fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
I štev. 31.
finu.......m..........im......im......
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LJUBLJANA, 29. julija 1921
TTllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Illllllll.Illllllllllllllllllllllll...........lili.....INI.....lili....INI.......II..........
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinj!
Leto II. I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimf
Kolesarske dirke na Novo mesto.
Posrečena je bila ideja, združiti cilj več dirkam na eno mesto. Novo mesto je v nedeljo to potrdilo S športnega in propagandnega stališča je bil uspeh popoln.
V Novem mestu je obstojal pripravljalni odbor za ustanovitev kolesarskega kluba. Da mu pripomore s primerno propagando za kolesarski sport, je orga-
dirko je vodil Fr. Ogrin, Ljubljana. Vsi dirkači so bili začetniki, povsem novinci v dirkalnem sportu. Sorazmerno so vozili dobro, obetajo pa osobito prvi štirje lepe napredke. Prav posebno dober je bil Krajec, ki je bil prvi in ki je vozil vso progo sam ter dosegel izboren čas z 1 uro 44 min. 05 sek. Drugi je prispel na cilj Štangel v 1 : 45 : 00, tretji Gimpel
Zmaaalec v analeškem derbviu 1921.
nizirala kolesarska Ilirija lep športni dan Novemu mestu. Po dogovoru s klubom hrv, biciklista Sokol v Zagrebu je organizirala svojo kolesarsko dirko Ljubljana—Novo mesto 68 km, dirko Novomeščanov iz Novega mesta na Kostanjevico in nazaj, Sokol pa svojo prvenstveno dirko Zagreb—Novo mesto 76 km. Vse tri dirke so imele skupen cilj v Novem mestu, katerega je vodila Ilirija. Prva dirka je bila ona Novomeščanov na progi 48 km. Startalo je 11 dirkačev,
v 1 : 45 : 00 n/10, četrti Vovk v 1 : 55 : 00, peti Kra-meršič, šesti Bele.
Druga dirka je bila Ljubljana — Novo mesto 68 km v štirih skupinah: novinci, seniorji, lahka in težka skupina. Novincev je startalo 10, ki so odpeljali skupno s seniorji s cilja. Vozili so sijajno, ako upoštevamo njih začetek in naporno dolenjsko cesto z njenimi silnimi klanci. Prvi je prispel v 2 : 31 : 40, tedaj le 10 minut daljši čas od prvega v lahki sku-
pini. Pokazal je s tem, da bo še izboren tekmovalec. Bil je to Kodrin Ludvik. Drugi je bil Podjed v 2:36: 30, tretji Rozman v 2 : 45 : 10, četrti Peršin v 2:52: 10. Peti je bil Piskar, šesti Kancler, sedmi Kramar. Lahko skupina je bila v tej dirki precej skrčena, vendar je dosegla prav lep čas. Prvi je bil Goltes v 2 : 21 : 00, drugi Škrajnar v 2 : 26 : 20, tretji Zanoškar v 2 : 34 : 451/!i. V težki skupini je bil prvi Kiirner v 2 : 21 : 00'/10, drugi Pogačnik v 2 : 21 : 002/lo, tretji Šimenc v 2 : 34 :45, četrti Dolničar Fr. v 2 : 47 : 332/6. Kot senior je prišel Goltes st. v 3 : 05 : 04. Prvi lahke in težke skupine so vozili kljub naporni progi 29 km tempo.
Tretjo dirko je priredil K. h. b. Sokol kot prvenstveno dirko kluba. Prvenstvo si je priboril znani prvak Pavlija v 2 : 36 : 50, drugi Žnidarič v 2:36:SO1/.,, tretji Cesarec v 2 : 39 : 55, četrti Vilešič v 2 : 59 : 02, peti Petrinec, šesti Cingulin.
Vse dirke so se izvršile brez vsakega incidenta. Ljubljanski in zagrebški ostali kolesarji so imeli istočasno skupni zlet v Novo mesto. Po dirkah se je vršilo zborovanje kolesarjev radi dirke za jugoslovansko prvenstvo in za ustanovitev kluba v Novem mestu.
Dirko Ilirije sta vodila g. Gorjanc in g. major Jaklič, ki sta istočasno tudi pozdravila novomeške dirkače.
m
Tekmo v plavanju in skoku
za prvenstvo Jugoslavije
priredi
Športna zveza v Ljubljani v zvezi s Plivačko sekcijo J. O. O. v Zagrebu
dne 21. avgusta na Bledu, hotel Petra n.
PROGRAM:
Dopoldne; začetek točno ob 10. uri: 10. skoki dam:
1.	50 m za začetnike,
2.	50 m juniorji,
3.	50 m dame,
4.	50 m sprint,
5.	100 m hrbtno,
6.	100 m prsno,
7.	200 m dame poljubno,
8.	100 m sprint,
9.	1500 m
a)	naprej na glavo,
b)	nazaj na glavo,
c)	poljubno.
Izven programa:
11.	tekma plavačev s čol nom,
12.	boj gusarjev.
Zmagovalci dobe nagrade za prvenstvo Jugoslavije, in sicer pri kategorijah do 5 prijav prvi, pri kategorijah s 5 prijavami prva dva, pri onih z več prijavami prvi trije.
Prijavnina se določi na 10 K za vsako točko in osebo. Prijave morajo poslati klubi skupno s prijavnino najkasneje do 15. avgusta, in sicer klubi v Sloveniji na »Športno Zvezo«, ostali pa na naslov Reš, Sušak, Hotel Klotilde. Po tem roku dospele prijave se upoštevajo le z dvojno prijavnino.
Splošna določila.
Tekmovalni prostor je pred kopališčem hotela Petran.
Start je skupen za vsako skupino z odskokom. Starter šteje zadnjih pet sekund glasno in da s strelom znamenje za start.
Udeležba. Tekem se smejo udeležiti le amaterji, ostali so od tekem izključeni.
Juniorske tekme so dostopne le tekmovalcem, ki si do tekme same še niso pridobili nikakih I. in II. nagrad v plavanju ali skokih in so na dan tekme stari že 16 let.
Začetnikom se smatra vsakdo, ki še ni tekmoval v javnih tekmah, brez ozira na njegovo starost.
Prijave, a) Vsaka prijava mora obsegati poleg imena, starosti, stanovanja, članstvo' kluba, kategorijo, v kateri bo tekmoval.
Tekmovati morejo člani jugoslovanskih športnih klubov in državno priznanih telovadnih organizacij, ostali le izven konkurence.
b)	Pri prijavah za juniorske tekme mora tekmovalec poleg omenjenih podatkov navesti tudi, se je li udeležil kakih tekem in s kakim uspehom.
c)	Prijavnina je obenem odstopnina, ki se ne vrača prijav-Ijencu.
f) Prijave brez prijavnine se ne upoštevajo.
Vodstvo. Vodstvo tekme obstoja iz načelnika, ki je vrhovni vodja vse prireditve, na startu iz vsaj enega starterja in enega zapisnikarja, in na cilju iz vsaj enega sodnika, zapisnikarja in časomerilca, ter po potrebi iz paznikov ob progi.
Vodstva ima pravico po svojem preudarku spremeniti vrstni red sporeda, mora pa to naznaniti vsem tekmovalcem pred pričetkom tekme.
Odredbam vodstva se morajo brezpogojno pokoriti vsi tekmovalci.
Vodstvo tekme ne prevzame nikake odgovornosti za even-tuelne nezgode.
Red tekmovalcev. Vrstni red startnih številk pravočasno prijavljenih tekmovalcev se žreba. Način žrebanja določi vodstvo.
Po zaključku prijavljeni tekmovalci dobe po redu, kakor so se prijavili, nadaljnje številke.
Pritožbe. Vsakovrstne pritožbe sprejema vodstvo tekme le 15 minut po zaključku tekme zaeno s kavcijo 10 din.
Tekmuje se po predpisih mednarodne plavalne federacije.
Točke se ne ponavljajo.
Treniranje na tekmovalnem prostoru na dan tekme ni dopustno.
Natančna pojasnila daje Športna Zveza, Ljubljana, Narodni dom, oziroma J. O. O. Pliv. sekc. v Zagrebu.
Popoldne; začetek točno ob 3. uri:
13.	potapljanje,
14.	skoki začetnikov:
a)	naprej na glavo,
b)	salto naprej,
c)	salto nazaj,
d)	poljuben,
15.	olimpijska štafeta (100 X 200 X 300 X' 400),
16.	skoki za seniorje:
A. skoki z deske 3 m:
a)	naprej na glavo,
b)	nazaj na glavo,
c)	salto naprej,
d)	salto nazaj,
e)	delfin,
f)	auerbach,
g)	auerbach-salto,
h)	vijak,
i)	sveder,
j k) 2 poljubna;
B. skoki z deske 6 m: Im) 2 poljubna,
17.	Waterpolo-tekma.
Izven programa:
18.	tekma s čolni (poroma).
Ob 18. uri razdelitev nagrad v Zdraviliškem domu, nato ples in prosta zabava.
Pri vseh prireditvah igra zdraviliška godba.
©
Uspeh jugoslov. kolesarskega sporta v tujini.
(Dunaj—Gradec—Dunaj.)
Dunajski klub Sturmvogel je razpisal letos zopet staro veliko klasično mednarodno dirko na progi Dunaj— Gradec—Dunaj, 390 km. Dirke so se udeležili tudi jugoslovanski kolesarji, Josip Pavlija, član Sokola, Zagreb, Albin Šiškovič in Josip Šolar, člana Ilirije v Ljubljani. Bil je to prvi nastop jugoslovanskih kolesarjev v tujini, priznati moramo, da so častno rešili svojo nalogo. Jugoslovanski kolesarski sport je pri nas vse premalo razvit z ozirom na število kolesarjev in na stanje naših cest, le
maloštevilni ga goje kot dirkalni sport in težka je izbira iz majhnega števila. Vendar nas je uspeh presenetil, v dokaz nam je, da so dosegli naši prvaki mednarodno kvaliteto.
Proga 390 km z dvakratnim Semmeringom je težka, silno težka in le dobro trenirani vozači morejo tekmovati. Treba je vzdržati 15 ur nepretrgoma, brez odmora in oster tempo. Naši dirkači so dirkali največ do 200 km, v zadnjih letih samo do 150 km, treba je bilo napraviti znaten skok in vztrajno trenirati.
Startalo je 27 dirkačev o polnoči v nedeljo 17. julija. Odpeljali so skupno in Dunajčani so zavzeli takoj ostre zalete, da so stvorih vodilno skupino najboljših. Šiškovič in Šolar sta bila na startu in sta vozila v vodilni skupini. Pavlija je pa prispel 7 minut prekasno in je vozil sam za njimi. Svetil jim je avto, ki je vozil vodstvo dirke. Vodstvo se je pokazalo pristranskim, kajti ko je imel Topler, ki je bil lanski zmagovalec na tej progi, defekt, ostal je auto takoj zadaj, bržčas da mu je pomagal, medtem ko so morali ostali voziti v temi. Naši so vozili dobro preko Semmeringa proti Gradcu, Pavlija je medtem dohitel vodilno skupino, ki je prispela tudi do kontrole v Gradcu prva, Le Šolar je imel tik pred Gradcem, 20 km, defekt, kar mu je zakasnilo, da je prispel 23 minul za prvimi do kontrole. Prvi je bil g. Šiškovič, ki je vozil do Gradca 7 ur 13 min., zaeno s 6 dirkači vodilne skupine. Na povratku sta prevzela vodstvo Topfer in Koettl, medtem ko je imel Šiškovič takoj za Gradcem defekt. Prva sta dobila s tem čas in sta se popolnoma odtrgala. Pavlija je vozil z njimi, vendar je v Semmeringu zaostal. Tu ga je dohitel Šiškovič, ki pa je na potu proti Dunajskem Novem-mestu karamboliral, ter se močno poškodoval na glavi. Vendar je vozil dalje, sedaj sam in brez partnerja. Na cilj je dospel prvi Topfer (Dunaj) v 15 : 09 : 39, drugi Koettl v 15 : 09 : 40, tretji Pavlija v 15 : 30 : 06, četrti Šiškovič v 15 : 39 : 08. Šolar je z defektom toliko zamudil, da je postal malodušen ter je za Gradcem izstopil iz tekmovanja, dasi bi bil lahko placiran kljub defektu, vsaj na šesto mesto.
Dirka je pokazala našim dirkačem, da so v prav dobri formi, treba jim je le še vztrajne trenaže in izpopolnjevanja, pa bomo skoro tudi na mednarodnih tekmah zadobili primeren sloves.
©
Desetletnica S. K. Ilirija.
Plavalna tekma.
Povodom desetletnice svojega obstoja priredi športni klub Ilirija v nedeljo, 14, avgusta, ob 10, uri na Ljubljanici veliko medklubsko plavalno tekmo. Tekma je dostopna članom vseh športnih klubov in telovadnih društev Jugoslavije, le za tekmovalce pod 18 leti ni obvezno, da so člani kakega društva. Fekmovalci se morajo prijaviti potom svojih klubov najkasneje do 10. avgusta na naslov: Športni klub Ilirija, Ljubljana. Prijavnino 10 K za osebo in točko je plačati istočasno s prijavo. Za naknadne prijave po 10. avgustu je plačati dvojno prijavnino.
Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalne zveze. V splošnem se ima vsak udeleženec brezpogojno pokoravati odredbam funkcionarjev.
Za vsako točko, v kateri tekmuje nad pet tekmovalcev, sta razpisani dve častni kolajni, za točke, v katerih tekmuje manj kot pet ali pet tekmovalcev, je določena ena častna kolajna.
Prizivi na tekmovalno razsodišče so dopustni najkasneje 15 minut po tekmi. Prizivna pristojbina znaša 40 K, ki pa se v slučaju, da se prizivu ugodi, povrne.
Program:
1.	100 m prosti stil, seniorji.
2.	50 m prosti stil, seniorji.
3.	50 m prosti stil, juniorji.
4.	100 m prsni stil, seniorji.
5.	100 m hrbtno.
6.	50	m	prosti stil, dame.
7.	300 m prsno, dame.
8.	Štafeta 50 m prsno + 50 m bočno + 50 m hrbtno -j- 50 m prosto.
9.	Potapljanje.
10.	Waterpolo.
11.	Skoki: a) skok na glavo naprej, b) salto naprej, c) salto nazaj, dl) skok nazaj na glavo, e) vijak, f) skok na glavo s pri-gibom, g) Auerbachov skok, h) skok na glavo s priročenjem, i) poljuben skok.
12.	Skok juniorjev: a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) salto naprej, d) skok na glavo s priročenjem, e) poljuben skok.
13.	Skoki za dame: a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) poljuben skok,
Lahkoatletični miting.
Povodom desetletnice svojega obstoja priredi športni klub Ilirija v soboto, 13., in nedeljo, 14. avgusta, na svojem športnem prostoru velik medklubski lahkoatletični miting. Miting je dostopen članom-amaterjem vseh športnih klubov in telovadnih društev Jugoslavije. Tekmovalci se morajo prijaviti po svojih klubih najkasneje do 10. avgusta na naslov: Športni klub Ilirija, Ljubljana. Prijavnine ni plačati nobene.
Za tekmo so merodajni predpisi olimpijskih iger. V splošnem se ima vsak udeleženec brezpogojno pokoravati odredbam funkcionarjev.
Za vsako točko, v kateri tekmuje nad pet tekmovalcev, sta razpisani dve častni kolajni, za točko, v katerih tekmuje manj kot pet ali pet tekmovalcev, je določena po ena častna kolajna.
Prizivi na razsodišče so dopustni le 15 minut po tekmi. Prizivna pristojbina znaša 40 K, ki pa se v slučaju, da se prizivu ugodi, povrne.
Program:
V	soboto, 13. avgusta, ob 17. uri:
1.	Tek na	800 m.	4.	Skok v daljavo	z mesta.
2.	Tek na	100 m.	5.	Štafeta 4X100 m.
3.	Skok v	daljavo	z zaletom.	6.	Metanje krogle.
V	nedeljo, 14. avgusta, ob 17. uri:
1.	Metanje diska.	6. Skok s palico.
2.	Finale na 100 m.	7. Tek na 200 m.
3.	Tek na	1500 m.	8.	Metanje kopja.
4.	Skok v	višino z	zaletom.	9.	Tek na 400 m.
5.	Skok v	višino z	mesta.
©1
Vežbanje v skakanju.
Praktičen jezdec gotovo ne bo skakal čez zapreke tam, kjer so najvišje, temveč se jih bo kolikor mogoče izogibal, ako mu gre za to, da dospe sigurno na cilj; pač je pa primoran na lovu, pri tekmah ali kot vojak v izpolnjevanju svoje službe skakati čez zapreke, ki so mu na potu in če so še tako nerodne.
Zato se mora jezdec šolati z neumornim skakanjem in jahanjem, da ve presojati, kaj zamore zahtevati od svojega konja, čez katere zapreke je mogoče skakati in kako se mora pri skakanju zadržati in jahati.
Vežbati je pa k temu treba jahača in konja, vsakega posebej, končno šele oba skupno spraviti v sklad.
Konja in jahača posebej, ker sta to dva individua, ki imata vsak zase svoje dobre, pa tudi slabe lastnosti, Prvi kakor slednji zamore imeti dobro srce in pogum, potrebne zmožnosti, pa tudi nasprotno; to je individuelno.
Uče se sicer posebno konji dirkači skakati tako, da se mlad konj z jezdecem enostavno v spremstvu starejšega konja goni v najostrejšem diru čez zapreke, tako da sploh ne pride do premisleka, ali bo skočil čez zapreko ali ne.
Da je tako početje nevarno za jezdeca in konja, je uvidevno.
Pravilneje je, šolati konja k skakanju, predno se posadi na njega jezdec. Konj se mora naučiti, da upošteva zapreke, on mora vedeti, da se udari ali ponesreči, če napravi napako in da mora tedaj paziti pri skoku. Zategadelj morajo pri vežbanju biti visoke zapreke vedno trdne!
Vaje bi se dale sledeče razvrstiti:
1.	Mladega konja vodiš brez jezdeca proti nizki zapreki (začetkoma drog do 60 cm visok in jarek do 2 m širok). Brez vsake sile naj preskoči; na nasprotni strani zapreke konja ujemi in pohvali. Da konj ne more uiti, se zagradi prostor, kjer naj konj skače, z dvema ograjama na razdaljo 4 m, med katere se postavi zapreka. V večjih zavodih so v ta namen teka-lišča, kjer je mogoče postaviti različne zapreke.
2.	Ko se konj nauči mirno in sigurno se spenjati čez zapreko, začne se šele skakanje pod jezdecem.
Olimpijada 1920: Christiansen (Norveško), zmagalec v skoku na daljavo.
Najprvo majhne, nizke, ne široke zapreke, ker nič ne pokvari jezdeca in konja bolj, kakor če se forcira. Zapreke bi bile: drog, bičevje, stena, zid, plot, jarek itd.
3.	Ko skače konj sigurno čez te zapreke, začne se ga vaditi brez jezdeca v skakanju čez kombinirane zapreke, n. pr. 2 bičevji, 2 droga, bičevje in drog, stena in jarek itd., pozneje tri zapreke na razdaljo ena za drugo do 6 m.
Pri skakanju čez kombinirane zapreke naučiš konja spenjati se po skoku čez prvo zapreko brez zadržka čez drugo, to je, naučiš ga udeliti si skok.
Obenem se začne učiti konja skok na visočino. V to svrho se postavi zapreka, n. pr. bičevje, nad njega drog ali pa dva droga, eden nad drugim; en sam drog ni praktičen, ker konj ne more dobro presojati zapreke. Drog nad bičevjem se vloži polagoma vedno višje, v kolikor konj napreduje. Pri težkih napakah, ali če se opazi, da se je konj prestrašil, da je postal bojazljiv, se takoj zniža zapreka in se dela le na to, da dobi konj zopet pogum za skakanje.
4.	Če jezdec preskoči posamezne nizke zapreke dobro, ne da izgubi sedež, učiš ga skakati tudi čez kombinirane in višje zapreke.
5.	Polagoma začneš postavljati v maneži po več zaprek, spočetkoma dve do tri, pozneje tudi osem do deset, približno 5 m širokih, visokih toliko, kolikor je jezdec in konj šolan. Ta vaja ima namen,
naučiti jezdeca, da po vsakem skoku zopet pripravi in zbere konja k prihodnjemu skoku. V prvo skače v kasu (trabu) in le pred zapreko požene konja v dir, šele če to zna, skače v galopu. Pri vsaki napaki, ki jo konj napravi, ponavlja se skok čez dotično zapreko. Poglavitno je zopet, da se vse to napravi brez sile; če se ne da doseči izlepa, so potrebne zopet vaje brez jezdeca.
Čim bolje razume jezdec sestavljati kombinacije, tem bolj zanimivo bo skakanje za njega in za konja. Nič ne umori hitreje zanimanja za jahanje in za skakanje, kakor dolgočasnost učitelja pri vajah, in nič ne preplaši jezdeca in konja bolj, kakor če prehitro in preveč od njih zahteva — namreč več kakor že znata!
Jezdec in konj morata skakati vsak dan, vendar pa konj ne vsak dan pod jezdecem in nikdar ne tako dolgo, da se utrudi. Po več kakor šest zaprek pri eni vaji kvečjemu enkrat na teden.
Kakor hitro se opazi, da konj ne skače premišljeno, se mora učiti zopet skakati brez jezdeca.
Pri trdnih, visokih zaprekah se konja nauči pazljivosti tudi s tem, da stoji pri zapreki pomagač, ki drži nad isto drog tako, da spodbije konju zadnje noge. S tem nauči konja decidirano dvigniti noge. Pri tej vaji pa se mora biti zelo oprezen, da se konja ne preplaši. Star, rutiniran konj-skakač že ve, kaj ga čaka, če vidi pomagača stati pri zaprekah, izpod-nese že sam noge, če pa pomagača ni, pa skače zanikamo. Da se temu odpomore, se skrije pomagač za steno tako, da konj ne ve, ali je tam ali ne.
Na večjih concours-ih vedno vidiš jahače pred tekmovanjem skakati čez zapreke, pri katerih pomagač izpodbija konju zadnje noge.
Natančnega recepta za vežbanje kajpada ni mogoče podati, ker je to odvisno od zmožnosti jezdeca in konja. So konji, ki so brez velikega šolanja izvrstni skakači, pa zopet drugi, ki se nikdar ne nauče skakati čez težje in večje zapreke. To velja tudi za jezdeca. Pogum sam na sebi ne zadostuje, odločujeta šele premišljenost in po večletnem vežbanju pridobljena rutina.
Z marljivim vežbanjem se pa da doseči v enem letu, da skače jezdec, ki že zna jahati, na primernem konju, tudi čez 16—20 različnih, do l-30 m visokih in do 4 m širokih zaprek zaporedoma. R.
Plavalna tekma S. K. Celje se je vršila v krasnem kopališču »Diana«, katerega pomen Celjani še vedno ne znajo dovolj ceniti. V skupini j u n i o r j e v je bil pri plavanju na 100 m prvi Tosič mlajši (65 sek.), drugi Murko (65'2 sek.), v skoku Rebek mlajši in Sedlaček mlajši. V skupini seniorjev je bil pri plavanju na 100 m prvi Leske (70 sek.), drugi Kokot (71'4 sek,), v skoku Stossl in Benčan starejši. Pri plavanju na hrbtu je bil prvi Leske (72’2 sek.), drugi Šolinc (79'8 sek.). V damski skupini, plavanje na 100 m: Vanič mlajša in Rebek mlajša, vsaka 79'1 sek., Jerše 79’3 sek. V saltu Gradišnik.
Med gledalci sta bila tudi vseučiliški prof. dr. Murko in švicarski konzul iz Zagreba.
Plavalna tekma v korist Hrvatskega Radiše se je vršila 10. t. m. na Maksimirskem jezeru. Uspehi so na sportski višini, dasi število tekmovalcev ni bilo toliko kot pri prvi letošnji tekmi. Rezultati so: 50 m jun.: Hello Emil 49 3 sek.; 50 m sprint: Kriškovič Rade 36'8 sek.; 100 m dame: Pražak Danica; umetni skoki: Kovačec 46 točk, Reš 32 točk; 400 m prosti stil: Reš 6 : 19 (jugoslovanski rekord); 100 m sprint: Kriškovič 1 : 32; 50 m hrbtno: Dr. Kulčar 48 sek.; 100 m prsno: Sole 1 : 39; 4 X 60 štafeta: Hašk 3 : 22; potapljanje: Kovačec 50 m; waterpolo: 3 : 1 kombinirano moštvo.
Plavalna tekma v Zagrebu 3. t. m. je prinesla nezadovoljive uspehe. Krivda leži v glavnem v nezadostnem treningu, ki ga je zakrivilo slabo vreme. 50 m sprint: Kriškovič 35-8 sek., 100 m dame: Pražak 2 : 13, 1000 m prosto: fičac 22 : 46-8, 4)^60 štafeta: Viktorija 3 : 15, 100 m sprint: Szentgy6rgyi 1:24-6, 100 m prsno: gole 1:45-1, potapljanje 42 m, waterpolo: Viktorija-Concordia-Hašk 3 : 1.
Svetovni rekord na 500 m je zboljšala v Stockholmu Arue Borg v času 6 : 49'5. (Dosedanji rekord je 6 : 51;l/r,, ki ga je dosegel leta 1906. Harry Volmer v New Yorku.)
100 m bočno je preplaval češki prvak R Piovvati v času 1 : 14 8, kar je nov svetovni rekord.
Rademacher, ki je pred kratkim dosegel 200 m prsno v 2 : 55'4, je postavil nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 m s 6 : 15’4 (stari rekord znaša 6 : 25'4).
Ogrsko prvenstvo na Donavi na 7000 m je prineslo nepričakovan rezultat. Zmagal je Horwath v 58 : 02; Eper-jessi je odstopil na 6000 m kot drugi.
Baciagalupo, znani italijanski plavač, je dosegel na mednarodnem plavalnem mitingu v Nizzi lep uspeh. Progo 400 m je preplaval v 6 min. 15 sek.
Novi svetovni rekordi dam so se dosegli pri mitingu v Honoluhu na otočju Havai: Miss Ethel Bleibtrey 100 yar-dov, prosti stil 1 : 3-4; Miss Wesscld ter E. Bleibtrey sta izboljšali stari rekord na 50 yardov z 28-8 sek.
Nov nemški rekord v plavanju na 100 m (bočno) je dosegel nemški prvak Benecke v 1 : 15-4. Stari rekord je znašal 1:16.
Ilirija : Sparta 4:1 (2 : 0). I ekma se je igrala ob največji vročini, vsled česar ni bila posebno zanimiva in napeta. Ilirija je bila vso igro v izraziti premoči. Ustvarila si je pred Spartinim golom množico ugodnih pozicij, iz katerih pa so napadalci streljali večinoma čez gol ali pa v roke vratarju Skrbinšku, ki je bil izvrstno dispo-niran. Tudi Sparta je mnogokrat napadla, edini svoj gol je dosegla začetkom drugega polčasa. Slabejša od drugih delov Sparte je halveslinija. Bregar ni mogel niti malo ovirati Vidmajerjevih akcij, Marusig v sredini vkljub svoji marljivosti ne more skriti tehničnih nedostatkov, Kotnik je precej neokreten. Vsi trije podajajo nesigurno v napadalno vrsto. Na desnem krilu in na mestu levega branilca je imela Sparta rezerve. — Postava Ilirije: Pelan— Deržaj, Pretnar — Beltram, Zucchiatti (kot gost), Peva-lek II —Vidmajer, Oman, Seger, Bregar I, Baline. Sodnik g. Jerala nima potrebne energije.
Vzoren skok belgijskega oficirja na oficirski tekmi v Frankfurtu I. 1910.
Ilirija rez. : Olimpija, Karlovac 10 :0 (1 :0). Olimpija iz Karlovca je že večkrat gostovala v Ljubljani. V nedeljo je njeno moštvo pokazalo v primeri z dosedanjimi gostovanji sicer napredek, a odhajalo je z igrišča kljub temu težko poraženo. S. K. Ilirija razpolaga trenotno z jako močnim, dobro vigranim rezervnim moštvom. Kakor-hitro je napram gostom našlo pravilno taktiko in spoznalo njegove slabe strani, je situacijo popolnoma obvladalo in doseglo z lahkoto gol za golom. Do odmora je igrala Ilirija precej nervozno in nesigurno, v začetku so bili nekaj časa Karlovčani celo v premoči. V polčasu je bil rezultat le 1:0. — Olimpijo je pogubila slaba taktika. Forvvard kombinira preveč na mestu, posamezniki se izčrpajo z nekoristnim in nepotrebnim driblanjem tako, da za odločilne akcije nimajo več potrebne moči. Pokrivanje v obrambi je absolutno nedostatno. Da se je Olimpija kljub poraznemu rezultatu borila vztrajno do poslednjega trenotka, priča o izvrstnem športnem duhu v njenem moštvu. — Postava Ilirije: Zinnbauer — Kanc, Pogačar — Turk, Hus, Zupančič III — Splichal, Soklič, Betetto, Pevalek I, Weibl. — Sodnik je bil g. Vodišek.
Atletiki, Celje : Varaždinski Š. K. 3 : 3.
Varaždinski Š. K. je nastopil v jako močni postavi in Atletiki so dosegli neodločen rezultat le z največjim naporom. Oba kluba sta tekmovala že preteklo leto v Varaždinu, tudi takrat so zmagali Atletiki po hudem boju
Rekordni skok italijanskega oficirja na mednarodnem ofic. mitingu I. 1913 na Dunaju.
komaj s 5 : 4. Varaždinski Š. K. je od lani znatno napredoval, poslužuje pa se žal nekoliko surove igre in nastopa nedisciplinirano. Tekma se je predčasno zaključila, ker V. Š. K. ni hotel priznati enajstmetrovke, ki jo je diktiral sodnik vsled težkega foula varaždinskega branilca. — Sodil je g. Planko.
Mariborske tekme 24. t. m.
Rapid : Maribor 4:2 (2:1). Maribor je igral prvi polčas le z 10 igralci, Rapid je nastopil z 2 rezervama. Skoro celo igro je Rapid v premoči, vodilni gol doseže v 16. min. iz enajstmetrovke. Maribor takoj nato po Ho-bacherju izravna. Malo pred odmorom pade iz kota po Kurzmannu I 2. gol za Rapid. V drugem polčasu doseže Rapid ob znatni premoči po Rudlu in Kurzmannu I še 3. in 4. gol. — Sodil je g. Osebig.
M. A. K. rez. : Rapid rez. 5 :1.
Zagrebške tekme 24. t. m. Prvenstvene tekme: H a š k proti Gradjanskemu 4 : 2. Rezultat prinese Hašku morda prvenstvo I. razreda. Tekma se je igrala na obeh straneh z največjo požrtvovalnostjo, s strani Gradjanskega poleg tega s precejšnjo brezobzirnostjo. V Hašku se je odlikovala posebno halveslinija. Nekateri igralci Gradjanskega se smatrajo za pretrenirane. — Concordia proti Š p a r t i 5:0. Sigurna zmaga Concordije. — Tipografija : Poštarji 6 : 0.
Wiener Sportklub, eden najboljših dunajskih klubov, igra 6. in 7. avgusta v Ljubljani proti Iliriji. Lani je porazil Ilirijo 6 : 0.
Nogometni naraščaj. Londonski nogometni savez je v zadnjem času posvetil največje zanimanje vzgoji in treningu mladih nogometašev. V ta namen je sestavil poseben komite, ki ima nalogo, poiskati in razmotrivati najboljše metode za vzgojo mladine v starosti 14 do 18 let in poročati o uspehih. Glavna pozornost je obrnjena na one mladeniče, ki so ravnokar zapustili ljudsko šolo Dalje nameravajo ustvariti celo vrsto razredov, ki bodo odprti le za igralce v starosti 14 do 18 let. — Iz tega posnamemo, v koliki meri skrbe Angleži za svoj nogometni naraščaj. Kakor v Angliji igrajo tudi pri nas množice dečkov nogomet — seveda po svoje — toda te mlade moči se porabijo brezplodno, ker manjka v najodločilnejši dobi potrebnega navodila. Da se temu odpomore, je treba mnogo dela in podjetnosti. Ves trud bi pa bil obilno poplačan, ker izšla bi nova generacija nogometašev, močnejša in silnejša nego je sedanja.
Novi svetovni rekordi. Izmed mnogoštevilnih svetovnih rekordov, ki jih je ravnokar potrdila mednarodna atletska ederacija, se nahajajo še sledeči uspehi: 100 m 10-1 sek. Kuffchimoff, 300 m 35-8 sek. Kuffchimoff, 500 m 1 : 05-8 Delvart, 1000 m 2 : 29-1 Zolin, 1500 m 3 : 54-7 Zauder, 2000 m 5 : 30-4 Zauder, 3000 m 8 : 33-1 Zauder, 220 ardov zapreke 23-6 Simpson, 440 yardov zapreke 54-2 sek. Norton, 440 m 54 sek. Loomis. — Tudi v štafetah so se dosegli krasni uspehi. Moštvo Sanders, Davis, Hatmond ter Smith je izboljšalo rekord na 4X100 yardov z 42-8 sek., ter na 4X220 yardov z 1 : 27-8 in končno na
4X200 m z 1 : 27. Amerikansko moštva Scholz, Murchi-son, Kirksey ter Paddock je doseglo rekord na 4 X 400 m z 42-2 sek. Rekord na 4X400 yardov so izboljšali Kauff-mann, Lockwood, Sippincott in Meredith z 3 : 18. Rekord Jatu Kolehmainena na 20 km z 1 : 07 : 40-2 (dosežen leta 1913) je bil šele sedaj priznan. Njegov brat Hannes je nositelj rekorda na 25 km z 1 : 26 : 29-6 in Stenroos na 30 km z 1 : 48 : 06-2. — V skoku na višino ima rekord Beeson z 2-01 m, v skoku na višino z palico pa F. Fok z 4-09 m. — Kakor vidimo, skoro sami Amerikanci in Angleži, katerim je pa takorekoč sport življenska naloga, dasi so še vedno, vsaj na papirju, amaterji.
Zopet nov svetovni rekord. Komaj so bili priznali celo vrsto novih rekordov, že prihajajo vesti o še boljših uspehih. Tako je tekla štafeta pennsylvanske univerze v Ameriki 4 X 440 yardoV v 3 : 16-4.
Lawrence Brown, dijak pennsylvanske univerze, je pretekel 1000 yardov v 2 : 12-2, kar znači nov amaterski svetovni rekord.
V medklubskem mitingu univerze Harvard proti univerzi Princeton so se dosegli med drugim sledeči prav dobri uspehi: D. Lourie 100 yardov v 10 sek. in 220 yardov v 22-6 sek.; Stevenson 440 yardov v 49-4 sek., Krogness 120 yardov, zapreke, v 15-6 sek. ter skok v višino 1-83 m; Tolbert met krogle 13-378 m, Stevenson skok v daljavo 7-55 m.
Prvenstva Francije v lahki atletiki so prinesla le srednje uspehe. 100 m: Lorrain 11.2 sek, 200 m: Jaimois 22 4 sek, 110 m zapreke: Bernard 16 sek, 400 m: Fery 50'8 sek, 800 m: Brossard 1 : 56'4, 1500: Audinet 4 : 6, disk: Haranger 40'95 m, krogla: Pierre 13'37 m, 5000 m: Gillemont 15:27-8, 10.000 m: Garlet 33:58-6, 4X100 m: Stade Francais 438 sek, 4X400 m: Societe Generale 3 : 27’4, skok v daljavo: Morin 6'61 m, skok s palico; Lagarde 3"60 m, 400 m zapreke: Arnaudin 57"8 sek, kopje: Picard 46'93.
Prva lahkoatletska prvenstva so se vršila v Angliji leta 1866.
Nemški marathonski tek na 42'2 km se je vršil ob udeležbi 51 tekmovalcev. Zmagal je lanski prvak Wils s 3:11 : 29’8, drugi je bil Dreckmann v 3 : 13 : 21'7. V hoji na 50 km je zmagal K. Miiller s 5 : 18 : 31"1.
Štafetni tek na 350 km je priredila ameriška Športna zveza s proslavo svoje 32 letnice in v najboljšo propagando lahke atletike. Štafeta je pričela 10. junija ob 6'55 uri zjutraj v Indianopolisu. Progo 160 km do mesta Walcott, cilja prvega dne, je preteklo 50 tekmovalcev v razdaljah po 2 milji (circa 3 km) v času 11 ur 32 min. Tu je predal zadnji tekač mesta Indianopolisa pisano poročilo županu Indianopolisa na župana mesta Chicago. Drugega dne se je nadaljeval tek ob 4'30 zjutraj. 175 km je preteklo 53 tekačev vil urah 38 min. Chicago so dosegli ob 4'08 uri popoldne.
Svetovno prvenstvo v tenisu je končalo v Saint-Cloudu z zmago Amerikancev, Angležev in Francozov. Rezultati v končnih igrah so sledeči: moško prvenstvo: W. T. Tilden (Amerika); žensko prvenstvo: M. M. Leuglen (Francija); doubje moški: Gobert-Laurentz (Francija); dou-ble mešani: Mile. Leuglen-Decugis; double ženski: Mile. Leuglen-Mme. Golding.
Svetovno prvenstvo v skiffu je dosegel v Novi Zelandiji na reki Wairan nekdanji prvak Richard Arast. Prvenstva na skiffu se vrše že dolgo. Zadnje je bilo 28. avgusta 1920 na reki Parramatta v Avstraliji na progi 5130 m.
m
Športni termini. Jugoslovanski kolesarski podsavez je določil na svoji zadnji seji sledeče termine:
14. avgusta prvenstvena tekma Kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani na 50 km, proga Ljubljana —Bled.
Istočasno izlet kolesarjev in motociklistov na Bled.
21. avgusta: Kolesarske in motorne dirke za gorsko prvenstvo Jugoslavije na progi Podlipa—Smrečje, 8 km.
28, avgusta prvenstvena tekma Kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani na 150 km, proga Ljubljana—Novo mesto—Žužemberk—Ljubljana.
4. septembra:	prvenstvena dirka Jugoslovanskega
Koturaškega Saveza v Zagrebu za prvenstvo Jugoslavije na progi Ljubljana—Zagreb 145 km.
11. septembra: prvenstvena hitrostna dirka z motocikli na 10 km za prvestvo Jugoslavije na progi Medvode —Kranj;
prvenstvena kolesarska dirka kluba kol. in mot. Ilirija v Ljubljani na 10 km na progi Medvode—Kranj;
kolesarske dirke gorenjskih dirkačev (Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice in okolica).
18. septembra: prvenstvene dirke v Športnem tednu na dirkališču: na 1 km za kolesarje, na 25 km za motocikle kot prvenstveni dirki in 10 km glavna vožnja, 3 km novinci, 3 km juniorji, 5 km gostje, 5 km handicap, 25 km z motornim vodstvom, 3 km tandem.
25. septembra: velika internacionalna dirka, odprta za vse dirkače-amaterje na 320 km na progi Ljubljana— Novo mesto—Zagreb—Celje—Ljubljana.
2. oktobra: zaključne dirke.
Po možnosti se izvedejo še dirke Ljubljane v Celje, Maribora v Celje, Zagreba v Celje in lokalne dirke za celjski, ormožki in šoštanjski klub. Za te dirke bi se določil po možnosti kak praznik ali pa konec sezone.
Vsi klubi imajo vposlati takoj sledeče podatke: dan in leto ustanovitve, sedanji natančni naslov, število delujočih, rednih in podpornih članov, število dosedanjih klubovih dirk z označbo proge, datuma, prvih treh zmagovalcev in doseženih rezultatov. V bodoče je javiti vsako klubovo prireditev pod-savezu, da določi sodnika ter uspehe vseh klubovih dirk. Medklubske dirke se morejo prirejati le z dovoljenjem podsaveza.
X
Cestno prvenstvo Francije na 100 km je dobil Francis Pelisier v 2 : 48 : 01'2.
Rekord na dvosedežnem kolesu sta postavila angleška amaterja Armand in Thomas, ki sta prevozila na londonskem dirkališču Herne Hill v 24 urah 640 832 km.
V prvenstvu Belgije na 100 km je zmagal Linard z 1 : 32 : 54, 6 krogov pred L. Vanderstuyftom.
Novi uspehi »Aviette«. Gabriel Poulain, izumitelj letečega kolesa, je dosegel zopet nov uspeh. Kakor znano, je že leta 1912. pričel s poskusi in dobil prvo darilo, ko je preletel 3'5 m v višini 10 cm. Sedaj pa se mu je posrečilo preleteti s hitrostjo 45 km v uri skoro 9 m v višini 50 cm.
Tours de Belgique, dirka okoli Belgije na 1380 km v 5 etapah je bila ravnokar končana. Uspehi so: L etapa Bruxelles—Gand, 280 km, Vandaele 10 : 25 : 5; II. etapa Gand—Liege, 210 km, Vermandel 10 : 42 : 10; III. etapa Liege — Luxembourg, 284 km, Vermandel 10:52:30; IV. etapa Luxembourg—Namur, 245 km, Defraye 8:16:20;
V. etapa Namur—Bruxelles, 294 km, Buysse 10 : 24 : 28. V končni klasifikaciji je zmagal Vermandel Rene, ki je pervozil 1380 km v 51 : 14 : 38,
Tekma med kolesarskim šampionom Anglije Bailey-jem in Belgijcem Van Beverjem se je vršila v londonskem velodromu Herne Hill. Zmagal je Anglež, ki je prevozil 5 milj v 8 min. 24/r, sek., deset milj pa v 14 min. sek.
Cestno prvenstvo Belgije se je vršilo pred kratkim v La Keelpe na 175 km. Izmed 33 konkurentov je zmagal Jules van Hevel s 5 : 51 : 58.
Cestno dirko »okoli Pariza«, to je na 197 km, je dobil Romain Bellenger, ki je izmed 117 tekmovalcev prvi prevozil progo v 7 : 26 : 41-2.
Cestne dirke na Švedskem, Elita švedskih dirkačev, med temi celotno olimpijsko moštvo, se je udeležilo cestne dirke Upsala—Enkoping—Stockholm—Upsala na progi 190 km. Zmagal je Algol Perssen v 6 : 2 : 21 in prekosil stari rekord za 1 minuto.
Dirka na 500 milj je bila ena najzanimivejših točk na Brooklandskem dirkališču. Izmed 64 tekmovalcev je odnesel prvo mesto H. de Vack v času 7 : 5 : 59 (nekako 11314 km na uro).
Motociklistično dirko na Sleme v daljavi 10 km je priredil zagrebški klub Orao. Zmagal je R. Sattler v 18 : 50 na kolesu Triumph (ZKS).
Aviette-Dekameter-nagrado je dobil Gabriel Poulain, znani konstruktor letečega kolesa, s tem, da je preletel 11 m 72 cm v višini 1 m 20 cm. Njegovo leteče kolo ima dvoje kril, gornje meri 6 X l’20m, spodnje 4 X l'22m. Teža aviette znaša le 97 kg.
Svetovni rekord motornih koles je dosegel Italijan Nazzaro na dirkališču Cremona s tem, da je prevozil povprečno na uro 154 km. Stari rekord je bil za 12 km na uro slabši.
Gorska dirka v Consuma. Automobilni klub iz Florence je priredil pred kratkim znano klasično dirko na gorski cesti Consuma na daljavo 15 km. Angelini je tu postavil nov rekord z 12 : 47-/r. (70 km 307 m na uro) in popravil stari rekord za 22 sek.
Konjske dirke v Zagrebu. Novo ustanovljeno' kasaško društvo v Zagrebu je imelo' svoje prve dirke dne 5. in 7 t. m. z velikim uspehom: izvrsten sport, velika udeležba; na vstopninah je dobilo društvo prvi dan 75.000 K, drugi dan 17.000 K.
Novi maksimalni časi za dirko s zaprekami: 2800 m
sedaj 3 : 44, v prihodnje 3 : 58, 3006 m sedaj 4, v prihod-
nje 4 : 15, 3200 m sedaj 4 : 16, v prihodnje 4 : 32, 3500 m sedaj 4:40, v prihodnje 4:57J4, 3600 m sedaj 4:48, v prihodnje 5 : 6, 4500 m sedaj 6 : 20, v prihodnje 6 : 45, 4800 m sedaj 7 : 12, v prihodnje 7 : 21, 5000 m sedaj 7 : 50, 5500 m sedaj 8 : 15, v prihodnje 9 : 10.
Najhitrejši konj sveta je Goaler, ki je pretekel v New-Yorku 6/< angleške milje (2011 m) v 1 min. 49 sek., kar znači nov svetovni rekord. Prejšnji rekord je bil le za 0-2 sek. slabši.
V nemškem derbyju je zmagal Omen iz hleva Wein-berger pred Ossianom in Periklejem.
Pariški Grand Prix je dobil angleški konj Semonora izmed 17 dirkačev. Dirke sta se udeležila tudi predsednik Millerand in japonski prestolonaslednik Hiro Hito.
Premio Ambrosiano, znano milansko dirko z nagrado 100.000 lir na 2000 m, je dobil triletni Fdlera z dvema dolžinama proti Michelangelu.
Športni teden. Z. N. P. je sklenil v programu Športnega tedna 1921 sledeče tekme: 8, septembra ob pol 16, uri tekma dveh kombiniranih moštev ljubljanskih klubov, ob pol 18. uri tekmuje reprezentanca Ljubljane proti reprezentanci Celja. — 11. septembra ob pol 16. uri tekmuje kombinirano moštvo ljubljanskih klubov proti kakemu izvenljubljanskemu klubu, ob pol 18. uri se vrši tekma med reprezentanco, ki zmaga 8. sept., in reprezentanco Maribora. Tekme reprezentanc se vrše za prehodno darilo Športne zveze, — Upravni odbor L. N. P. nalaga z ozirom na ta program poslovnim odborom v Celju in Mariboru, da nemudoma sestavijo reprezentanco svojega okrožja in ob-veste o sestavi do 15. avgusta podsavez. Izpeljava tekem in postava kombiniranih moštev ljubljanskih klubov se nalaga poslovnemu odboru v Ljubljani. Reprezentanco Ljubljane ima sestaviti odbor za postavljanje reprezentančnega moštva.
Podsavez opozarja nadalje na lahkoatletični program v Športnem tednu. Udeležiti se mora lahkoatletičnih tekem vsak klub, na kar naj se deluje tako od strani klubov kakor kot od strani lokalnih poslovnih odborov že sedaj. Predpisi L. N. P. glede udeležbe se bodo pravočasno objavili.
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
V zadnjem času se obračajo klubi na podsavez, naj bi se jim poslala lista verificiranih igralcev, čemur pa tajništvo vsled nujnejših poslov ne more ustreči. Nerazumljivo je, da nimajo klubi evidence o verificiranih igralcih, ko se jim vendar do-pošljejo redno izkaznice in potrdila. — Nadalje opozarjamo pri tej priliki na službeno objavo v 9, štev. »Sporta«, glasom katere morajo voditi klubi na podlagi vrnjenih potrdil natančen seznam verificiranih igralcev. Verifikacije je zasledovati v »Sportu« od 6. letošnje številke naprej.
Prepoved igre, Bregar Alojziju se zabrani radi prestopa za dobo šestih mesecev igranje za S. K. Sparta, Ljubljana.
Prijavljeni so: za S. V. Rapid, Maribor: 471. Lederer Paul, 472. Urf Viktor; za S. K. Korotan, Maribor: 516. Pucelj Stanko; za Svobodo, Maribor: 926. Fak Ivan, 927. Cerjak Ivan; za S. K. Svoboda, Celje: 702. Šoster Franc. — Nadalje prijavljajo prestop v S. K. Svoboda, Maribor: Ackermann, Czasar Frid. iz M. A. K. in Klipp-stiitter Jul. iz Rapida ter v S. V. Rapid: Steiner Ivan iz M. A. K.
Zaključna prvenstvena tekma v L. N. P. Ilirija, Ljubljana— Athletiksportklub, Celje, se ima v sipislu pravilnika prvenstve-
nih tekem v celotnem igralnem času 2X45 minut ponoviti na praznik 15. avgusta na prostoru Ilirije v Ljubljani.
Seja upravnega odbora se vrši v sredo, dne 3. avgusta. Gg. odborniki se prosijo, da se seje sigurno udeleže.
Tajnik.
RAZNO
S. K. »Primorje«, V letošnji pomladanski sezoni je S. K. »Primorje« vzbudil splošno zanimanje športnega občinstva s svojimi nenadnimi uspehi, s kojimi si je priboril prvenstvo drugorazrednih klubov v Ljubljani. Ker so ti uspehi priborjeni pod ■jako težkimi okoliščinami, naj navedemo tu kratko sliko o početku in razvoju kluba. Klub »Primorje« se je ustanovil lansko pomlad. Združil je v sebi začetkoma samo peščico igralcev-sportnikov od »Onkraj«, ki so si stavili plemenit cilj, gojiti sport ter tekmovati na športnem polju z brati domačini. Ovire, koje je bilo treba premostiti, so grozile razbiti klub že v početku. Brez sredstev, igrišča, naraščaja, se je vendar s hvalevredno požrtvovalnostjo in napornim delom ustanoviteljev posrečilo postaviti klub na trdno podlagoi, na koji je takoj pričel z intenzivnim delom in športno izobrazbo svojih članov. Prvotno se je moral omejiti klub samo na nogomet, ter šele v letošnji sezoni razširiti svoje delovanje tudi na druge panoge sporta. Oglejmo si nekoliko klubovo nogometno delovanje. Prvič je nastopil klub javno v jesenski sezoni proti rezervi S. K. »Ilirije« ter v prvenstvenih tekmah II.-razrednih moštev, v katerih je zavzel III., odnosno II. mesto. Pri teh tekmah je pokazalo moštvo, da se nahaja med njimi precejšnje število dobrih moči, manjkalo je pa skupne igre, stalne forme ter discipline na igrišču. Z resnim delovanjem, s smotrenim trainingom, osobito še, ko je dobil klub igrišče skupno s S, S. K. »Sparto«, je bilo precejšnje število teh nedostatkov odpravljeno. Ko je nastopilo klubovo moštvo v letošnjih pomladanskih prvenstvenih tekmah, se je opazilo takoj po prvih odigranih tekmah, da moramo računati z resnim konkurentom za prvo mesto II. razrednih klubov. Kljub temu, da so še nekateri nedostatki v moštvu, kakor pomanjkanje prehoda obrambe v podporo napadalni vrsti ter neodločnost napadalne vrste pred nasprotnim goalom, je moštvo pokazalo pri posameznih tekmah jako lepo igro, ter rezultati odgovarjajo popolnoma razmerju moči in notranje klubove sile. Pričakovati je, da v jesenski sezoni odpravi moštvo tuđi te nedostatke, ter da bodo nudile potem tekme pravi športni užitek.
V letošnji sezoni je pričel klub tudi na lahkoatletičnem polju z delovanjem ter je dosegel prvi nastop kluba v lahkoatletičnem meetingu »S. K. Ilirije« lepe uspehe. Tudi tukaj moramo računati z dejstvom, da imamo med moštvom mlade in dobre moči, ter da bodo postali isti nevarni tekmeci prvo-boritelju slovenskega sporta v Ljubljani. Omenimo naj še, da goji klub tudi plavalni sport. Uspehe svojega dela bo pokazalo »Primorje« v Športnem tednu. Uverjeni smo, da bodo častni in v nadaljnjo izpodbudo članom ter v zadoščenje ustanoviteljem.
Nova knjiga. — Pavel Kunaver: Na planine. S 16 slikami. V Ljubljani 1. 1921. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 139. Cena vezani knjigi 50 K.
Naša planinska literatura je še zelo skromna. Nekaj letnikov »Planinskega vestnika« in — skoraj pri koncu smo, čeprav se spričo prekrasnih in mnogobrojnih naših planinskih izletišč razvija turistika v Sloveniji od leta do leta bolj. Temu pomanjkanju prmerne strokovne literature je sedaj odpomogel znani naš turist Pavel Kunaver, ki je napisal zgoraj navedeno delce. Knjigo bo vzel z veseljem vsak hribolazec v roko, izborno pa bo služila zlasti planincem in sploh vsem turistom, ker jim bo vzbudila veselje in ljubezen do naših prelepih planin ter jim dala najpotrebnejše podatke, napotke, pojasnila in svarila. Razdeljena je knjiga v 16 poglavij, ki govore o pomenu planinstva, o hrani, o opravi in orodju, o vedenju v planinah, o prenočevanju na planem, o planinskih cvetkah, o hoji in plezanju, o zimi, o nevarnostih, o plazovih, ledenikih itd. Lepo in živahno pisano delce spremljajo zanimivi in poučni osebni doživljaji izkušenega pisatelja, zato jo toplo priporočamo zlasti v planinah pogosto — prelahkomiselni mladini. Tekstu pridejani fotogra-fični posnetki so okusno izbrani in mojstrsko izvršeni. Knjižica bo v okras vsaki hiši in knjižnici.
SPORT izhaja vsak petek. OE5I2! Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. SjEj Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. EDE! Izdaja Športna zveza Ljubljana. SiE) Urejuje Stanko Virant. EiEJiai Klišeji in tisk; Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Bj