Poštnina plačana v g-otovini II. lejtnik 1924. juiius 20. 8. numera. Meszecsne verszke novine. Podgovorni reditel: LUTHAR ADAM v Puconci. Pom. reditela : FHszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evangf. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce majo posilasi. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki ev. diihovnik i vucsitel. Iscsi szi blaj zensztvo! (Nadaljavanye) Piszao : Sostarčc Ferenc ev. duhovnik. j Jeii szi szi miszlo 'ze na to, ka je szinrt mocsnesa oblas^t od tebe? Ka • vszaki den eden tiihi tuzen szlobod vze-mes od etoga szveta? I vszaki den bole profi ides szmrti? Kak tenya, tak szpre-vaja tvoje vore szmrt. Pomali sze zori ' liszt na drevi. Cslovek sze tiidi vszaki ; den zori za szmrt Za toga volo je tak j drago vremen, tak velki kmcs 'zitek. Ne j zapravla zobszton Vitka, ne raszipava ; tvoje vremen. Leko ce!i szvet, vsze nye- I gove kincse szebi szpravis, ali ta minocsi I dnevov nemres nazaj prineszti. Vszaka ! vora je kak eden veter, vszigdar najde na nasem (eii i 'zftki 'zuto lisztje. sziihe veke, stere doj tere, doj trga. '1 i lepi, friski mocstii decski, steri sze zvisavajo z szebov, za kaksi deszet let sze navcsijo, gda vkup szpotreti. gliihi, piiklavi dedecke gratajo, ka je vremen mocsnese, kak oni. Lepa, csiszta zdrava deklica. stera sze tak zado-volno i v szebe zaliibleno gleda v gledalo, pride vremen, ka sze zoszaga gledala, gda jo vremen ta zrtisi, i nye gioboke, tu'zne grbe szpise na lice, cselo i szrdce. Gde je pomocs, stera bi te mogla obraniti proti vremeni, szmrti? Vnogomi je nezgrtintano neszre-csen 'zitek, ar sze vszigdar boji szmrti. Ali ka sze mas bojati od szmrti, csi znas, ka po szmrti dale 'ziv^s, ka je Bog csiszta liibeznoszt? Vem je szmrt szamo ielko, tak da bi sze ti dusa na eden stok vise pre-szeiiia. Csi scses szrecsen, blafzeni hidti, za-viipa sze na goszpodnnga Boga; nebriga sze zato, ka prinesze titrasnyi denJNigdar sze ne boj ne szirmastva, ne bolezni, ne niksi nevo!! Bog pozna tvoje csiszte miszli i zna tvoje 'zelenve, prvle kak bi je ti vii-pao napreprines^ti Zaka bi nezaviipan bio proti Bogi ? On je ta najcsisztesa milosztivnoszt i szmilenoszt. Sto zna, kak dugo bodes meo vremen tvojo sztavo proti Bogi, z-tem vkuper tvoje blaj'/ensztvo diisevno vred prineszti? Ne csaka nika! Pascsi sze vu szvete ocsi Guszpodnomi Bogi poglednoti i tiszto nigdar nepozabis! Csi vidimo edno diiso z-lepim angel-szkim licom. z nebeszko csisztimi oc^mi, i csujemo glasz lepi milosztivnoizti, dobrote, tiszto nigdar nepozabimo. Kak eden szveti szpomenek sze nam vszrdce prikapcsi taksa dusa, sztokrat szi naz,aj zmisziimo: ti do-bra dtisa, zaka neinrem vszigdar poleg tebe bidti, tebi dobra csiniti, od tebe sze pobo'znoszt, poniznoszt, liibeznoszt vcsiti? Ta najveksa cslovecsa lepota, lubeznoszt, csisztocsa proti Bogi je szarno tenya, kmica. Csi cslovecsi szveti pogled, kraievszko cselo, stero je kak vekivecsna dobrota, szegreje naso duso, nam veszeljč i b!aj'zensztv^o da Sztran 94 DUSEVNI LISZT julius 20. kelko nain vekse ves^eije more dati pogled na Boga, csi nyemi szamo vu szrdce i ocsi scserno gledati. Miszlim, vszaki ocsa bi za szvoje dobro ; dete, vszeki mladenec za szvojo inilo zarocs- j nico z drage voie vsze nevole, escse szrnrt na szebe vzeo. Liki zliibeznoszti proti Bogi nebi s'eo preneszti nevol, .ali szirrnastva? Szkrivno, premodro je bo'ze ravnanye. Mi szmo pa deca kmicsnoszti; nemremo za-razmiti, \ledanya, szirmastva mr g!i preneszti, kak szi ti zmiszliti znas Zaka bi sze ravno vu tak grdo peldo Ju-dasa lovio, steri je, kak dnesz den vnogi, ?a grehsni gros postenve, vero. blafzen-sztvo odao ? ! Lagoje navade. kak zgrablivi beteg sze herbajo ori pokolenya do po-ko'enya. Csi szo nasi ocsacke zab!6di'i i ne gorizhranili nasz vu veiikoj bogabojaz-noszti, i csi sznio poleg toga neszrecsni, pazimo, ka naj de nasa deca szrecsnesa ! Pred velkim viherotn- ftica szvoje ma!e pod szvoje krilo szpravla i nyim toi-macsi, naj na mčri bodo Za tvojo deco, ocso, mater, za tvoje bli'znye sze tiidi puno vilierov vkiip redi. Szkoron ni eden den iiemine, ka bi kaksega opominanya, bicsa nebi prineszao. Bog zna, kaksi de nas sors v-bodocsnoszti. Zato szi vzemi pod krilo one, ki szo ti dragi, ke lubis, i zacsni je vcsili na bogabojaznoszt, na liibeznoszt! Iscsi szi dtiso, iscsi szi blaj-'zensztvo pri Bogi, i navcsi na to vszakoga, koga mores ! Zacsni lubiti Boga i tvojga bli'znyega, t6 je vretina vsze szrecse, mod-roszti i biaj'zensztva! 'Zftek. Jasz szem velki szirmdk, nedd szc tajiti, Velike szkrbi mam na plecsaj nosziti ; Sztcive moje pehar, csi ie b^fr glih britek Donok rni je lepi, szladtek ete zitek! * Oh vi, ki sze bremen. rzitka navolite, Preci kak ka scsete, csi je nedobite — Kak bisztro szte kredi odpreii na to'zbo Vuszta, neszpametno preklinyate kroto. Nevoscsite onim, ki vecs od vas/ majo, Ki dobrot vnozino obilno v'zivajo ; Ali, ki szo hitro zdignyeni visziko, Szo od vdsz szrecsnesi, zadobili diko. Szrecsen je ete, a'r prebiva v-palacsi, I ov zato, ar ie napunveni z-kincsi ; Ejni zato. ar ga dicsijo, csesztijo, Nyega zvisavajo i nyemi szliTzijo . . . je pa jako, jako mala persona, liki edno kaplo vode vu morji, li zda je pri zacsetki cslovesztva, brezi vszega znanya i szkusenoszti, pozvanya szvojega. Eden neobhoden delavec vu goricaj goszpodnovi, gde more bidti, nyegovo nerazme-to delo zasztavi primeren pov. Doszta, doszta vremena i. triidavnoga dela pretecse, dokecs sze sztrezni z-mladoszti szvoje modroga mislenya i pocsaszoma szpozna szebe i pride na to zdravo pametuvanye, ka je cslovek niti vszigdar teliko ne, za kelko 4ga driigi stimajo, ne pa on szam szebe. i Kak je, tak je! Cslovek ednok more i zacsnoti. Prva sztuba 'zitka je tiszto, gda cslo- I vek 'ze tak dalecs pride, ka 'ze lehko zacsne. ! Nam je tiidi zda 'ze szamo to bilo pred ocsmi, ; na k-onoj sztubi pridemo, za stere doszegnye- | noszti szmo sze teliko let, med vnogim trple- | nyem triidili. Vem prilicsna recs tiidi pravi: „[(01111 Bog szlii'zbo dd, nyemi tudi na nye znasanye, da pamet." Med dvanajsztimi zvon dva szmo vszi dobili skolniksztvo vcsaszi. kak szmo diplomo vroke dobili. Szamo Mali Lazar i Velki Gabor ne, na nyidva vrccse sze je ne najsla krpa. Te ,,prvi" pa te ,,szltdnyi" szta ne szpi-szaniva v-'zitka knige. Mi ti popresni szmo vszaki dobili takse meszto, kaksega szmo vredni bili. Li tema dve-ma szkradnyima sze je nenajslo pripravno meszto. Tisztoga hipa szo vucsitela potrebiiva-jocse gmajne ne tak, kak dneszden po odebera-nyi szi szpravlale vucsitele, nego szo goripisza-le k-preparandie direktori, ki je najbole poz-nao mladence i vu vszako meszto onoga pora-csao i poszlao gmanam, kaksega meszta je steri vreden bio i tiidi kšksega je gmana vredna bila na placso gledocs. I tak je gmana z-poszlanim tiidi zadovolna bila, ne szi je segavo preberala, ravno tak mladenec tiidi ne. Lazar je najprvi bio med nami (zato szmo ga »Alfa« zvali) najbogsega vcsenya, znanoszti, vszi szmo ga z-proffeszori vred postiivali za nyegove zevcsenoszti i znšsanya volo. Na telo, na zrasz gledocs je uprav Lazar bio: bar je ne Alfa prva litera »A« pri Orkaj. Sztran 96. DOSEVNI LISZT julius 20. Milujem va*sz, liidje, — ja"ko vasz milujem, Ar noszite v-szebi toga zrok, to verjem : Szrecsa je k-vam tuha, nema privasz sztana Ino tak prete'zka zitka vasa szldva. Sto je tak blazeni? -— Te odgovor vzemte : Sto z odpretmi ocsmf gleda zitek ete, Vsze, ka je v-nyem szladko, lepo, szveklo, liisno, Od koj bremen i szkrb odhdjaio hitro. Csi v maternom krili gucsi angel mali, Je to ne zadoszta blarzensztva povoli? Kak je meni szladko, za te sze trudili, Verosztiivati i za nye sze szkrbeti !? Korono bi vnogi kak rad voodmeno, Csi bi meo on, koga bi k-szebi obino I gledao na nvega, kak na orocsnika Krvi, roda szvoiga sztdlno korenika. Z-dravimi rokami me Bog blagoszlovo, Z-sterimi szi szpra"vim, ka mi je potrebno ; Da z-zadovolnosztjov potrosim zalos szvoj Ino zbrfsem doli z-tela mojega znoj. V-precimbnoj poszteli kelko nevolakov, Bi rad v'zivao, la"dao tvoj lepi blagoszlov, Csi bi iadao z. kincsi, z Krozosa bogasztvom, Nika nej vala'li, oklajen z-betegom. Csi v-prosztocsi 'zives ba> eti na zemli, V:zivas i ves?elja zadoszta, povoli: Veksega naiema, steri le pozdigne, Ne iscsi, ne 'zeli piisztne dfke ma^rne . . . Oh, kelko ji ieszte, ki szo escse vcseraj Dicsenje v'zivali i zavrzeni zda Nekaze nyi szpomin drugo, kak en kamen, Sto je tii pokopan, nepita ni-eden. — Ali je znicseno tvoje nakanenye Ino 'znyim minolo vsze tvoje mislenye? Sztojf escse i zda angel ober rusa. Nevtaji ti trosia, mir ti na"jde dtisa. Tam gori vu nebi, odkud vsza zhajajo, Sztojf mili angel, da' balzam na tvojo Rano, poniidi vszem vere trost nebeszki, Ki veriejo i ne szo robi zemelszki! — Ki je zadovolen, on sze vnoga vcsaka, Ali sto li ma"nya iscse ino zga"nya, Pravo zadovolnoszt on nigdar ne na'ide I na etom szveti bla:zeni nebode. Jeli szte razmeli? — Jasz szem bogme szirmdk, Nemorem tajiti, kak to miszli nikak ; Sztave moje .peha"r je zadoszta britek, Donok mi je szladtek, lepi ete 'zitek. PETROVICS SOMA. (F. J.) ^Gviisno je: ne bode nasz obarvala nasa kulturnoszt. nego jedino evange-liom.-4 (Johti) bete'zaszti, aii falincsen bio, nego szlaboga drov- j noga i niszikoga tela. Na vago, ali na mero j gledocs bi bogme jako malo kazao, ali | parnet, razum, pascslivoszt szo nyemi vu veli-koj obilnoszti dariivana od Sztvoritela, tak da szmo sze z-proffessori vszi csiiduvali, kak ma v-nyegovoj maloj glavi meszta telko razmenya, v-nyegovom malom szrdce telko dobrovolnoszti, i kak lada to szlabo telo teliko pascslivoszti ? Tak szmo sze sengarili vszi 'znyega, ka je ce-16 v-pamet zraszao i zato szmo ga vszi escse tak zvali, ka je on ,,sole pamet". Jako szmo ga prestimali, proffessorje pa liibili. Ravno zato szo nyemi ne dali z-deszeti prosny, stere szo k-direktori poszlane, ar je k-nyega vrednoszti Jznyfh ni edno meszto ne bilo primerno. — More csakati, ve :ze pride, stero de za nyega. Ve notri posle Velka vesz (gmajna) tiidi szvoj pozvaniliszt, stero meszto je vecs vredno, kak druge tri-stiri vkup. Tiszto dobi Lazar. Tak je nameno direktor z-proffessori z-ednim razmenyem. Velka vesz. prednva fara md k-szebi vrednoga vucsitela dobiti, Velki Gabor (omega*) ali po szlovenszkom te szlednyi, tak szo ga zvali vszi, je tiidi ne dobo meszta. Na telo, na zrasz je najjaksi mla-denec bio vu soli, liki eden Samson, steri je v-ostariji z-ednov rokov zdigno gori pun lag-vics sora i tak pio 'znyega. Vu pitvine znanyi je zaisztino nedoszegnyeni i neobladani bio, za vcsenye sze je ne doszta brigao. Ali proffessorje szo sze szmiliivali nad-nyim, ne szo ga nihali na po poti, gori szo ga vz^li na kola, csi bar odzajaj v-sragle djanoga, szo ga z ovimi vred pelali do cila. Poleg szoda proffessorov bi zaosztati mogao, ali milosztsa nyihova je obladala szod, prek szo ga pusztili, za zreloga szo ga posztavili. Med notri poszla-nimi 10-tirni pozvanimi liszti je ednoga ne vreden. — More csakati. dokecs Mali vokos gmana neposle notri szvojega p.ozvanoga liszta, tiszti de za nyega dober. T6 je najszirmaskesa csi, velke veszi zgmajne fare, edna dalesnya vesz- *) Omega, szlejdnya litera pri Grkaj. juiius 20. DUSEVNl LISZT Sztran 97. Sinyorije szpr&viscse. 5., Sinyor vu naszlediivajocsem posztavijo pred gyiiles szvoje letno naznanenye od 1923. majusa do 1924. juniusa. Postfivani cerkevni gyiiles ! 1., Pretekocsega ravnanya leta znamenitese dogotke napreracsunati 'zelejocs predevszem sze mam szpomenoti z-onoga szpominszkoga osz-vetka, steroga je nasa sinyorija juniusa 29. v-Sztriikcvci obdrzala, gda je poszvetila 200 letnico Kiizmics Stevana, bivsega surdanszkoga ev. diihovnika, nasega literaturszkoga jezika zacsitela i na nyegovo rodsztno hi'zo je szpo-menka tablo polcrzila. Celi oszvetek je presz-trano doli szpisani v-lanszkoga Diisevnoga liszta julius meszeca numeri. — Nase voditele, ki szo nam gucsali recs Bcrzo, prestimati nam je tem bole szveta diiznoszt, ar 'znyihovoga j :zitka sorsa i delavnoszti mi vu vezdasnyoj tez- ! koj nasoj sztavi bianitelszko mocs mamo ' zajfmati. ! 2.) Gledocs na zrendeliivanye nasi cerkevni zakonov, ka vszaka gmana more metiverevrelo-ga, na almostvo gotovoga szvetszkoga voditela, szem goripozvao one gra^ne, stere nemajo ins-pektora, na vu to cseszt szi prilicsno oszobo odeberejo. Z-radosztjov naznanyam, ka szi je szobotska fara Vezer Gezo martjanszkoga ob-csno liiblenoga gosztilnicsara, dolnyalendavszka fara pa Vukan Lajosa vrednoga kavarnara ode-brala za inspektora, nica, gde je cčla skolnikova piacsa komaj telko \ zneszla vo, liki ednoga bčrisa). Ta tudi trbe csloveka. T6 de tak nyegovo, je vftpovedla pr6ffessorov konferencia. I Za nisteri den, gda szmo escse ne odisli | z-sole vszaki na szvoje meszto, dvoja kola szta- | nejo pred preparandije vratami: \elke venzi \ i Maloga pokosa postiivani prezbiterje, ravno j tak da bi szi vkiip zgucsali, szo sze szami pri- i pelali po vucsitele, stere vcsaszi z-szebom scsejo pelati. j Za dvojega zroka volo szo sze te gmajn I poszlavci pripelali ta. Velka vesz je najveksa ! gmajna bila vu piispekiji, na stero szo oni giz- | davi bili, k-nyim priszpodobnoga meszta nega vu celom varmegy6vi. Nyim tak bogme naj niscse neposle na sinyek B6g zna koga, oni viditi scsejo, ka kiipijo. Oni szi bogme prebe-rati scsčjo med vecsimi . . . Prestimano, z-poz-dignyenimi glavami posztaplejo i idejo notri k-direktori. Za nyimi Mali pdkoszcsarje ponizno, z-doj vz^timi krscsaki, escse i pred preperandie szlu- j 3.) Tekocsega leta januara 7. szo Teke : Dčnes dolnyalendavszki diihovnik osztavili szvo-I jo faro, ar szo na Sand, vu szvojo rodsztno faro ! odebršni za duhovnika. Vu nyih ]e lendavszka j ev. gmana szvojega modroga voditela, lehko j sze pravi, szvojega nasztavitela zgitbila, nasa | sinyon'ja pa ednoga szvojega neszebicsnoga de-/avca, ki je bar med sziikesnimi razrnerami ! zivo tak, ka gna"ni od materiaini potrebcsin je | pritisznyen bio vu roke szvoje vz^ti vandrarszko | palico, donok je szvojo, szlednyega leta placso ! velikodiisno liidi senkao szvojoj gmani. Drzava nyemi je pa 'ze zaszlu:zeno placso za vcsenye verenavuka niti ne voplacsala! Kak bliszkni trak preszveti prekmurszki ev. diihovnikov szta-vo te faktum, ne je zato csiido, ka je ;ze driiga fara brez diihovnika osztala. Gmane adminisztracio —- kak najbli'zanyi szoszed — szem na szebe vzeo/Vecskrat szem bio ze od toga mao v Dolnyoj Lendavi. Gman-szko gibajocso vrednoszt szem poleg inventara prek dao Varga Matvas kuratorL Novi diihov-niski pozvaniliszt je vredposztavleni. Za dii-hovnika volo szem piszao precs. g. Kapi Bela piispeki, obecsali szo szvoje podperanye. Naj celo mladčzen neosztane brez vadluvanyszkoga vcsenya je fara zacsaszno pozvala za verevucsi-tela Hima Sandora. T6 nase nakanenye, ka bi oni v-Lendavi za vucsitela bili voimenuvani, szmo do tegamao escse ne mogli doszegnoti. gom sze dosztojno nanizivsi. Oni szo n^ prebe-rat, nego proszit prisli. Zna bidti, csi bi szamo tak poszlali notri szvoj pozvani liszt, bi ravno nebi dobili vucsitela (za volo male placse). Zato szo prisli szami i z-szebom prineszli instaticio naj ji nezavrzejo za szirmastva volo. Ne'zelejo oni z-ti naj prednyesi, zadovolni do, csi z-zaji dobijo, stere pod reseto kaplejo. — Vsze bode moji priatelje — odgovori trostajocs direktor. Dobi vszaki poleg vrednoszti, kak sze ga dosztaja. Ravno dva mladenca szmo escse ne vtalali notri, 'z-nyidva eden de v-Velko vesz dober. Preperandie najbogsi vucsenik, steri je ober vsze te naj prednyesi i lepoga trosta mladenec, steroga vam z-isztinszkov diis-nov vesztjov szlobodno poracsamo, ar cslovek ma bidti na szvojera meszti. Te ov de pa dober v-Mali p6kos. I migno je solszkomi szlugi, na nyidva notri pozove v-tanacsnico. -- No vis, ravno wLazar"! — miszlijo vu szebi Mali p6koscsarje. Nam de pacs dober, ve szmo mi tiidi Lazarje! 4 . )¦, . (Nadaljdvanye prfde.) Sztran 98. DOSEVNI LISZT julius 20. 4.) Na Gornyi-szlavecskoj escse vedno , prdzno sztojecso diihovnika cseszt sze je ne davno nasao eden proszecsi, z-kim sze je zda zacsnolo razpravlanve. 5.) Mayer Gizela vucsitelica szo z-Bodonec v-Gornye-szlavecse odisli, v Bodonci je edno vucsitelszko meszto prazno. 6.) Na !ze tak vu odnemorjenoszti trpecse j nase evang. vcsenyadugovanye kem prvle szploh na nikoj prfde, t. 1. marciusa J. je drzava v-penzio djala Fenvves Karoly hodoskoga i Varga \ Andras petrovszkoga ev. kantorvucsitela, nadale i Darvas Ferenc 'zenavljanszkoga drzavnoga vu-csitela. Proti tomi dokoncsčtki szem prosnyo, dao notri, ali odposzlani szem bio. 7.) Pretekocsega leta najveszelese nam je bilo viditi ono velko vreloszt, z-sterov szo szi nasi verniki na meszto rekvirerani zvonov pas-csili nove nazaj szpraviti. (Od vsze szmo pre- | sztrano piszali v nasem liszti, zato nam je zda ! nepotrebno to szpravlanye eti ponavlati. Red.) Za te !zmo'zne aldove, stere szo nasi ver-nfki v-pretekocsem leti na nazajszpravlanye zvo- ; nov obrnoli, mojo hvalo Vjavim. Novi zvonovje | na nebodo szamo na precimbo nasoj sinyorfii5 nego napoveksavajo poboznoszt, bogabojaz-noszt na zemli i pripomagaio k-dusnomi zveli-csanyi prek vnogi sztotin! 8.) 'Zalosztna materialna sztava nasi evang. verebratov v Nemskom orszagi je vszepovszedik goriobiidiia proti nyirn verebratov na pomocs gotovo liibezen. Na moje goripozvanye szo nase sinyorije gmane tiidi dariivale na te szv. cio 2472 dinarov. T6 sumo szem odposzlao Dr. Rendtorff professori, predszedniki Gusztav — Adolfa driistva. Mani szrecso notripokazati od nyih dobleno genlivo zahvalno piszmo. ().) Z-'zalosztjov naznanyam, ka ]e szobot-sko evang. verszko solo 1923. szeptembra me-szeca drzava od nasz vkravzela, doticsno nase evang. solare i vucsitele vu drzavno solo vta-lala notri. Proti toj szili szmo protesterali i te taki proti nye prosnyo dali notri k-minisztrsztvi vcsenya. Ali na prosnyo naso je do tegamao odgovor escse ne prisao. 10.) Notripokazem naszlednye szobotske gm^ne gyiilesa szkoncsanye, poleg steroga je ta gmana gotova prekdati prekmurszkoj evang. sinyoriji f Kiihar Ferenca fundacijszko vrednoszt na »Deacskoga doma« cio. Proszim, na sze odebere edna nazavupnoszt, stera vrednoszt prekvzeme, potrebne predpravke vcsini, na de mogocsi deacski-dom kLm prvle zacsnoti szvoje na telike pofrebno pozvanye na blagoszlov na-soj cerkvi! Cerkevni gyules sinyorovo napredava-nye poprek oszvoji. Potr^bna szkoncsanya vu nize popiszani prinesze. (3.) Pod tanacs je vzeti sinyora naznanoszti 1-vi puntt, vu sterom sze szpomenejo z-prem. 1. junius 29-ga v-Sztriikovci dr'zanoga Kiizmics Stevana oszvetka. Sinyorszki gyules g. sinyora nazna- nyiivanye z-radosztjov vzeme nazna- nye i oszvetka ravnitelsztvi i vszern, ki szo sze vu kaksemste poszli trii- dili, da sze oszvetek na kem vugodne voszprevodi, naimre pa Bak6 Karoly vucsiteli szvojo zahvalnoszt dariije. 7.) G. si:iyor v-2-gom punktumi navedanye dajo, ka szi je Szobotska gmana Vezer Gčzo z-Martjanec, dolnyalendavszka pa Vukan Lajosa zebrala za cerkevnoga inspektora. Gyiiles te odebrane inspektore z-szrd- ca pozdravla i Bo'zo pomocs rzele na nvihove opravice. One gmane pa, stere escse nemajo inspektorov opo->- mina i gorpozove, da szi takse ne- mudno odeberejo i pred prisesztnim sinyorszkim gyiilesom najkeszne pred dvema tjednoma to sinyori naznanye dajo. Pri steroj gmani bi sze to meszto napuniti nebi moglo, toga zrok tudi ma sinyori naznaniti. S.) V-tretjem punktumi z-'zalivanyem nazna- nijo sinyoriji, ka szo Teke Denes lendavszki diiho8. Mai 1924. Herrn Senior Stefan Kovats Murska Sobota. Sehr geehrter Herr Senior! Mit herzli-cher Bewegung habe ich Ihre mehrfachen Geld-sendungen itn Gesamtbetrage von 2.4^0 Dinars empfangen, uber deren einzelne Eingange wir jedesmal Einzelquittungen erteilten. Ich mache von dieser riihrenden Opferwilligkeit Ihier Ge-meinden dem Gesamtverein der Gustav Adolf— Stiftung soeben in unserer Zeitschrift, in deren Bezieherliste ich mir erlauben werde Sie einzu-tragen, Mitteilung und bitte Sie, den beteiligten Gemeinden — etwa durch eine Veroffentlichung in der ,,Diisevni liszt" — unsern vvarmen brii-derlichen Dank vveiterzugeben. Wir freuen uns iiber die Bruderliebe der dortigen Evangelischen umsornehr, als leider Gottes — nicht durch unsere Schuld — die einst so herzlichen Bezie-hungen unsers Vereins zu den Gliedern des slavischen Protestantismus durch die Ereignisse des letzten Jahrzehnts eine schlimme Storung erfahren hab-on. Wir halten unsererseits iiber alles auch an andern Stellen Erlebte hinweg den WilJen fest, die Glaubensgenossen derDiaspora unserm Beruf gemass mit Wort und Tat in ihrem Bekenntnis zum Evangelium zu starken, gleichviel in welcher Zunge ihnen dieses ver-kiindet wird. Mit dankbarem Bruder^russ Dr. Rendtorff Vorsitzender. Novi evangelicsanszki diihovnik. Ko-vacs Karoly nasega sinyora szin szo dokoncsali szvoje teologusko vcsenye i szvoje szlednye ekzamene szo v-Soproni dolidjali. Potom szo ji Kapi Bela piispek v-Szombathelyi na diihov-uisko pozvanye goriposzvetili. — Kak csiijemo, novi diihovnik Dolnye Lendavszke gmajne paszterszko szkrb vzemejo prek. Novoga diihov-nika z-radosztjov pozdravlamo i :zelerno, naj nyihovo pasztersztvo na blagoszlov szlii'zi nasoj cerkvi ! Diacskoga Doma opravitelsztvo je ju-niusa 29-toga dneva osznovni gyiiles dr'zalo v Szoboti vu evang. soli. Nazocsi szo bili: Pod Ko-va"cs Stevan szinyor i Benkd Jozef sinyorie in-spektora predszedniksztvom goszpa Dr. Somenojca kak szobotskoga evang. zenszkoga drustva pred-szednikojca, Fliszdr Ja*nos, Darvas Ferenc, Ko-losvdri Ferenc, Vertes Sa^ndor i Prkics Stevaa Sztran 102. DUSEVNI LISZT julius 20. kotrige. Vezer Geza inspektor szo za neodvr'ze-noga poszla volo pridti nemogli, stero szo napre priglaszili. G. Szinyor szo szejo odprli i napre dali, ka je v-Kri!zevci dr'zLw sinyorszki gyiiles na imenlivano opravnistvo zaviipao Diacskoga do-ma osznova^n^e i csuvanye z-tem dolocsenyem, da ! vszako leto sinyorszkomi gyule?i racsun da od i saforsztva szvojega. Za opravnistva zapernika (notarosa) je Kolosvari Ferenc odebrdni. Szkoncsa-no je ka Diacski Dom tek. leta szepl. 1-ga v-'zi-tek poszta*vi i odpre. Zda prvo pot gori vzeme 6 | pojbarov, 2 brez, 2, napo i 2 z-celim placsilom j poleg primernoszti nyihove vrednoszti. Deklin es- j cse zda prizacselki nemre gori vzeti. Do augusz-tus 15-toga sze majo zglasziti, ki v-nyega prfdti namenijo, vszaki pri szvojem dtihovniki, ali pri uicsiteli. Tam morejo prek dati solszko szvedo-csansztvo od prvesega vcsenya. Szamo li dobroga vcsenya vucsenici sze vzemejo gori. Doticsni dii-hovniki mdjo priloziti k-prosnyi od le pojbarov znasanya i nyi roditelov premocsnoszti naznanilo poleg steroga sze ali brezpldcsno, ali z-polojno, ali celo pldcsno vzemejo gori. Za nesztaMne vred-noszti penez volo je opravnistvo zda ze napre nemoglo placsila velikoszt gori posztaviti, ali to edno ogviisa, ka^pldcsa nede visisa, kak to rodi-telje indri placsLijejo. Gori vzeti sola^rje mesztnoga gimnasitima vucsenici bodejo. Oori vzeti vucseni-kov roditelje mdjo edno zaveznico podpiszati, po-k-jj stere sze doj zavezejo, ka szvoje szini ali na diihovniksztva, li pa na vucsitelsztva cseszt da"-jo. Dohovnici sze gori oproszijo, da to rodi-telom napre raztolmacsijo i razlcvzijo. Szpra^visca ravnanye, vodjenye sze mogocse naedno diako-msso zaviipa. Ober sztroska i csisztocse szo-bocskoga 'zenszkoga drustva kotrige, na vcse-nye i zndsanye pa szo viseimeniivani mozje obe-csfili paziti, tak da deca nedo, brezi verosztiivnya szlobodno nasz^be zanihani. Benkd Jdzef sinyor-sz>-oga g. inspektora ono vrčlo nazna^n^eddn^e po-le^ steroga szo obecsali, ka stiri 'zelezne stampeke? z-madracmi obszvojim posztavijo v te do mi gosz-podine dr. Somenojce to naszlii'zbogotovnoszt, ka« szobotskoga zenszkega driistva kotrige vu kii-nyo potrebno szpravo bodo pomdgale notri szpra-viti, je opravnistvo z-zahvdlnosztjov vzelo nazna"-nye. Zlice, razoske, nozice dvd tanyera i za vodo piti kupico vszdki vucsenik szam more prineszti. Prvisztopaj je tak vcsinyeni, da nasa' szv. mati cerkev, kdk je to vu prvesi hipaj csinfla, szdma za szebe oszndvla potrebne cerkevne voditele, vere vrele vucsitele i diihovnike. Zacsetek je pre-mali, ali z-Boga" pomocsiov i vernikov aldtivanya vreloszli z-toga po vremcni edno veliko zmozno szpra^viscse ma zrdszli ino sze osznovati, gde vnogi diisevno otavlanye i napreidenye zadobijo. Evangelicsanszke szv. matere cerkvi eti v Prek-murji to bode prvo llibeznoszti szprdviscse, (o bo-de korona i dika, stero ne szamo nas szpomenek bode varvalo pri kesznom pokolenyi vernikov na-si, nego steroga sze zisztinom glihale .bodo gosz-podna zvelicsitela one recsi : »z-toga vusz szpoz-nnjo liidje, ka szte moji vucsenici ,cm" oden dru-goga Jubite. (Jan. 13 35.) Gori jema^nve vu D. dom sze augusztusa 20 toga bode godilo, stero sze ro-ditelom i vucsenikom preci naznani. Zapotrebno dr'zimo 'ze zda gori pozvati posttivani cstitclov trsztcov i mestrov pazko na 1925-to leto znova včdani ,,Evang. kalendari", steri za kratki csasz pod stamp prfde, da gle-decsi na szvoji Irstv podigavanye i rasiirjavanye, te prilike nezamudijo i v-nyem sze z-naznanyii-vanyem z-poznati dajo. Szam proti szvojoj dobrobodocsnoszti pregresi, ki etakso poniijajo-csopriliko zamiidi, Reklam je vszigdar na ha-szek trsztci i rnestri. Evang. kalendari je naj-bole razsiirjeni i prijetnesi stamp v-Prekmur]i. Po nyem sze najbole razsuri kaksestecs nazna-nyiivanye med vesznicskimi sztancsarmi, naimre zatoga volo, ka sze naprisesztno leto vu 5000 esemplari nameni vodati. Proszimo zato tak vesznicske, kak szobotske trsztce i mestre, da nasz z-szvojim naznanyiivanyem pocsesztijo i podperajo, tembole, ar ne szebicsni, nego ob-czinszki dobrolivni cil szluzimo. Naznanyiivanya cena de od prvese dosztabole ponfzana, ar tr-stva bo;znej idejo. Cstitelje pa dobijo pa v-tom kalandariji szrdce obeszeljavajocsa lepa navucs-na cstenya. Z-postiivanyem Reditelsztvo. Z-maravszke fare. Maravszka fara je juniusa 19. znamenito szpraviscse mela, na ste-rom je szkoncsala, ka delo torma zidanya taki zacsne. Lepo plemenito szvoje mislenye szo szkazali vo na gyiilesi premocsnesi kmetovje fare te, gda szo sztroskov torme zidanya naj-veksi tao velikodiisno na szebe vzeli z-tem szkoncsanyem, ka de na porcijszko korono vo-nametavano 200 Kor., na diiso pa szamo 100 Kor. foringe do tiidi szamo na griintno porcijo vonametavane. Ne szo sze tak odpovedavali od bremena bogatesi z-tem, ka griinti ne trbe cčrkvi torma, zvona itn., nego szo naszlediivali opo- juliu-s 20 DUSEVNI LISZT Sztran 103. min piszma: Komi je vecs dano, od tisztoga sze Hidi vecs 'zele! Vupamo sze, ka szo vucsa-gomilancsarje z-tem vonametavanyem tiidi prav lehko zadovolni! Novi gmanszki tnspektor. Moravszka fara szi je vu juniusi 19. drzanom szpraviscsi za inspektora na meszto z-te cseszti dojzahvalje-noga Kolozsvari Ferenca ednoglaszno Siftar Geza poszlanca odebrala. Novoga inspektora nam je szkoron ne potrebno nasim cstitelom notripokazati, obcsno poznani szo oni. Z-vrele evangelicsanszke familije rodjeni szo; v-Felsolo-voi, v Papi i v Soproni szo szkoncsavali szvoje gimnaziumszko vscenye, notarszko pa v-Szom-bathelyi. V-Martjanci i v Krizevci szo bili od vszakoga prestimani pomo'zni notaros. V-Sc-proni szo zvrsili szvojo ednoletno szoldacsko redno szluzbo i potom duga te'zka leta na bojnom poli i v-Rusziji trpeli, Bar poszlansztvo ino veliko poszesztvo nyim doszta szkrbi dava, itak sze vfipamo, ka z-neobtrudjenov volov i liibeznosztjov bodo szlii'zili v-szvojoj novoj cseszti szvoii ocsakov ino szvojega szrdca cer-kev! Vu tom viipanyi ji radi pozdravlamo i Bozi blagoszlov zelemo na nyihovo delo! Zvonovje nazaj prihajajo. Kak szmoze vprvesoj numeri naznanjali, na Riszalszko nedelo szta szpravleniva domo z-Maribora Vnnecski vernikov dva zvona. Popoldnevi, ravao, gda je ¦ Krisztusova csreda z-cerkvi razhajala, szo szta- ¦ noli vanecski triidni potniki z-zvonoma na lepom { placi pred piiconszkov cerkvov. Vanecska da-larda je pod vodsztvom Osvath kantora lepe korale popevala, diihovnik szo pa gmane ra- ' doszti dali glasz nad tem, ka szi je ovo celoga ! tela edna kotriga nazaj szpravila zvone, na sze ocsev orocsina, v bojnszkom ognyi fundana, nazajdopuni, na kak Borzi szv. Diih Krisztusove vucsenike, tak teva zvona bruncseniva jezika Vanecske vernike tiidi na edno volo, na liibčzen, vkiiprazmenye, isztinszki, posteni, pobo'zen zi-tek biidita! — Zvona szta potom k-hrami ob-csinszkoga poglavara, Berke Ivana szpravlenlva i od tec szta na nedelo Szv. trojsztva jun. 15. prekpelaniva k-zvoniki i prekdaniva szvojemi zrendeliivanyi. Pri toj priliki je cela obcsina oszvetno obleko vzela na szebe: po vsze ceszta nyeni vidimo kiincsna vrata goriposztavlena z-genlivimi govori z-Szv. piszma vzetimi, pri rih-tarovoj hizi i predvszem pri zvoniki vsze 'zivi-ini i napravlenimi korinami bogato osznafzeno. Pri zvoniki prilicsen oltar pripravlen. Nezracsii-nana vno!zina ludsztva sze je szpravila vkiiper pri rihtarovoj hi'zi, gde sze je zacsnola bo?za szliirzba. Po genlivom szpevanyi domacse dalar-de szo piiconszki diihovnik v-szvojem govori pokazali na Bo'ze csfidno vodjenye, stero sze je v-tom pokazalo, ka szo pred 30 leti, gda szta prvesiva zvona bila szpravleniva, vezdasnve-ga rihtara ocsa bilf obcsinszki poglavar i Vre-csics Ivan obcsinszki vreli kurator, zda pa te ocsev szinovje szo obcsine voditelje. — Zvonov nazajszpra^lanya zacsitel i gibaiocsa dusa je donok. Temlin Stevan bio. Zvon nyega sze je escse Berke Ferenc tiidi doszta trdio, cata i rfldo-vov ne miluvavsi. Vrecsics Viktor. Temlin Stevan i Berke Ferenc szo hodiii tiidi po zvone v-Mari-bor. — Do zvonika szta zvona med igranyem dve bandi od vnozine v-lepom redi szprevod-nyeniva. Tii je dalarda pod vodsztvom Osvdth kantora genlivo popevala vecs kor^lov, stere sze je vcsit v-htidom — dobrom vrerneni po vszčik-denesnyem Irudapunom deli, po vecseraj v-Piicon-ce hodila. Hvala nad nyihovov vre'osztjov! Dti-hovnik szo poleg szv. recsi 150. 'zoltara predgali. Hassaj Ma'ria devojka je lepi versus deklamalivala. Potom szta zvona vu toretn na meszto szpravleni-va. Zvona szta 353 kg. 'zmetniva, eden ma 209 kg., driigi 124 kg., tak szta nika 'zmatnesiva, kak szta pa prvesiva bila ; kostata 26.640 din. Na vo-pucanye zvonika je pa bliizi 2500 din. voplacsano. Na to vodavanye szo szledecsi dobrovolni drfri dobleni: v-Piiconci 829 din.. Oorici 285 25 din., Salamenci 363*50 din , Tkauts Anna z-Markisavec 50 din., z-Vanecsa: Berke Ferenc 600 din., Kel-ner Ferenc 110 din., Kelner Stevan 80 din., Ods-pdr Lajos 50 din., (te szlednyi trije szo r. kat.) Hvala tiidi Erdelyi Lizi, stera je z-Clevelanda poszlala na zvone 5 dolarov! Globoka hva*la Amerikanszkim vernikom, predvszem te obcsine rojaki, Hassai Sa'ndori, steri je v Pert-Amboy 40 dolarov szkolektao od szledecsi daritelov : Hassai S 5D.,HassaiSa'Ddorne 5D.,LaintsekJo'zefovaz Doline 50 c, Kolosa Anna, Szebeborci 50 c, Novak Julia, Kosztanovci 50 c , Prosits Ada*m, Boreča 1 D., Lebar Liza, Lebdr Miklds, Kolosa MaVia z Doline 1 — 1 D., Hassai Stevan, Vanecsa 5 D., Flisza*r Mdtya*s Szebeborci 1 D., Veres Ja*nos Tesanovci 1 D., Huisz Addm i Ha*ri Addm Ivanovci 1-1 D., Vajda Sdndor Ivanovci 50 c, Votek Pdl i Jo!zef Ivanovci 25—25 c, Horvdth Jdnos Szebe-borci, Fajertag Anna M. Szobota, Miholics Vilmos Sztran 104. DUSEVNI LISZT julius ^ Andreci 50 — 50 c, Lebdr Kata z-mo'zom Dolina 2 D., Kuzma Jdnos z-'zenov Tesanovci, Kuzma Stovan Vucsagomila 1 — 1 D., Zsilavec Lajos Andreci 50 c, MocSr Vendel Moravci, Banfi Ste-van z-'zenov Dolina 1—1 D.. Savel Maria z-mo'zom Vanecsa 2 D., Gomboc Jdnos Andreci 1 D., Uhr Bertalan, Paloehho Siank, Hlasica Stevan 50—50 c, Bula Karoly, Bujnovszki Stere 1 — 1 Dolar. — Doma" je 'ze Doinanvsovszkf1 ev. fare zvon v-Soproni zlejani ; i te dni sze szpra*vita domo Brezovszke obcsine 2 noviva zvona z-Maribora. Te zvonovje, kak sze cstije, sze juliusa 20. dajo prek oszvetno sz.vojemi zrendeliivanv'. Kratki cerkevni glaszi z viinszki or-szagov. \J-I3ecsi szo tri nove evangelicsanszke gmane griintane. V7-I., V., i XVI. kraiini edna-edna. — Vu IVelsi (Ausztria) je ne davno 54 liidi sztopilo prek z-katolicsanszke cerkvi na evangeMcsanszko szv. m. cerkev. — Vu \ oits-bergi (Steier) je nova evangelicsanszka gmana gnintana, tak tiidi v-Oderbergi (Csehszko). — V-nernskomorszagi na teologuski fakulta'saj je bilo 1922. leta 2855 teologusov, 1923. leta pa 2413. Pred deszetimi leti 1914. 1. je szkoron dvakrat tel-ko ; 4182 teologusov bilo na nemski univerzitetaj. Premisla'vanya vredni racsuni. — Na Gsehszkom, gde szo prek vecs sztotin po groznoj prega'nyi szkoron szploh vosztrebili protestantizem, szi dneszden evangeliom taksi presztor podzajemle, steri je brez para v-celoj Europi : od zacsetka szvetovne bojne je 70.000 liidi sztopilo prek z-kaiholicsanszke cerkvi na evangelicsanszko vadlii-va'nye. Csehszki protest-:ntje szi zda z-velikimi a"l-dovmi cerkvi zidajo. Szamovolni dari na razsirjavanye i goridr'zanye ,,Dusevnoga Liszta. Siftar Sttvan Murszka Sobota 10 din., Luthar Ada'm od Vanecski zvonov poszvetsiivanya stolo 50 din., Kiironya Stevan Strigova 5 din , Bohdr Ivdn Moscsanci 10 din., Kiilics Mihdly Brezovci 10 din., N. N. Martjanci 50 din., N. N. Martjanci na Kalendaria sztroske 50 din. — Radi bi nadalja-vali! — Szrdcsna hvdla! Razlocsna. V Mosztari v Hercegovini je mro eden najsztarejsi Jugoszlovenov 114 letni musliman. — Z-Moszkve glaszijo, ka je nacselnik csr/vicsake, znani rdecsi krvnik, vmoritel carszke familije, Dzerzinszki zbeszno. — Lanszko letoszo divji zvirine i kacse v Indiji pa*li vmorile vnogo ludi. Tigri, leopardi, krokodili szo vmdnli 3,263 liidi kacse pa 20,690. Leta 1922. je bilo bujti vise 23,000 tigr-ov, i 58,870 csemerni kdcs. — V-preminocsemi leti je bilo v- Ameriki ne menye, kak 12,948 szamomorov. Med szambmorilci je bi-lo 8632 moski i 4316 'zenszk. Najsztaresi szarno-vmorec je biu sztaV 97 !el, najmlajsi 6 let. — V Pekingi na Kitaszkem jenanagli odnoro eden ge-neral. V-szvojoj blaznoszti je dol sztrelo szvojo 'zeno, vsze szvoje otrokje i drzino, szkupno 25. oszob. -- V-Newyorki sze /ida najveksa hfza szveta ; na 35 stokov bo viszika i 18—20 milijo-nov dolarov bo kostala. — V-Newyorki sztojf okoli 1600 cerkveo. Najsztaresa cerkev je bila zozidana leta H)91. — Oszemdvaszetletna zena farmerja v-Ameriki je dala 'zivlenye 'ze 24 otro-kom. Dvakrat je rodila trojke, vecskrat pa dvojke. ()d vsze otrok ji je osztalo pri ziv-lenyi 10. Nemiri. V-A!baniji divja dr'zavljanszka bojna. — Konflikt je nasztano med Japonszkov i Amerikov za volo toga, ka Amerika nepiiszti nolri Japance. ¦— Krvavo bitje je bilo v Trbov-Ijah med orjunasi i ki^munisti. 7 ii je mrtvi i vno^o ranieni. — Revolucionarno gibanje sze zacsnolo na Rumunszkom. — Na Ruhrszkom je 'ze 600.000 bacarov brez dela. — Revolucionarno gibanye v Braziliji je 'zelelo 250 aldovov i 200 tezko ranyeni. — Nove nemiravnoszti sze zacsi-nyajo liidi na Bolgarszkom i na Grcskom. — Neszrecse. Sztrahovitna ekszplozija je bila na Romunszkom. V-zrak je zletelo 1000 vaganov municije. Skoda znasa vise 100 milijono.v frankov; 97 Itidi je ed 'zitka brislo. —• Ciklon biijo 106 ludi Po Karolini, Oeorginiji, Virginiji i drtigi kra-jinaj je tak grozen orkan vderjao, ka je bilo ran-jeni vise 400 oszob, bujti pa 106. Materijalna skoda sze ceni na vecs milijonov dola'rov. — Ve-lika povodenszka katasztrofa je doszegnola Bacs-ko. 8000 vaganov szilja je vnicseno. Celokiipno skodo cenijo na tri milijarde. — Velika ekszplo-zija je naszta'nola na ednoj amerikanszkoj bojn-szkoj ladji. Mrtvi je bilo 20 i 100 tezko ranjeni mornarjov. Posta. Kumin Stevan Palmertan. Od va^sz i od Szersen Ivana, pa od Voros Karoline szmo napre-placsilo z-velikov zahvdlnosztjov vzeli. Stampano v ,,Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.