IZVESTJE 16 • 2019 46 Članki OB DVAJSETI OBLETNICI RAZGLASITVE OGNJIŠČA V LUKČEVI HIŠI NA KAMBREŠKEM ZA KULTURNI SPOMENIK: BELEŽKA K DEDIŠČINSKEMU TURIZMU 1 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Inštitut za slovensko narodopisje spela.ledinek@zrc-sazu.si Izvleček: V prispevku je opisana kuhinja v Lukčevi hiši na Kambreškem, ki je bila leta 1999 razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena, in tvorna vloga Jožice Strgar pri dediščinskem ovrednotenju ognjišča, hiše in vasi. Ključne besede: dediščina, zbirke in zbirateljstvo, Kambreško, Kanal ob Soči, turizem Letošnje leto mineva dvajset let, odkar je Občina Kanal ob Soči kuhinjo z ognjiščem Lukčeve domačije na Kambreškem razglasila za etnološki spomenik lokalnega pomena. V dveh desetletjih sta ognjišče in Lukčeva hiša postala samoniklo kulturno in turistično središče Kambreškega – postojanka na Poti Miru, zbirka v mreži zbirk ZBORZBIRK, središče krajevnega kulturnega življenja in zavetišče za turiste, popotnike, kolesarje ter tiste, ki jih zanima preteklost območja in do- bra ognjiščna kuha. Vse to bolj ali manj na pobudo solastnice in skrbnice Jožice Strgar. 1 Kambreško je razložena vas z zaselki na severnem delu Kanalskega Kolovrata med Sočo in Idrijo, mejno reko danes med Slo- venijo in Italijo, v drugi polovici 19. stoletja, po letu 1866 med kraljevino Italijo in avstro- ogrsko monarhijo, in poprej med Beneško republiko in avstrijskimi deželami (Ravnik 2015: 15–120). Hiša številka 15, Lukčeva hiša – tako poimenovana domnevno po go- spodarju Luki – leži v središču vasi. V neko- liko drugačnih gabaritih je vrisana že v fran- 1 Opredelitev dediščinskega turizma je v pričujočem Izve- stju orisana v članku kolegice Katarine Šrimpf Vendra- min (prim. str. 60–67). ciscejskem katastru (Spletni vir 1). Do srede 20. stoletja je bila tod trgovina, od petdesetih do sedemdesetih let 20. stoletja gostilna. 2 Zatem domačija dve desetletji ni bila stalno naseljena, konec devetdesetih let pa je vnovič postala središče in srečevališče ljudi. Po podatkih novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je jedr- ni del stavbe prav kuhinja z ognjiščem iz 19. stoletja, stavba pa je bila večkrat predelana in dozidana, nazadnje leta 1922. Umeščenost in zasnova kuhinje z odprtim ognjiščem in krušno pečjo je odločala o zasnovi in obli- kovanju ostalih stavbnih delov, prezidav in sprememb. Kuhinja je pravokotnega tlorisa in s predelno steno (paradano) 3 razdeljena na dva dela. Nad polovico metra dvignjenim ognjiščem se razprostira napa, namenjena 2 V trgovini in gostilni je do smrti leta 1974 gospodinjila Pavla Pavšič (r. 1898 Laščak). Omožena je bila z učite- ljem Radivojem Pavšičem iz Kontovela pri Trstu, ki je poučeval v kambreški ljudski šoli (Rijavec 2014; Rija- vec idr. 2015: 134–135). Jožica Strgar domneva in raz- iskuje, če izvira rodbina Petra Laščaka (r. 1823 v Roči- nju), očeta slovitega arhitekta Antonia Lasciaca (1856– 1946), prav iz Lukčeve hiše (Strgar, 16. 10. 2019). 3 Le-ta je bila po domnevnem izvorni situaciji rekonstru- irana leta 2011 (Zavod). IZVESTJE 16 • 2019 47 Članki lovljenju in prevajanju dima v prostran di- mnik. Pravokotni prednji del kamnitega ognjišča je pomaknjen v prostor, tako da je je le-to dostopno s treh strani. Pod prednjim delom ognjišča je prostor za shranjevanje ku- riva. Okoli celotnega dela ognjišča so name- ščene lesene klopi, ki so omogočale sedenje ob oziroma na ognjišču. Ob ognjišču je za- radi skupnega odvajanja dima še ustje krušne peči, katere kupola je nekdaj segala v debe- lino zidu in sosednji prostor, ki pa je bila v šestdesetih letih, ob vzpostavitvi bivalne kuhinje z zidanim štedilnikom odstranjena (Strgar, 30. 11. 2019; Zavod). Kuhinja z odprtim ognjiščem – enem za- dnjih primerkov ohranjenih dvignjenih od- prtih ognjišč sredozemskega tipa z napo za odvajanje dima (Ledinek Lozej 215: 222) – je bila leta 1999 na pobudo Jožice Strgar in tedanjih solastnikov, Lidije Prijon in Obči- ne Kanal ob Soči, s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine ovrednotena kot profana stavbna dediščina 4 in predlagana za razglasi- 4 Enotna številka dediščine 12278 (Spletni vir 1). Poleg kuhinje je bila kot dediščinska prvina ovrednotena še s kamnitim podom tlakovana osrednja veža; in kot je za- pisano v dokumentaciji Zavoda za varstvo kulturne de- diščine, lahko stavbo »zaradi ohranjenih zgodovinskih in slogovnih vzporednic, tako na zunanjosti kot v no- tev za etnološki spomenik lokalnega pome- na. Občinski svet je na 10. seji, 7. decembra 1999, sprejel Odlok o razglasitvi kuhinje v objektu Kambreško 15 za etnološki spomenik lokalnega pomena. Odlok je stopil v veljavo po uradni objavi v Primorskih novicah, 21. januarja 2000 (Spletni vir 1; Spletni vir 2; Zavod). Jožica Strgar, pobudnica vpisa in dana- šnja solastnica stavbe je otroštvo preživela na Kambreškem. 5 Kot otrok je bila bolehna, zato se ni igrala s sovrstniki, marveč je pose- dala s starejšimi Kambrežani in Kambrežan- kami ter jih spraševala o krajevni zgodovini, šegah in navadah. Sistematično je pričela zbirati predmete po potresu leta 1976. Ker v stanovanju v Desklah, kamor se je preselila leta 1980, ni bilo dovolj prostora, je pred- mete shranjevala sprva pri mami na Kam- breškem, kasneje pa tudi v Lukčevi hiši. 6 Ob tranjosti, uvrščamo med redko ohranjene stavbne eno- te značilne za začetek 20. stoletja na širšem območju« (Zavod). 5 Rojena je bila 11. marca 1956 pri Hostarjih, zaselku severozahodno od Srednjega. Ko je imela šest let, se je preselila na Kambreško, od koder je obiskovala osnovno šolo v Kanalu (Strgar, 16. 10. 2019). 6 Lukčeva hiša je bila tedaj v solastništvu Lidije Prijon (r. Pavšič), ki je sicer živela v Kopru in zgolj občasno pri- hajala na Kambreško (Strgar, 30. 11. 2019). Ognjišče (foto: Špela Ledinek Lozej, 30. 11. 2019). IZVESTJE 16 • 2019 48 Članki tem je leta 1997 za prehodno vežo dobese- dno »odkrila« založeno in pozabljeno odprto ognjišče. In kmalu je na njem zanetila ogenj. Njeni obiski Kambreškega so postali čedalje pogostejši. Sčasoma se ni več vračala v De- skle, ampak je ostala na Kambreškem tudi prek tedna in prek zime. »Prišlo je sponta- no, ko enkrat zakuriš te prežame toplota od ognjišča. Sama sem tu kot začarana« (Strgar, 16. 10. 2019). »In ko so zakurili ognjišče, so začeli priha- jat domačini in obujat spomine« (Strgar, 16. 10. 2019). Ogenj in ognjišče sta pritegnila sovaščane, ki so prinašali spomine in različ- ne predmete, z namenom, da se ohranijo. 7 7 Jožica pravi, da je v zbirki »od vsake hiše [kambreške Zbirka je rasla in danes so v Luk- čevi hiši poleg ognjišča, ognjišč- ne, gostilniške in stanovanjske opreme iz različnih časovnih obdobij – od druge polovice 19. stoletja pa do 70. let 20. stoletja, in domoznanske knjižnice uči- telja Pavšiča še zbirka raznoterih etnološko pričevalnih predmetov in fotografi j, zbirka ostalin prve svetovne vojne 8 ter zapuščine borcev (Colja 2004: 6; Rijavec 2014; 2015: 134-135; Spletni vir 4; Strgar, 16. 10. 2019 in 30. 11. 2019). Muzejski in bi- valni prostori, zbirateljski arte- fakti in vsakdanje potrebščine so prepleteni – prav tako kot je Jožičin vsakdan vzajemno prežet z gospodinjskimi, kuratorskimi, restavratorskimi in gostiteljskimi opravili. Poleg domačinov so v Luk- čevo hišo pričeli prihajati tudi obiskovalci, tako (ne)naključni kolesarji kot tisti, ki so prišli z namero ogledati si ognjišče in zbirko. Jožica jih sprejema z od- prtimi rokami in ne le zato, ker je bil pogoj občine in svetnikov ob razglasitvi, da bo hiša odprta za javnost. Zaradi dotrajanosti kon- strukcijskih elementov ostrešja je na obisko- valce (in seveda stanovalce) prežala nevarnost vdora strehe, poleg tega je v stavbo ob sleher- nem deževju zamakalo. Na navedeno je Joži- ca vseskozi opozarjala solastnike, v prvi vrsti kanalsko občino. Občina je tako zahvaljujoč prizadevanjem takratne uslužbenke Rosane Ščančar leta 2010 zagotovila sredstva za nuj- na vzdrževalna dela na ostrešju in zamenjavo korčne kritine ter bila obenem primorana za- krajevne skupnosti ] nekaj, če drugega ne, kakšna črepi- nja« (Ilich 2019: 12). 8 Po odhodu nekdanjega moža leta 2013 je ta deloma okrnjena. Jožica Strgar (foto: Petra Kolenc, 13. 12. 2019). IZVESTJE 16 • 2019 49 Članki četi razreševati lastništvo. 9 Z občinski odlo- kom so solastniki v svojem deležu prispevali k obnovi strehe. V sledečem letu so skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in ob prizadevanju Silvestra Gabrščka pridobili še intervencijska sredstva Ministrstva za kulturo za investicijsko vzdrževalna dela v notranjosti objekta, in sicer za sanacijo ognjišča, za me- njavo podov, stopnic in polic ter za postavi- tev zaščitne pregradne stene med ognjiščnim in siceršnjim delom kuhinje 10 (Strgar, 16. 10. 2019 in 30. 11. 2019; Zavod). Jožica Strgar je tvorno vplivala na kultur- no življenje na Kambreškem. V letih med 2002 in 2010 je vodila Turistično rekreacijsko društvo Globočak, 11 ki od leta 2003 prireja Kulturne dneve pod Globočakom. Še posebej odmevni sta bili proslavi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in ob vstopu v schengensko območje leta 2007, ko so med drugim v Podklancu ob Idriji odigrali nje- no avtorsko predstavo Kontrabant čez Idrijo. Predstava je botrovala ustanovitvi istoimen- ske gledališke skupine, ki sedaj deluje kot gledališka skupina Globočak. Vsako leto pri- pravi tudi zapis za Trinkov koledar (Ravnik 2006: 167 –182; 2015: 23–30; Spletni vir 7; Strgar, 30. 11. 2019). V okviru vseprisotnega dediščinsko-turi- stičnega diskurza je dejavnost Jožice Strgar zanimiva za premislek (vsaj) zaradi dveh vi- dikov. V svojem javnem delovanju je samo- niklo usvojila in učinkovito uporabila dedi- ščinski instrumentarij (npr. vpis v register, razglasitev za spomenik, popis zbirke) ter 9 Poleg Občine Kanal ob Soči ter Jožice Strgar, ki sta ji z namenom, da se ohrani življenje v Lukčevi hiši, za- pustili svoj lastniški delež hčeri Lidije Prijon, Lilijana Trampuž in Radojka Prijon, so bili namreč še drugi la- stniki, od katerih je občina odkupila deleže (Strgar, 30. 11. 2019). 10 Jožici Strgar sta pri fi nančnem in siceršnjem vzdrževa- nju stavbe pomagala tudi hči Valentina Strgar in zet Martin Andolšek (Strgar, 3. 12. 2019). 11 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1999 (Strgar, 30. 11. 2019). dediščinske medije (muzejska zbirka, pred- stava) za zamišljanje in udejanjanje svoje vi- zije življenja in dela na Kambreškem. Le-ta je, kakopak, mestoma pregnetena oziroma vpeta v turistično-razvojne vizije območja, pri katerih imajo, kot je na podlagi raziskave na bližnjem Tolminskem ugotovil Miha Ko- zorog, veliko »vlogo tudi (spontane) prakse domačinov« (Kozorog 2009: 220). Kljub temu, da je Lukčeva hiša vpeta v turistične itinerarije in vrisana na turistične zemljevide, da je torej zastopana v turistični krajini Kam- breškega, Posočja in Goriške – npr. postaja na Poti miru, točka v mreži ZBORZBIRK, predstavitev na občinski strani (Spletni vir 3, 4 in 5), Jožica Strgar meni, da bi moralo biti na različnih ravneh več postorjenega za (turi- stično) promocijo Lukčeve hiše, torej, da ni v dovoljšni meri vpisana v (razvojne) vizije Ka- nalskega. In res, v Akcijskem načrtu ukrepov Vhod v Lukčevo hišo (foto: Špela Ledinek Lozej, 18. 5. 2013). IZVESTJE 16 • 2019 50 Članki za spodbujanje trajnostnega razvoja turizma v Občini Kanal ob Soči 2019 – 2021, spre- jetem na občinski seji 26. septembra 2019, Lukčeva hiša v razdelku o kulturni dediščini ni omenjena (Spletni vir 6). Razhajanja med zamišljanji razvoja lahko zasledimo povsod, sploh pa v turizmu, ki je kot zastopnik razvo- ja hegemon, »zaradi česar so konkretne stva- ri, ki jih prinaša, včasih nerefl ektirano dobro- došle v vseh oblikah« (Kozorog 2009: 220). Navedeno pa seveda ne spodkoplje eman- cipatorne moči Jožičine dediščinsko-turistič- ne tvornosti, in sicer, prvič, proaktivnosti in kuratorstva pri tvorjenju 12 dediščine, ter, drugič, pristnosti, ki presega siceršnje uprizo- ritve avtentičnosti, 13 vzbujene pri obiskoval- cih s svojim življenjem in delom med vsakda- 12 Dediščina namreč ni (le) odkrita in ohranjana, mar- več je kot prvo (so)ustvarjena z registri, razstavami, zbirkami idr. oblikami tvornosti (prim. npr. Kirschen- blatt-Gimblett 1998). 13 Koncept »avtentičnosti« in »uprizorjene avtentičnos- ti« (staged authenticity) je v raziskovanje turizma vpel- jal Dean MacCanell (1979). Na posebnih »odrih«, tj. prizoriščih, rezerviranih za turistične dejavnos- ti, predvsem za interakcije s turisti, domačini navad- no uprizarjajo svojo avtentično kulturo. In turist dobi občutek, da je v stiku z »avtentičnim«, dejansko pa je le z »uprizorjeno avtentičnostjo«. njimi in muzejskimi artefakti, neposrednim in osebnim odnosom, toplino živega ognja in ognjiščno kuho. Naj bo pričujoči paberek poklon vestalki Lukčevega ognjišča! VIRI IN LITERATURA Arhivski viri: Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Nova Gorica, Dosje Kambreško 15. Literatura: Colja, V. 2004: Ni sedanjosti brez preteklosti. V: Most 2/6: 6. Ilich, I. 2019: Deset let občini in državi pila kri: Jožica strgar zaslužna za zbirko življenja, ki ga ni več: Lukčeva hiša na Kambreškem je muzej v muzeju. Slovenske novice, 12. 6. 2019, 6. Kirschenblatt-Gimblett, B. 1998: Destination Culture: Tourism, Museums, and Heritage. Berkeley in Los Angeles: University of California. Kozorog, Miha 2009: Antropologija turistične destinacije v nastajanju: prostor, festivali in lokalna identiteta na Tolminskem. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ledinek Lozej, Š. 2015: Ognjišča v zbirkah med Alpami in Krasom. V: Dapit, R., Ivančič Kutin, Delavnica Zbirke povezujejo (foto: Špela Ledinek Lozej, 18. 5. 2013). IZVESTJE 16 • 2019 51 Članki B. in Š. Ledinek Lozej (ur.): Le collezioni uniscono: Collezioni etnologiche, tradizione orale e turismo culturale fra le Alpi e il Carso = Zbirke povezujejo: Etnološke zbirke, ustno izročilo in kulturni turizem med Alpami in Krasom. Udine: Università degli studi, Dipartimento di lingue e letterature straniere; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje, 215–233. MacCanell, D. 1979: Th e Tourist: A New Th eory of the Leisure class. New York: Schocken Books. Ravnik, M. 2015: Živa tradicija in zgodovinski spomin v dolini Idrije – izhodišče projekta Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom (Zborzbirk) = T radizione vivente e memoria storica nella valle dello Judrio – presupposto del progetto L’eredità culturale nelle collezioni fra Alpi e Carso (Zborzbirk). V: Dapit, R., Ivančič Kutin, B. in Š. Ledinek Lozej (ur.): Le collezioni uniscono: Collezioni etnologiche, tradizione orale e turismo culturale fra le Alpi e il Carso = Zbirke povezujejo: Etnološke zbirke, ustno izročilo in kulturni turizem med Alpami in Krasom. Udine: Università degli studi, Dipartimento di lingue e letterature straniere; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje, 9–39. Ravnik, M. in I. Miklavčič Brezigar 2015: Liško, Kambreško in dolina Idrije = Le zone del Lig, Kambreško e la Valle dello Iudrio. V: Poljak Istenič, S. (ur.): Kulturna dediščina med Alpami in Krasom: Vodnik po zbirkah = L ’eredità culturale fra Alpi e Carso: Guida alle collezioni. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 129–133. Rijavec, T . 2014: Zbirka Lukčeva hiša = Collezione Lukčeva hiša. Ljubljana; Nova Gorica: ZRC SAZU. Rijavec T. idr. 2015: Zbirka Lukčeva hiša = Collezione Lukčeva hiša. V: Poljak Istenič, S. (ur.): Kulturna dediščina med Alpami in Krasom: Vodnik po zbirkah = L ’eredità culturale fra Alpi e Carso: Guida alle collezioni. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 134–136. Sogovorci: Jožica Strgar, Kambreško, 16. 10. 2019, 30. 11. 2019 in 3. 12. 2019. Spletni viri: Spletni vir 1: Register kulturne dediščine RKD. https://gisportal.gov.si/portal/ apps/webappviewer/index. html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b (dostopano 25. 11. 2019). Spletni vir 2: Odlok o razglasitvi kuhinje z ognjiščem v objektu Kambreško 15 za etnološki spomenik lokalnega pomena. http://www.lex- localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta. aspx?SectionID=1e6d3116-8e09-4da4-8038- c883e08f41f6 (dostopano 25. 11. 2019). Spletni vir 3: Pot miru. http://www.potmiru.si/ slo/lukceva-hisa-kambresko 8 (dostopano 27. 11. 2019). Spletni vir 4: ZBORZBIRK, https://as.parsis.si/ zborzbirk/zbirka.a5w?zid=1015 (dostopano 27. 11. 2019). Spletni vir 5: Lea Širok: Lukčeva hiša vabi na Ogled. Moja Občina.si: Kanla ob Soči. https:// www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/ prenovljena-lukceva-hisa-vabi-na-ogled.html (dostopano 27. 11. 2019). Spletni vir 6: TIC Kanal. https://www.tic-kanal.si/ slovenia-green (dostopano 27. 11. 2019). Spletni vir 7: Naško Križnar: Podravno (urejeno gradivo). http://isn3.zrc-sazu.si/avl_arhiv/ prikazenote.php?EnotaID=1440 (dostopano 26. 11. 2019).