko, Dare Borčnik) 2. KUBU 1 4 točke (Franc Gubanc, Frenk Vidrih, Silvo Gvardjančič) 3. Bukovica Šinkov Turn 2 2 točki (Franc Krelj, Franc Šuštar, Štefan Šimenc, Cveto Vrbovšek) 4. KUBU 2 1 točka (Julka Jeraj, Tristan Pavlin, Vinko Sovinc) Turnir so tudi to leto podprli upokojenci – veterani balinarskega kluba Kubu Vodice in družina Koritnik. Društveni utrip številka 10, december 2021 MUZEJ.1925 MARIJA KUNSTELJ Miklavž v muzeju Letos je v gasilskem domu Miklavž pripravil majhna sladka presenečanja za veliko krajanov in sodelavcev. Pomagal si je z več sodelavci, gospodinjami pod Turnom in peki v Ljubljani. V gasilskem domu je našel nekaj drobnih pozornosti in več zgodb ter nalog tako Dragi turnski kristjan, ki praznuješ moj god! Od zime do zime gledam dol na zemljo in se veselim, ko vidim, da si večkrat pomagate med seboj. Zato ti hvaležen pošiljam nekaj resničnih zgodb iz vašega gasilskega muzeja, da bi ti bilo ob njih toplo pri srcu. Tudi za naprej si pomagajte in sodelujte, kadar bo treba. Zdaj se pa le posladkaj in malo poigraj. Pa ne pozabi moliti. Lepo te pozdravljam! tvoj Miklavž za male kot velike obdarovance. Obiskal nas je po nedeljski maši v Šinkovem Turnu in nas prijetno presenetil. Eno od darilnih kartic smo izbrali za bralce Kopitarjevega glasa. Na prvi strani je pismo Miklavža in miselni izziv za najmlajše, na drugi strani so zgodbe. Prva dragocena vsakdanja, druga jesenska in tretja zimska uganka – naj ti bodo v veselje. VČASIH JE ČRN, VČASIH JE BEL, KDOR NI PRESIT, GA JE ZMERAJ VESEL. JEŽEK ZELENI TE PIKA V DLAN, RJAVI MOŽIČEK POKUKA NA DAN. VČASIH MOKER, VČASIH SUH, VČASIH RAHEL KAKOR PUH, VČASIH TRD IN ZALEDENEL, SPRVA VEDNO ČISTO BEL. 11. 21. 1926 »Odborova seja: /.../ se je sklepalo glede prireditve Miklavževega večera. Se je sklenilo, da se priredita 2 igri in nastop Miklavža. Vstopnina prostovoljna.« Varaždin 2005, večer pred nastopom. Nastanjene smo bile v razredu šole. Ležale smo na posteljah vsaka s svojo skrbjo in svojimi mislimi. V nekem trenutku sem vstala, prišla do Martine, jo zmasirala po hrbtu in ji naredila križ na čelo. Čutila sem, da se je umirila. Tako sem nadaljevala z Mari, Ani, Dragi, Majdo, Ireno, Barbaro, Ivo, Cilko. V sobi je bila popolna tišina. Punce so se povsem umirile. Jaz pa sem tisto noč zaspala šele proti jutru. Prebudila sem se, ko je Cilka, naša desetarka, pristopila k meni, mi zmasirala hrbet in me pokrižala. Zame je bil krog ekipe sklenjen in strah odvzet. Pripravljene smo odšle na olimpijsko tekmo. Milena Kepic Veselili smo se konca tedna na Veliki planini. Iz Cerknice smo se odpeljali z Lado, polno do zadnjega kotička. V pekarni v Trzinu smo kupili še svež kruh za dva dni. Ko smo hoteli naprej, avto ni več vžgal. Kaj zdaj? Do odhoda zadnje gondole je bilo samo še 15 minut. Ustavil nam je bel mercedes, zloščen in sijoč od čistoče, naložil tri odrasle in tri otroke z vso prtljago ter nas odpeljal do spodnje postaje žičnice. Želeli smo mu plačati za prevoz. Ni želel povedati svojega imena niti sprejeti našega plačila. Zahvalili smo se mu za prijaznost in uslugo. »To ni nič posebnega. Veste, na tem koncu živi veliko prijaz­ nih ljudi.« Marinka Cempre Turk, PGD Dolnji Logatec, sodelavka društva 17 Dogodki 18 številka 10, december 2021 Jaslice na prostem MONIKA KUBELJ V Bukovici že nekaj let postavljajo jaslice na prostem. Priprave tečejo že nekaj mesecev prej, volje do dela tamkajšnjim prebivalcem v okolici ne manjka, idejni vodja pa je vsa leta rezbar Franc Kubelj. Zaradi korone je zdaj organizacija drugačna, a tudi letos bo predčasna blagoslovitev jaslic, in sicer 23. decembra ob 16. uri. Ker bodo jaslice na ogled kar nekaj časa, si jih lahko ogledate, ko vas bo pot vodila tam mimo. Obisk vrtca v Estoniji KATARINA KOKALJ ZAJC VESNA PAVEC V našem vrtcu Škratek Svit Vodice v letošnjem šolskem letu posebno pozornost posvečamo gibanju, aktivnemu učenju na prostem, vlogi vzgojiteljice. Gozdno pedagogiko vključujemo v redno delo. Prizadevamo si za izboljšave, uvajanje novosti, zato smo veseli, da sodelujemo v mednarodnem projektu. Konec oktobra smo se tri vzgojiteljice vrtca Škratek Svit Vodice udeležile prvega srečanja v okviru projekta Erasmus, ACTIVE LEARNING OUTDOORS- implemeniting forest school approach v Estoniji. Na štiridnevnem srečanju smo bile prisotne vzgojiteljice iz sodelujočih držav, posameznih vrtcev: Estonije, Poljske, Turčije, Makedonije, Grčije in Slovenije. V projektu spoznavamo značilnosti vzgojno-izobraževalnih sistemov, neposredno pedagoško delo. Izmenjavamo si izkušnje na področju aktivnega učenja na prostem, gozdne pedagogike. Prvi del izobraževanja je bil namenjen predstavitvi sodelujočih držav. Različnim sistemom izobraževanja, organizaciji dela v vrtcu, izvedbi de- javnosti na prostem, težavam posameznih držav (korona čas, pomanjkanje gozdnih površin ...). Določili smo obvezne dejavnosti do prihodnjega srečanja v Vodicah. Drugi del izobraževanja je potekal na prostem. Gostje so nam predstavili dejavnosti na igrišču gostujočega vrtca, obiskali smo gozdni vrtec v Estoniji, izvedli naravoslovni dan v narodnem parku (učna pot za otroke), si ogledali muzej na prostem. Poleg izobraževalnega dela so nam gostitelji predstavili zgodovino, kulturo, znamenitosti glavnega mesta Talin. Na samem izobraževanju smo se ukvarjali s perečo covidno problematiko, s katero se srečujemo vse države. Iskali smo nove ideje, drugačne učne metode in skupne rešitve, s katerimi bomo realizirali začrtane cilje in s tem omogočili otrokom še boljše možnost za učenje na prostem, ki pozitivno vpliva na razvoj. Vrtci so različni, vsi pa si prizadevamo za gibanje, učenje na svežem zraku, izkustveno učenje, boljše rezultate učenja. Izobraževanje vzgojiteljev v povezavi z drugimi državami je dobra naložba za posameznega vzgojitelja, vzgojite- ljico in za celoten vrtec. Tako pridobivamo mednarodne izkušnje, novo znanje, spoznavamo nove vzgojne pristope, vse to pa bo izboljšalo učni proces naših otrok. Izobraževanje je bila dobra izkušnja, zato smo hvaležne, da se je naš vrtec vključil v ta projekt in nam omogočil mednarodno izobraževanje. Vsi že težko pričakujemo marec, ko bo gostujoča naša država. Sodelujočim v projektu bomo pokazali naš vrtec, predstavili naše vzgojno-izobraževalno delo, naš trud, naše gozdove, občino in Slovenijo. Dogodki številka 10, december 2021 Kako o Miklavžu in parkeljnih razmišljajo nekateri otroci v Vrtcu Škratek Svit? TANJA DOMINKO Mesec december je za otroke eden najlepših, saj nestrpno pričakujejo obisk dobrega moža. Morda jih dočakajo kar več, vsekakor pa se prvi na obisk napove Miklavž. Ta te kraje rad obišče, včasih potrka tudi na vrata s spremstvom malce manj prijaznih sopotnikov, a vendar je sporočilo ključno: Miklavž je mož dobrote, prijaznosti, topline in zato ima rad čisto vse otroke. Ko sem se o njem pozanimala pri najstarejših otrocih v dveh skupinah v Vrtcu Škratek Svit Vodice, so bili zelo zgovorni in so mi zaupali, da Miklavžu po navadi napišejo pismo, včasih tudi kaj narišejo, najbolj iznajdljivi pa kar izstrižejo svoje želje iz reklamnih letakov in jih prilepijo v pisemce, ki ga nato nastavijo bodisi na okensko polico, na balkon ali pa »poštne storitve« prepustijo staršem. Brina se spominja, da ji je Miklavž lani prinesel mandarino in knjigico o Miklavžu. V njej je izvedela, »da je prijazen. Fantku je dal eno čarobno knjigico in denarček«. Hana pravi, da ji je Miklavž prinesel »konjička na palčki in jajčka, iz katerega se izvije konjiček.« Nika pisma ob času mojega obiska v vrtcu še ni napisala, Nik pa mi je povedal, da je v pismo Miklavžu »napisal črke«. Ta dobri mož mu je doslej že prinesel »vrečo, v njej pa štampiljke in kovanec«. Ajda pravi, da je v pismo »narisala igrače, ki jih bo prinesel«. Niki je zapisal, da si želi majhne lego kocke. Dora je o dnevu Miklavževega prihoda natančno poučena: »Jaz pa vem, da Miklavž pride šestega. Meni je pustil darilo pod smreko. Dobila sem uhančke na magnet. Letos sem napisala, naj mi prinese rolko. Ker se že znam peljat.« Aleksander je napisal Miklavžu, naj mu prinese igrače in čokoladke. Žan pravi, da je Miklavža že videl enkrat, letos mu je napisal: »Da si želim koledar, v katerem dobim kocke.« Ela je v pismo napisala, da si želi telefon. Ko sem bila radovedna, kakšen telefon si želi, je pojasnila: »Igračo.« Tudi Jan je napisal pismo, v njem pa, da bi rad dobil čokoladice in igrače. Meni, da je dobro v pismo dodati kakšno risbico in ga nato nekam »nastaviti«, da ga Miklavž najde. Julijan pravi, da pisma ni napisal, saj mu je »vseeno, kaj bo Miklavž prinesel. Po navadi meni prinese igrače, kakšne bombone, velikega čokoladnega Miklavža in makrone«. Ta zgovorni fant je nato tudi povedal, da je Miklavža in parkeljne enkrat že videl. »Videl sem jih za omaro, ampak sem šel takoj spat, ker jih nisem hotel motiti.« Oliver je dejal, da ima Miklavž brado, rumeno kapo, na njej križec, vedel je, da ima v rokah palico, da nosi obleko in čevlje. Oto pa je dodal, da ima Miklavž košaro z igračami. Na vprašanje, kako pride Miklavž, je odgovoril: »Skozi dimnik. Obleko ima rdečo in belo, zgoraj pa bel cufek. Tudi parkeljna sem že videl, se je zaletel v vrata.« Kristjan je dejal, da »ve, da prinese oblačila. In kakšno čokoladico. In jo vso naenkrat pojem«. Neja pravi, da Miklavž lahko prinese tudi košaro, v njej pa različne dobrote. »Nam je že lani prinesel košaro, v njej pa šampone, igrače Smrkca, pa grozdje pa to.« Nace zelo natančno opiše, kaj je napisal v pismo. »Napisal sem, da si želim dinozavra na daljinca in poskočnega pirata, ki skoči ven, ko vtikaš noter meče.« Mateo je enkrat že dobil od Miklavža lego kocke »Lego gasilec. City. Pa moj bratec je dobil nov rdeč avto, ki je športen«. Kako pa Miklavž pride, me je nato zanimalo. In mi je povedal: »Pride skozi dimnik. Ampak ven ne more, ker je tak okrogel in bi padel na tla.« Mateo tudi ve, da je Miklavž 19 Dogodki 20 številka 10, december 2021 vesel, če so otroci pridni. In kaj to pomeni? »Da ubogamo vzgojiteljice, kar rečejo.« »Enkrat pospravljamo, enkrat zajtrk jemo, enkrat kosilo, enkrat pa spimo.« Žan je bil še bolj natančen ob pojasnjevanju, kaj pomeni biti priden. »Da prijatelje povabiš v igro in da si prijazen do njih.« Sam ve, da so parkeljni »črni, grozni, kdaj tudi ponagajajo«. Da tisti otroci, ki niso pridni, ne dobijo darila, je prepričana Zarja in zato meni, da se je treba lepo obnašati. Kaj to pomeni? »Da si prijazen do otrok, da ubogaš vzgojiteljice in ubogaš starše,« mi je prav po odraslo razložila. Aleks se je strinjal, da je Miklavž prijazen, ker »ima s sabo darila, pa tudi angelčke. Če nekdo ni priden, ga odnesejo parkeljni«. Medtem pa se Ajda parkeljnov ne boji, pravi, da ko je nekoč odprla vrata, so prišli parkeljni v hišo in so »imeli žurko«. Dora se spo- minja, da je enkrat prišel parkelj na okno in ko mu je pokazala, da moli, ji je dal petko. Niki mi je zaupal, da so »parkeljni črni in rdeči, da imajo verige, da tistega, ki ni priden, zavežejo«. Potem se je med otroki vnela vroča debata, kaj vse lahko parkeljni naredijo, kakšne barve so, da imajo na glavi roge in zato smo obisk zaključili z mislijo, da je najboljše, če otroci delajo dobra dela in se bo vse dobro izteklo. V skupini, ki sem jo obiskala, jim po pripovedovanju vzgojiteljice Katje Pibernik to zelo dobro gre. Ravnateljica Hedvika Rosulnik o igračah in dobrodelnosti Otroci se od malih nog naučijo biti prijazni in dobri, tudi Miklavž nam kaže dobre zglede, kakšno vlogo ima vrtec? Rosulnikova pravi, da otroke najprej vzgajajo starši z zgledom, največ otrok dobi v družini. »Veliko pa se otrok nauči tudi v vrtcu preko vzgojiteljic. Učimo jih strpnosti, ljubeznivosti in prijaznosti. Da so besede hvala, prosim, oprosti pomembne, da je pomembno, da si igrače delimo, da sodelujemo pri igri in da koga razveselimo z drobno pozornostjo. Pomembno je, da so obdarjeni z veseljem, pozornostjo, starši pa morajo presoditi, kaj je tisto, kar si otroci želijo, da bodo darila res veseli.« Kaj je dobra igrača? »Igrača, ki spodbuja ustvarjalnost, pomembno je, da se ne uniči takoj, da je kakovostna, predvsem pa naj spodbuja sodelovanje, saj se prek igre otroci veliko naučijo. Igračo lahko izdelamo tudi sami. V vrtcu v decembru dajemo poudarek prav ekologiji in zato sami izdelujemo igrače iz odpadnega materiala. Če otroci sodelujejo pri izdelavi, so te igrače še več vredne.« Sveti Miklavž znova kljub omejitvam našel pot do družin NADA KOKALJ Tudi letos je moral sveti Miklavž z angeloma in parkeljnom zbrati precej podatkov in pripraviti darila tako, da je bilo vse v skladu z zahtevami sedanjega časa. Na predvečer svojega godu je, kot že velikokrat do sedaj, potrkal na vrata, ponekod je ostal zunaj, ponekod pa je hitro pokukal v dnevne sobe. V družine je prinesel veselje ter na- kaj vse so se naučili od lanskega smehe na obraze otrok in odraslih, leta in svetega Miklavža je marsikaj predvsem pa si je vzel čas in se z tudi zanimalo. otroki pogovoril. Marsikdo se ga je spomnil, nekateri pa so ga letos srečali prvič. Več kot dvajset otrok mu je na različne načine pokazalo, Od hiše do hiše, od družine do družine, od srca do srca – v hvaležnosti za to, da si lahko z majhnimi pozornost- mi polepšamo dneve in utrdimo medsebojne vezi, mu pri tem pomagamo v Kulturno prosvetnem društvu Šinkov Turn. In tistim, ki jih letos ni mogel obiskati v živo, je darilo prinesel ponoči. Tako na tiho in z veliko mero dobrote. Dogodki številka 10, december 2021 Zimsko veselje HEDVIKA ROSULNIK VGOJITELJICE VRTCA V letu, ko vodiški vrtec praznuje 60-letnico delovanja, smo v prazničnem decembru okrasili vrtec in okolico. Iz Minicityja nam je podarjeni vlak pripeljalo podjetje KLEMEN TRAN­ SPORT, za kar se zahvaljujemo. Otroci so se najbolj razveselili snega. Ker je bila snežna pošiljka skromna, smo sneg za neizmerno otroško veselje naročili. Za snežni prevoz na igrišče vrtca se zahvaljujemo podjetju KUH­ TA. Naši skakalci in skakalke letos dobro skačejo, zato so se z veseljem in pogumom na Mini Planici preizkusili tudi starejši otroci našega vrtca. Težav ni bilo, saj otroci vsak dan pridno telovadijo, plešejo, se gibajo na prostem. In ker so tako pridni, jih je v vrtcu obiskal tudi Miklavž, tisti iz Vodic, ki zna peči čisto prave vodiške preste in se včasih pelje naokoli tudi z gasilskim avtomobilom. Hvala Miklavžu, Občini Vodice, PGD. 21 Dogodki 22 številka 10, december 2021 Drzne tatvine - kako se zaščititi. TANJA DOMINKO Policisti opozarjajo na drzne tatvine v domovih Storilci so v zadnjih letih spremenili svoje navade. Če so v preteklosti odnesli predvsem tehnične predmete, so danes na prvem mestu denar, nakit in dokumenti. Največ vlomov se zgodi na območju večjih središč, več v naseljih kot zunaj njih. Storilci še vedno najpogosteje vlamljajo s pomočjo fizične sile. Občani se lahko zavarujejo z uporabo oz. vgradnjo kakovostnega stavbnega pohištva z večtočkovnim zaklepanjem. Policija poleg tega priporoča uporabo tako tehničnih kot tudi mehanskih varnostnih sistemov. Varnostni poudarek naj bo tudi na vozilih, ki so lahka tarča za tatove in zelo verjetno to tudi bodo, če bodo ljudje v njih puščali vredne predmete. Vozil naj prav tako ne parkirajo na neurejenih in neosvetljenih parkiriščih, vedno pa naj bodo še zaklenjena. Policisti in kriminalisti pri preiskavah vlomov ugotavljajo, da se storilci pripravijo, saj opazujejo hiše in navade stanovalcev. Policija tako svetuje, da ob temnih delih dneva, tudi če od doma odidemo le za krajši čas, v hiši pustimo prižgano luč, televizijski ali radijski sprejemnik. Hiša naj skratka ne daje videza, kot da v njej ni nikogar. Kako delujejo drzni tatovi? • Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne. • Tatovi delujejo v skupinah. • Eden izmed tatov vas zamoti z • raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in vas poskuša zvabiti stran od doma. Drugi tatovi medtem vstopijo v vaš dom ter kradejo denar in vrednejše predmete. Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? • Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. • Neznancev ne spuščajte v svoj dom. • • • • Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma. Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, če postanete žr­ tev tatov? • Obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). • Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje policija svetuje Dogodki številka 10, december 2021 E-družabništvo za starejše Na Stičišču Središče smo zasnovali e-družabništvo za starejše, ki so se v teh časih znašli še bolj na robu in osamljeni, kot sicer. V projekt se lahko vključijo s pomočjo svojih bližnjih, ki jim pomagajo premagati tehnične ovire. S pomočjo spletnega orodja ZOOM se bomo srečevali štiri zaporedne srede, ob 7.30 zjutraj, začnemo v sredo, 12. januarja 2022. V projekt se je treba prijaviti do 5. januarja 2022, prijavnica pa je dostopna na spletni strani Stičišča Središče. Občina Vodice je prejemnica naziva Branju prijazna občina OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so 3. decembra na Ta veseli dan kulture podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat poleg občine Vodice prejele tudi Lendava, Ribnica, Mestna občina Slovenj Gradec, Trbovlje in Kozje. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemniki strokovni komisiji znova predstavijo svoje projekte na tem področju. Občina Vodice na različne načine spodbuja bralno kulturo, saj se zavedamo, da branje prispeva k vseživljenjske- mu učenju in krepitvi domišljije, spodbuja ustvarjalnost, razsvetljuje razum, bodri srce in nagovarja posameznike k spreminjanju skupnosti. Ponosni smo na ta naziv, ki nas zavezuje, da bomo še naprej skupaj s Knjižnico Vodice, našimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter društvi in posamezniki ustvarjali pogoje za spodbujanje bralne kulture. 23 Dogodki 24 številka 10, december 2021 Literarni natečaji VESNA TROBEC, MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA V Mestni knjižnici Ljubljana razpisujemo literarne natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Razpisi vseh štirih natečajev so odprti do 15. marca 2022. Okrogla metaFORA Tema tokratnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je okroglo. Namig za pisanje je lahko zgolj beseda, lahko pa se navezuje na temo okroglih obletnic v letu 2022 (realnih ali izmišljenih). Zgodba naj bo v slovenskem jeziku – naj ima največ 5.400 znakov s presledki, predhodno ne sme biti objavljena. Sodelujete lahko le z eno zgodbo, ki jo pošljite na metafora@mklj.si. Z natečajem za najboljšo kratko zgodbo metaFORA smo vzpostavili mednarodno sodelovanje s Knjižnico Vladimira Nazora, Knjižnico grada Zagreba, kjer tovrstni natečaj pripravljajo že deseto leto. poHAIKUj Haiku je posebna pesniška oblika, ki jo dopolnjuje umetniška fotografija. Haiku naj bo v slovenskem jeziku. Haiku in pripadajoča fotografija tvorita celoto – komplet, ki predhodno ne sme biti objavljen, sodelujete lahko s tremi kompleti, ki jih pošljete na haiku.natecaj@mklj.si. PreDRAMI se Dramsko delo (enodejanka), skeč, scenarij, satiro je tokrat na temo J. R. R. Tolkiena ali njegovega literarnega ustvarjanja, saj v letu 2022 beležimo 130. obletnico njegovega rojstva. Dramsko delo naj bo v slovenskem jeziku, ima naj največ 8.000 znakov s presledki, predhodno ne sme biti objavljeno. Sodelujete lahko le z enim delom, ki ga pošljete na predramise@mklj.si. S3P je prekletstvo Letošnja stripovska zgodba je prekletstvo, ki smo jo navezali na 100. obletnico odkritja grobnice faraona Tutankamona v letu 2022. Strip naj bo v slovenskem jeziku, lahko je narisan v poljubni tehniki, ima naj največ 5 strani, predhodno ne sme biti objavljen, sodeluješ lahko le z enim delom. Pošljite ga v PDF-formatu na naslov s3p@mklj.si. Kaj imata skupnega razgibavanje in ogrevanje? NEDA GALIJAŠ Snežinke bodo kmalu veselo zaplesale in prekrile pokrajino čez in čez. Še bolj hladno bo. Ne glede na mraz, sneg ali dež neki ljudje, oranžno oblečeni, vsako jutro ob 7.30 zjutraj telovadijo. To so vztrajni člani Društva Šola zdravja, ki zimo drugače doživljajo, saj redno telovadijo ob vsakem vremenu, zunaj, na prostem, tudi na snežnih površinah. Pravzaprav se snega veselijo. Telovadijo po metodi »1000 gibov« – preproste vaje, ki so primerne za vsakogar. Vaje za roke, noge, trup in glavo, gor-dol, levo-desno, vdih-izdih, počep, kroženje z glavo, stoja na eni nogi …, vse v pol ure. Čisto dovolj. In ni jim mrzlo. Tudi ko pridejo domov, niso premraženi, saj so začeli dan z razgibavanjem. In vsako jutro vajo ponovijo. Tako prihranijo tudi pri ogrevanju. V teh časih podražitve, zmanjšano ogrevanje pride še kako prav. Pridružite se jim še vi. V tej veseli druščini, ki se ne zmeni za mraz, vam bo prav prijetno. Razgibali se boste, družili z novimi prijatelji (seveda, po predpisanih ukrepih), pa še znižali si boste račun za ogrevanje. Ni druge, le po- iščite kje v bližini telovadijo kakšni oranževci. Veseli vas bodo! Če bi v vašem kraju želeli imeti tako skupino, kontaktirajte društvo (059 932 066, info@solaz­ dravja.si). Poskrbeli bodo, da tudi v vaši občini kmalu začne telovaditi skupina Šole zdravja. Na njihovi spletni strani lahko pogledate, kje so lokacije skupin Šole zdravja. Dogodki številka 10, december 2021 Knjižnica slovesa KARMEN JANČAR Ljudje se večkrat in na različne načine poslavljamo. Lahko se poslavljamo od soljudi, mladosti, doma, narave, meseca, leta, … Bliža se slovo od leta 2021. Leta, ki si ga bomo zapomnili predvsem po zmedenih ukrepih, ki žal niso odnesli korone. Pa vendar nam je leto prineslo tudi marsikaj lepega. Še vedno smo se srečevali, klepetali in brali. Postali smo hvaležni za prijatelje, objeme, druženja in tudi, da lahko hodimo v knjižnico. Hvala vam, dragi bralci, da ste tudi letos ostali z nami! Veseli smo vsakega vašega obiska, čeprav vas nadlegujemo s pogoji, ki jih morate ob obisku upoštevati. Mene pa čaka še eno slovo. Zame osebno precej težko, saj odhajam iz Knjižnice Vodice. Rada sem prihajala v Vodice in z vami klepetala o knjigah ali življenju, vam pripravila kakšno prireditev, ko je bilo to mogoče in se z vami veselila. Navdušili so me vaši predniki, ki sem jih kar dobro »spoznala«. Še najbolj pa ste me presenetili Vodičani! Prijazni, veseli in dobrosrčni. Hvala vam, da ste me tako lepo sprejeli! Rada sem bila z vami in pogrešala vas bom. Od leta 2022 dalje bo z vami Sara Jakopič, izkušena bibliotekarka in navdušena popotnica, zaposlena v Knjižnici Šiška. Prepričana sem, da se boste tudi s Saro tako dobro razumeli kot z mano. Vendar pazite! Sara vas bo razumela, tudi če boste govorili kitajsko. V prihajajočem letu vam želim vse dobro in upam, da se spet srečamo v Knjižnici Šentvid, kamor odhajam. SREČNO V LETU 2022 VAM ŽELI DRUŠTVO NARODNIH NOŠ IN KOČIJAŽEV VODICE! Božična pesem čar ima, ki seže vsem nam do srca. Obilo sreče, zdravja ter miru, uspehov, radosti in blagostanja, naj vam pričarata Božič in novo leto, vse pa naj bo v plašč obilja odeto! BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN LETO 2022 VAM ŽELITA OO NSI VODICE IN SVETNIŠK A SKUPINA 25 Koristno 26 številka 10, december 2021 Za slajši december AJDA BATISTIČ Praznična panakota Vaniljeva panakota z jabolki in cimetovim crum­ blom – drobljencem 100 g masla, 100 g moke, 80 g sladkorja in malo žličko cimeta stresemo v posodo in z roko dobro pregnetemo. Zmes postavimo za 10–15 minut v ogreto pečico pri 175 °C. Ko se crumble obarva zlato rumeno, ga vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega z roko zdrobimo na želeno velikost. Operemo 5 jabolk srednje velikosti, odstranimo pecelj, koščice in narežemo na manjše koščke. V kozico poleg jabolk dodamo sok 1 limone, sok polovice pomaranče, noževo konico cimeta in 40 g sladkorja ter na srednji temperaturi kuhamo do mehkega (približno 10 minut). Odstavimo, malo ohladimo in z žlico razdelimo v 6 kozarcev primerne velikosti (3 dcl). 12 gramov želatine v prahu stresemo v manjšo skodelico, prilijemo 40 g hladne vode in pustimo stati 10 minut. Medtem v kozico vlijemo 1 liter smetane za stepanje, dodamo 100 g sladkorja, 1 vrečko vanilin sladkorja, vaniljev strok razpolovimo in z noževo konico izpraskamo semena in jih dodamo skupaj s celotnim strokom v smetano. Vsebino na srednji temperaturi zavremo in odstavimo. Odstranimo vaniljev strok in dobro vmešamo želatino. Pustimo 10 minut, da se ohladi, in počasi vlijemo v pripravljene kozarce z jabolki. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo, potem pa jih postavimo še v hladilnik za vsaj dve uri do tri ure. Preden sladico postrežemo, ji dodamo ohlajen cimetov crumble. Dober tek! Orehova potica Na 1 kg moke (80 % mehka in 20 % ostra) dodamo ščep soli in pecilnega praška ter 100 g sladkorja skupaj z vanilin sladkorjem. Dodamo 20 g vzhajanega kvasa, 500 ml mleka, 6 rumenjakov in 80 g stopljenega masla. Pregnetemo testo, ki mora biti čvrsto, vendar dovolj elastično, da je upogljivo na pritisk. Po potrebi dodamo malenkost ostre moke ali nekaj kapljic olja. Testo naj vzhaja eno uro, nežno ga prestavimo na podlago za valjanje. Pred tem orehe prelijemo z vročim mlekom, sladkamo po okusu, dodamo vanilin sladkor, limonino lupino, cimet, rum, rozine, drobtine in sneg iz beljakov. Nadev mora biti mazljiv in sočen. Namažemo razvaljano testo, ga zvijemo, prestavimo v pekač in prešpikamo. Vzhajamo še 20 minut in pečemo 55 minut na 165 °C. Karamelizirane banane Na maslu popečemo po dolžini prerezano banano, jo posipamo s sladkorjem, vanilin sladkorjem in cime­ tom. Nežno jo obrnemo, počakamo, da zadiši po karamelu in čudovito sladko razvajanje je pripravljeno. Po želji bananam lahko dodamo sladoled, stepeno slad­ ko smetano ali kakšno jagodo. Kadar so gostje samo odrasli, pa lahko popečene banane že na ponvi zalijemo s šilcem ruma in ko alkohol izgori, je desert še boljši. Obvestila 27 številka 10, december 2021 VSEM ČLANICAM IN ČLANOM DU BUKOVICA – ŠINKOV TURN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2022 UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA Obvestila 28 številka 10, december 2021 Voščilo Želimo vsem, da bi nas kultura medsebojno povezovala in nas notranje bogatila, da nam bo v letu 2022 lažje premagovati težave in se veseliti v dobrem. Srečno 2022! člani Kulturno prosvetnega društva Šinkov Turn BREZPLAČEN 3D IZRIS Voščilo Spoštovane članice in člani KO ZB Vodice, spoštovane občanke in občani, v prihajajočem letu vam želimo veliko optimističnih in vzpodbudnih trenutkov ter dobrih priložnosti, predvsem pa veliko osebnega zadovoljstva, obilo dobre volje, topline in zdravja. Želimo vam prijetne praznike in srečno v letu 2022. Odbor KO ZB Vodice. Po sanjsko kuhinjo v Kamnik! GRATIS OB NAKUPU KUHINJE Od strokovnega svetovanja do sanjske kuhinje po vaši meri. Ljubljanska 5d, 1241 Kamnik wwww.dankuchenkamnik.si 041 207 505 Obvestila 29 številka 10, december 2021 Skrb, delo in trpljenje, tako tvoje je bilo življenje. Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, A čeprav spokojno spiš, z nami v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA ZAHVALA Kje si, mami naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... V 84. letu starosti nas je zapustila ZAHVALA V ponedeljek, 15. novembra 2021, smo se poslovili od naše drage mami, babice in prababice, sestre in tete V 83. letu se je poslovil od zemeljskega življenja in preselil k Bogu PAVLA JENKO MARIJE VERTAČNIK roj. Petrič Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje in ji v slovo namenili tako veliko lepih misli. Hvala za darovane sveče, cvetje in maše. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, iz Vodic STANISLAV ČERNIVEC iz Šinkovega Turna, po domače Mazovčev Stane. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražene besede sožalja in tolažbe, darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Najlepša hvala za lep pogrebni obred pogrebni službi Pogrebnik, g. župniku Francetu Mervarju, pevcem in hvala Društvu upokojencev Vodice za lep govor ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi po domače Narobetova Pavla. prijateljem, sosedom ter vsem neimenovanim za izrečeno sožalje. Hvala za cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Draganu Grujičiću, sestri Angelci in sestri Majdi iz patronažne službe za vso podporo in pomoč, ki smo jo potrebovali. Zahvala tudi pogrebni službi Pogrebnik, župniku gospodu Alojziju Golobu za zelo lep obred, Zahvaljujemo se gospodu župniku Francu Mervarju za lep pogrebni obred z mašo, Društvu upokojencev Vodice za ganljive besede ob slovesu in pogrebni službi Pogrebnik, d. o. o. Društvu upokojencev Vodice za čustvene besede in še enkrat najlepša hvala, naj počiva v Hvala vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni miru. Žalujoči vsi njeni • • • • KORAK DO UREJENE NEPREMIČNINE GEODETSKE STORITVE LEGALIZACIJE OBJEKTOV PRIPRAVA POGODB Z VAMI ŽE 5 LET SREČNO 2022! www.moj-geodet.si 031/217-713 Marjan OCEPEK, s. p. Mengeš Obvestila 30 številka 10, december 2021 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle Bennett, Brit: Razblinjajoča se polovica (družbeni roman) Cleeton, Chanel: Najlepše dekle na Kubi (družbeni roman) Skupaj: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2021: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2020 (bibliografije) Leposlovje za otroke in mladino Canosa, Oriol: Zgodilo se je za božič (slikanica) Hawkins, Paula: Ogenj, ki že dolgo tli (kriminalni roman) Rushton, Colin: Saboter iz Auschwitza: navdihujoča resnična zgodba britanskega vojaka, ki je kot vojni ujetnik preživel Auschwitz (biografski roman) King, Stephen: Obstati, 1. in 2. del (znanstvena fantastika) Kovačič, Anja: Ujeta v svobodi: potopisni roman (potopisi) Strokovno gradivo za odrasle Messner, Kate: Nad in pod snežno odejo (slikanica) Sivec, Ivan: Pika pri Piki: po očarljivem Astridinem svetu in po vznemirljivem Pikinem planetu (zgodbice) Mauri, Riccardo C.: Ne jezite Petre (SM resničnost) Feibel, Thomas: Vse vem o tebi (SM resničnost) Smiljanić, Zoran; Vurnik, Blaž: Plečnik (strip za odrasle) Strokovno gradivo za otroke in mladino Hribar, Spomenka; Hribar, Tine: Slovenski razkoli in slovenska sprava (politika Slovenije) Brooks, Felicity: Vse o družinah (družboslovje) Šušteršič, Brigita: Vzgoja lastnih sadik: vse o vzgoji sadik za domači vrt (vrtnarstvo) Žmitek, Maša: Po sledeh velikanov: sesalci kenozoika (paleontologija) Prometna nesreča z materialno škodo zaradi prekratke varnostne razdalje. Povožena divjad. Poskus vloma v stanovanjsko hišo. Prometna nesreča, povožena divjad. Nesoglasje med partnerjema, sledila prijava za kaznivo dejanje nasilja v družini. Kaznivo dejanje velike tatvine – vlom v stanovanjsko hišo. Kaznivo dejanje velike tatvine – vlom v stanovanjsko hišo. Kaznivo dejanje velike tatvine – vlom v osebno vozilo. KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI črna kronika Poročilo za obdobje 11. 11. 2021 – 9. 12. 2021 Obvestila 31 številka 10, december 2021 Poslovna cona Komenda marketing agencija DRUŽBENA OMREŽJA SPLETNE STRANI VSEBINSKI MARKETING SPLETNO OGLAŠEVANJE OBLIKOVANJE & TISK 01 563 72 28 www. A BREZPLAČN ZA LI ANA GA MARKETIN .si ZADRUGA V VODICAH UGODNA PONUDBA MEDVEDJA SALAMA KRAGELJ NOVO IDRIJSKI ŽLIKROFI PIRIH NOVO DOMAČ PRAZNIČNI SLADKOLED 7,35€ PRODAJALNA VODICE Kamniška cesta 8 TEL: 01/8324-011 GSM: 031/810-385 trg-vodice@kzmedvode.si KOZJI JOGURT BEKA 300 ml 1,77€ KOCKE ZA PRIŽIGANJE 0,60€ Želimo vam tople božične praznike v krogu družine in uspehov polno leto 2022. Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7:00 do 19:00 ure ob sobotah od 7:00 do 13:00 ure UGODEN NAKUP Ponudba velja od 23. decembra do 15. januarja (oz. do razprodaje zalog). UTRINKI MESECA