Oglasi 2 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 Tretja stran Vsebina RŠ BSH Hišni aparati Nazarje Ni pametne tovarne brez ustrezno usposobljenih zaposlenih ........................... 5 Etno vas v Lučah Gostilne že nekoč pomemben del družabnega življenja ..... 6 6 Okrešelj Nov planinski dom odpira vrata prihodnje leto ............ 7 Reka Savinja s pritoki Ob nizkem vodostaju in visokih temperaturah stanje alarmantno ......................... 7 Rečica ob Savinji 7 Novo krožišče za večjo pretočnost in varnost prometa ............................. 10 IS BR Spodnja Rečica Septembra začetek gradnje novega mostu čez Savinjo ........................ 10 Koncert Ane Strmčnik v Lučah Orgelska glasba v venčku skladb ................. 11 10 Srečanje gasilcev veteranov V sedmih od 15 društev formirana veteranska desetina ............................. 12 ŠS Zgornjesavinjski starodobniki Srečanje pri božjepotni cerkvi Marije Zvezde .......... 15 Srečanje delovnih invalidov Invalidi ne želijo biti nekaj posebnega, želijo biti enakopravni ...................... 16 12 RŠ Mladinski planinski tabor v Dovjah Mladim približali planinstvo in naravo ......... 20 Začetek šolskega leta Za večjo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta ..................... 22 16 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 35, 2. september 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Mladi in delo Ob izteku šolskih počitnic pišemo o aktualnem stanju na področju študentskega dela. Tudi nekaj podjetij iz Zgornje Savinjske doline se poslužuje te možnosti za začasno zasedbo delovnih mest. V zvezi s tem je zelo zanimivo in verjetno širšemu krogu delodajalcev manj znano, da se kar 64 odstotkov študentov po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Študenti, če le lahko, izbirajo dela s področja, kjer se izobražujejo, da tako pridobijo delovne izkušnje in kompetence, hkrati pa imajo možnost bolje spoznati morebitnega prihodnjega delodajalca. Iz raziskave, ki so jo izvedli v e-Študentskem servisu, izhaja, da so za mlade pomembni ugled delodajalca, urna postavka, pogoji dela, da je podjetje dober plačnik in da je delo zanimivo ter razgibano. Stvar delodajalcev je torej, da mlade navdušijo za delo, da ponudijo dobre pogoje dela in jim, če se pri delu izkažejo, ponudijo štipendijo ali kakšno drugo obliko sodelovanja, kot so na primer seminarske in diplomske naloge. Omenjena anketa je tudi pokazala, da približno polovica mladih pričakuje, da bo dobila prvo zaposlitev s polnim delovnim časom, torej pet dni na teden, osem ur na dan, medtem ko si dobra četrtina želi skrajšanega delovnega časa. Skoraj polovica vprašanih mladih pričakuje, da bo delo opravljala v prostorih delodajalca, medtem ko bi 41 odstotkov mladih kombiniralo delo v prostorih delodajalca in na daljavo oziroma na terenu. Mladim so danes najpomembnejši varna zaposlitev, možnost napredovanja in dobri odnosi v kolektivu, med desetimi najpomembnejšimi dejavniki pa so še možnost usklajevanja službe in zasebnega življenja, izobraževanje in mentorstvo. »Mladi iščejo mentorje, ne šefe,« ugotavljajo v e-Študentskem servisu. Pomembne so jim tudi redne povratne informacije in fleksibilnost delovnega mesta. V anketi so jih vprašali še po delu, ki bi ga želeli opravljati po končanem šolanju. Precej jih ni znalo povedati, kakšno delo bi želeli opravljati, nekateri pa so izrazili jasne cilje: inženir mehatronike, zdravnik, strojni inženir, psiholog, kadrovnik, mikrobiolog, analitik umetne inteligence ali pa denimo vodja laboratorija, vodja razvoja, testni voznik avtomobilov ... Mladi ob prvi zaposlitvi pričakujejo okoli tisoč evrov neto plače (brez prevoza, malice in dodatkov), slaba desetina pa je takšnih, ki ocenjujejo, da bodo v prvi službi zaslužili več kot dva tisočaka neto. Anketa je še pokazala, da si večina mladih želi zaposlitev za nedoločen čas, medtem ko bi svoje podjetje imelo 15 odstotkov vprašanih. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 3 Tema tedna ŠTUDENTSKI TRG DELA SE STABILIZIRA Delo študentov bolje plačano in urejeno, obseg pa pada V letu 2021 je študentsko delo opravljalo manj dijakov in študentov kot prejšnja leta, podatki za prvo polovico letošnjega leta pa kažejo, da se trg študentskega dela začenja stabilizirati. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so prepričani, da lahko v letu 2022 že govorimo o običajni ravni števila dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo. Delo preko študentske napotnice, ki za marsikaterega študenta predstavlja socialni korektiv, je od 1. junija letos nekoliko olajšano v smislu, da se zaslužki do višine minimalne plače ne štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca. ŠTUDENTSKO DELO ŽE DESETLETJE V UPADU ŠOS je izvedla pregled stanja na trgu študentskega dela v študijskem letu 2020/2021 in koledarskem letu 2022. Kot na večini ostalih področij je tudi na področju študentskega dela koronsko leto 2020 odstopalo od povprečja, pa tudi v 15 % del preko študentske napotnice predstavljajo preprosta priložnostna dela. lanskem letu je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem delalo manj dijakov in študentov. Po podatkih ŠOS ta razlika znaša okoli 8000 dijakov in študentov. Število opravljenih ur študentskega dela sicer upada že desetletje. V letu 2021 je bilo sicer opravljenih 23 odstotkov več ur študentskega dela kot leto prej, a še Alenka Grašič, asistentka vodstva BSH Hišni aparati Nazarje: »V našem podjetju se je trend zaposlovanja študentov preko študentskih servisov v letošnjem letu nekoliko umiril ter ustalil in kmalu bomo po številu študentov na podobnih številkah, kot smo bili pred pandemijo. Večina naših študentov, ki delajo tudi tekom leta, so absolventi, ki se pripravljajo na prehod na trg dela in niso štipendisti podjetja. Slednjim zagotavljamo redne delovne prakse v poletnih mesecih oziroma takoj, ko jim to dopušča študij. V preteklih letih smo od 30 do 50 študentom v poletnem času omogočali tudi počitniško delo v proizvodnji, ki ga letos zaradi situacije na trgu žal nismo mogli ponuditi. Študentom in dijakom vseskozi omogočamo opravljanje praktičnega usposabljanja, ki ga predpišejo šole. V središču so smeri elektrotehnika, strojništvo, mehatronika, informatika, gospodarski inženiring ipd., tako da se lahko za opravljanje obveznih praktičnih vsebin vedno obrnejo na nas. Nudimo tudi razne oblike mentorstva pri izdelavi diplomskih nalog. Delo z mladimi se nam v podjetju obrestuje, saj je to najpomembnejši vir kasnejšega zaposlovanja, ker na ta način dobimo že usposobljene sodelavce, ki so v trenutku zaposlitve že dobro integrirani v podjetje.« Nataša Strašek, pomočnica glavnega direktorja KLS Ljubno: »Naše podjetje omogoča dijakom in študentom opravljanje obvezne prakse in možnost opravljanja počitniškega dela. V šolskem letu 2021/2022 imamo 17 štipendistov. V tem obdobju je pri nas opravljalo obvezno prakso 25 dijakov in študentov, poleg tega je vse leto pri nas v delovni proces vključen en dijak-vajenec. Počitniško delo je v zadnjem šolskem letu opravljajo 45 dijakov in študentov.« vedno 13 odstotkov manj kot v letu 2019. Delež študentskega dela v celotnem trgu dela je majhen, znaša zgolj tri odstotke. V podjetju e-Študentski servis menijo, da na zmanjšanje študentskega dela vpliva več dejavnikov. Imamo manjše generacije, tisti pa, ki študirajo, se v bolonjskem sistemu študija sooča- 3% znaša delež študentskega dela v strukturi celotnega trga dela. jo z večjo obvezno prisotnostjo in številnimi študijskimi obveznostmi. Zaradi tega je s strani mladih posledično manj povpraševanja po delu. NAJVEČ PREPROSTIH PRILOŽNOSTNIH DEL Ne glede na navedeno številni mladi delajo, tudi iz nuje, da lahko pokrivajo 4 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 Tema tedna, Gospodarstvo stroške svojega izobraževanja. V ŠOS so naredili pregled najpogostejših dijaških in študentskih del v študijskem letu 2020/2021. Največ, skoraj 15 odstotkov, je preko študentske napotnice opravljalo preprosta priložnostna dela. Povečan obseg teh del v času epidemije gre pripisati specifičnim delom, kot sta preverjanje pogoja PCT in razkuževanje. Sledila so dela poslovni sekretar/sekretarka, prodajalec/prodajalka in natakar/ natakarica. MINIMALNA BRUTO URNA POSTAVKA 6,17 EVRA V zadnjem desetletju so se urne postavke študentskega dela precej dvignile. Samo v zadnjih dveh letih za približno en evro bruto. Trenutna povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 7,38 evra bruto oziroma 6,24 evra neto. Minimalna bruto urna postavka v letu 2022 znaša 6,17 evra. ŠTUDENTSKO DELO PRIMERLJIVO Z OSTALIMI OBLIKAMI DELA Tudi zakonodaja na tem področju se je v zadnjem desetletju uredila. Davki in prispevki so primerljivi z ostalimi oblikami dela. Mladim teče pokojninska doba, uzakonjena je minimalna urna postavka. Zelo dobrodošla je tudi letošnja sprememba, s katero se od 1. junija dalje zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače, določene z zakonom, ne štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca. To pomeni, da lahko študent oziroma dijak od junija letos zasluži do 1074,43 evrov bruto na mesec, ne da bi se ta znesek štel v cenzus. Pri izračunu preostalih javnih pravic, kot sta denarna socialna pomoč in subvencija za najemnino, se zaslužek prek študentskega servisa še vedno upošteva. Tatiana Angioi BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Ni pametne tovarne brez ustrezno usposobljenih zaposlenih Časnik Finance organizira v okviru projekta Dobre prakse pametnih tovarn serijo dogodkov, na katerih gostijo proizvodna podjetja, ki iz prve roke predstavljajo IT rešitve za podporo proizvodnje, digitalne evolucije, pametne avtomatizacije, robotizacije in podobnih tem. Na šestem dogodku, ki je bil v začetku avgusta, sta sodelovala tudi Klemen Arlič, vodja projekta Industrija 4.0 v družbi BSH Hišni aparati Nazarje, in Alma Pučnik, ki je v podjetju odgovorna za področje izobraževanja in razvoj organizacijske kulture. V IZOBRAŽEVANJE VKLJUČENI TUDI DOBAVITELJI Klemen Arlič in Alma Pučnik sta osvetlila razvoj digitalnih veščin zaposlenih za uspešno preobrazbo v pametno tovarno. Njihov cilj je, da do leta 2025 za delo v pametni tovarni stoodstotno usposobijo vse ciljne skupine v podjetju. Pri tem niso mišljeni le zaposleni v podjetju BSH Hišni aparati, ampak tudi njihovi dobavitelji, ki so prav tako del sistema podjetja, zato je izjemno pomembno, da gredo v korak z njimi. ZAPOSLENI IZVAJAJO 50 IZOBRAŽEVALNIH MODULOV V podjetju imajo Akademijo BSH s številnimi moduli izobraževalnih treningov in izobraževalni center, kjer se izvaja prenos znanja. Deluje tudi skupina ekspertov, ki v podjetje prinašajo nova znanja in so gonilo izobraževanj. Ti svoje znanje na sedanje zaposlene, novo zaposlene, pa tudi na študente in praktikante prenašajo prostovoljno. »Trenutno imamo približno 50 izobraževalnih modulov, ki jih izvajajo naši zaposleni,« je povedala Alma Pučnik. V podjetju BSH Hišni aparati so podelitev priznanja tovarna leta zaradi epidemije dočakali leto pozneje. (Foto: arhiv Časnika Finance) USPOSABLJANJE ZA DELO Z NOVIMI TEHNOLOGIJAMI Klemen Arlič je nanizal nekaj primerov, kako usposabljajo zaposlene v proizvodnji, ki se vsak dan srečujejo z novimi tehnologijami, kot so na primer samovozeči transportni vozički, digitalna navodila za delo, pametni telefoni ali tablice za iskanje podatkov o določeni opremi, vsaka proizvodna linija ima svoje PDC-sisteme za izvajanje proizvodnih nalogov, celotna mreža proizvodnje je podkrepljena z raznimi merilnimi sistemi, ki beležijo podatke, vsi podatki se zbirajo in na koncu analizirajo, pri tem pa tudi zaposleni v proizvodnji dobijo povratne informacije. SPECIALIST ZA DIGITALIZACIJO V VSAKI VERIGI VREDNOSTI Kot zelo koristna se je izkazala praksa, da imajo za vsako verigo vrednosti specialista, ki se ukvarja izključno s področjem digitalizacije oziroma vpeljavo rešitev s področja industrije 4.0. Ta specialist je odgovoren za to, da med proizvodnimi delavci in vzdrževalci širi to znanje, jim predlaga, katere rešitve naj uporabijo, in nakazuje smer, za kaj te rešitve lajšajo njihovo vsakdanje življenje oziroma delo. INTERAKTIVNI ZASLONI IN VIDEONADZOR Med zaposlenimi so dobro sprejeti tudi interaktivni zasloni na delovnih mestih, ki ponujajo informacije o delovnih nalogih, o opremi oziroma napravah, ki jih morajo uporabljati pri vgradnji določenih sestavnih delov, navodila pa so v tekstovni, slikovni ali video obliki. V podjetju imajo tudi videonadzor sistemov. Robot poslika aparat in da delavcu informacijo, katere komponente so bile sestavljene v redu, katere morda ne, delavec pa na podlagi tega presodi, ali se je robot odločil prav ali ne. S takšno povratno zanko učijo napravo, pa tudi delavca, kako mora biti aparat sestavljen. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 5 Iz občin, Organizacije ETNO VAS V LUČAH BOGATEJŠA ZA VAŠKO GOSTILNO Gostilne že nekoč pomemben del družabnega življenja Etno vasi starih poklicev v Lučah na obrežju Savinje so dodali še vaško gostilno, njeno otvoritev pa z zgodovinskim pregledom dogajanja v krčmah umestili v pester nabor dogodkov ob Lučkem dnevu. Društvu upokojencev Luče, v katerem si že leta prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, je na pobudo 8 krčm in 4 žganjerije so bile v Lučah že leta 1848. izbrskali, da je škof 3. junija 1716 preko vikarjev prepovedal točiti vino in prirejati muziko v Solčavi, Lučah, na Ljubnem in na Rečici. O tem, kako so se prepovedi držali, zapisa niso našli. 8 KRČM IN 4 ŽGANJERIJE Ko je škof Slomšek v Lučah leta 1848 opravljal vizitacijo, je takratni lučki župnik v poročilu med drugim zapisal: »Na splošno je moralno stanje župnije Svetega Lovrenca v Lučah dobro, vendar se velik del prebivalcev vdaja pijančevanju. V vasi Luče je kar 8 krčm in 4 žganjarije, te pa niso na voljo samo ob praznikih predsednice Marije Krivec s pomočjo Metoda Rosca in starejših krajanov uspelo pred pozabo rešiti delček dogajanja v nekdanjih Lučah. Člani društva so ob odprtju vaške gostilne poskrbeli za šaljiv prikaz dogajanja nekoč, pri čemer ni šlo brez potovk, marljivih in vzdržljivih Lučank, ki so žive ribe nosile na prodaj vse do Ljubljane. PETJE, PLES IN VINO Danes si življenje v nekdanjih časih težko predstavljamo. Na periferiji, brez prometnih in komunikacijskih povezav, so bile vaške gostilne pomemben del družabnega življenja. »Kljub odmaknjenosti so Lučani veljali za družabne, delovne, poštene, pa tudi čedne,« je vpogled v zgodovino gostilništva pričela Krivčeva. Ob nedeljah in praznikih so ljudje posedali po oštarijah, radi so imeli petje, ples in vino, kar je privedlo do razposajenosti, veseljačenja, zapeljevanja, pa tudi tepežke. Iz zgodovinskih virov so Pogled v notranjost vaške gostilne, v kakršne so si v preteklosti hodili gasit žejo krajani Luč in okolice. (Foto: RŠ) Člani Društva upokojencev Luče so ob odprtju vaške gostilne poskrbeli za igran prikaz dogajanja v gostilnah nekoč. (Foto: Barbara Rozoničnik) 6 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 in nedeljah, ampak tudi ob delavnikih. Začenja se v jutranjih urah, okrog 9. ure, in traja pozno v noč. Prošnja, da bi vsaj dopoldne točilci vina in žganih pijač imeli lokale zaprte, je naletela na gluha ušesa.« PRI REŽALU, MEŽNARJU, MATIJEVCU … Prva malo bolj uradna gostilna v Lučah je bila kmalu po letu 1700 pri Režalu, pred drugo svetovno vojno pa so bile gostilne Pri Mežnarju (današnje župnišče), Pri Matijevcu, v Avžlaku, Pri Poberinu, Pri Knezu, Pri Medetu, Pri Boltinu (prej Vratanarju), Pri Tajčmanu (pri Slovencu), Pri Urbancu, Pri Hočevarju, Pri Jurčku, na Mlinu, v Strugah in pri Pogorevčniku v Strmcu. Gostilne so velikokrat odpirali z denarjem, zasluženim v tujini, zlasti Ameriki, kljub pomanjkanju pa je bila v gostilnah na voljo perutnina, jajca, vino in postrvi. ŽIVE POSTRVI V GORNJI GRAD IN NAPREJ V LJUBLJANO Luče so od nekdaj slovele daleč naokoli po odličnih postrvih, še posebej je bila z njimi bogata Lučnica. Predvsem ženske so nosile žive postrvi v Gornji Grad, kjer je bila rezidenca ljubljanskih škofov, potovke, kot so jih imenovali, pa so v koših, ki niso puščali vode, ribe nosile tudi čez Kranjski Rak v Ljubljano. Zadnja nošnja lučkih postrvi sega v april leta 1941, ko je Bogomir Supin na veliki petek s kolesom peljal postrvi iz Luč na škofijo v Ljubljano. Barbara Rozoničnik Iz občin, Organizacije OKREŠELJ Nov planinski dom odpira vrata prihodnje leto Na Okrešlju, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol zaradi napake na električni napeljavi zgorel Frischaufov dom, nova planinska koča dobiva svojo podobo. Zunanja dela naj bi bila končana do jeseni, ko praviloma v gore prihaja slabše vreme, ki pa nato nima toliko vpliva na dela v notranjosti, ko pridejo na vrsto obrtniki, ki bodo opravljali zaključna dela DELAVCI PEŠ NA GRADBIŠČE IN NAZAJ Koča zdaj dobiva svojo zunanjo podobo, saj že oblagajo zunanje stene oziroma delajo fasado. Delo je naporno, saj morajo delavci do gradbišča vsako jutro peš, slabo uro po strmem terenu od parkirišča pod slapom Rinka. Ob zaključku delovnega dne se po isti poti vračajo nazaj. In tako dan za dnem. Ko bo dokončan, bo objekt prava paša za oči. Pol betonski in pol lesen ter opremljen z najmodernejšimi energetskimi rešitvami. DOSLEJ OPRAVLJENIH 10.000 DELOVNIH UR Na gradbišče so doslej pripeljali okoli 200 ton materiala. Po žičnici ga lahko prepeljejo okoli 250 kilogramov naenkrat, veliko delo pa je pri tem opravila Slovenska vojska s helikopterskimi prevozi. Za september v Planinskem društvu Celje Matica, ki je investitor, načrtujejo veliko delovno akcijo urejanja okolice. Takrat nameravajo v dolino spraviti stroje, ki se ne bodo več potrebovali. Doslej je bilo pri gradnji opravljenih okoli 10.000 delovnih ur. POTREBNIH ŠE TRI ČETRT MILIJONA EVROV Društvo pa čaka še ena pomembna naloga, to je zbiranje manjkajočih sredstev. Doslej so v izvedbo projekta vložili okoli tri četrt milijona evrov, približno toliko pa tudi še potrebujejo, da bo dom z okoli 50 ležišči lahko sprejel prve goste. Predvidoma naj bi bilo to naslednje leto. Benjamin Kanjir Nova koča bo pol betonska in pol lesena, z najmodernejšimi energetskimi rešitvami. (Foto: Radio Slovenija/Matija Mastnak) REKA SAVINJA S PRITOKI Ob nizkem vodostaju in visokih temperaturah stanje alarmantno Letošnjemu nizkemu vodostaju in visokim temperaturam reke Savinje, ki sta že sama po sebi velika preizkušnja za vodni živelj in celoten ekosistem, se je pridružilo še onesnaženje. Zgornjesavinjčan, ki želi ostati neimenovan, je 15. junija okoljskemu inšpektoratu prijavil vidno onesnaženje Savinje na območju Občine Rečica ob Savinji. Nato je onesnaženje opazil tudi v občinah od Ljubnega do Mozirja, poleg tega pa še onesnaženje reke Drete. Vidne znake onesnaženja opaža že dlje časa, ne glede na količino padavin. Razočaran nad odzivnostjo pristojnih služb je prijavo ponovno podal v začetku avgusta. SKRAJNI ČAS, DA SE UGOTOVI IZVOR ONESNAŽENJA Inšpektorat za okolje in prostor je prijavo predal Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Po ogledu so prijavitelju sporočili, da vira onesnaženja niso zaznali. 1. avgusta so ga Pod jezovi in brzicami Savinje se že od junija nabira nesnaga. (Foto: Igor Solar) s kmetijskega inšpektorata napotili nazaj na okoljski inšpektorat, češ da niso pristojni za jemanje vzorcev. Občan je glede na poročanje medijev o podobnih primerih izrazil dvom v ustrezno obratovanje čistilnih naprav, saj so verjetno preobremenjene zaradi števila turistov, ki v tem času bivajo pri nas. Meni, da je skrajni čas, da pristojni ugotovijo, za kaj gre. NAD STANJEM ZASKRBLJENI TUDI RIBIČI Upravni odbor Ribiške družine (RD) Ljubno ob Savinji je julija zaradi nizkega vodostaja in pregrevanja vodotokov sprejel sklep o prepovedi ribolova za člane ribiške družine in ribiške goste. Ponudniki kajak in rafting storitev na območju občin Ljubno, Luče in Solčava so prekinili z vodnimi aktivnostmi, prebivalce in obiskovalce pa so iz uprav omenjenih občin pozvali, da vodotokov in območja ob njih ne obremenjujejo z nenujnimi aktivnostmi. V RD Ljubno ob Savinji se zavedajo, da vode, s katerimi upravljajo, niso last sedanje generacije, ampak je naša skupna naloga, da jih za prihodnje rodove ohranimo takšne, kot smo jih prejeli. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 7 Intervju »Ni skrajni čas, smo že malo pozni, da se zavemo resnosti stanja naših vodotokov« O problematiki vodotokov na območju Zgornje Savinjske doline smo se pogovarjali s predsednikom Ribiške družine Ljubno ob Savinji Gregorjem Križnikom. • Sta letošnja suša in nizek vodostaj na naših rekah postregla s kakšnim novim spoznanjem? Odsotnost padavin v zimskem času in izredno sušno poletje z več zaporednimi vročinskimi valovi ni pokazalo nič novega, temveč je zgolj brutalno izpostavilo, kar se kaže že vrsto let: močno degradirano naravno okolje in zaradi regulacij devastirane vodotoke, v katerih naravni procesi težje potekajo, zaradi majhne količine vode pa se onesnaženje kaže še toliko bolj. Govorim o organskem in kemičnem onesnaževanju, smeti pa je v in ob vodi bistveno manj kot, denimo, pred desetletjem. • Kakšna je razlika, če bi primerjali stanje pred nekaj desetletji in danes? Pred tridesetimi leti so bili padavinski dogodki bolj »normalni« kot danes. Takrat je bila količina vode v vodotokih imaginarno deset enot, količina vseh odpadnih prispevnih voda, to so vode s prometnih površin, odvodi meteornih voda, kanalizacijske odplake, izlivi čistilnih naprav in podobno, pa imaginarno dve enoti. Danes je vode v vodotokih imaginarno osem enot, količina odpadnih prispevnih voda pa tri, štiri ali celo več enot. Opazite spremembo v razmerju? Samočistilnost vodotoka že zdavnaj ne zmore predelati vsega celo ob običajnih pretokih. Rezultat je izredno slabo stanje voda, ki je konglomerat človeških dejavnikov in ga na terenu vedno pogosteje opažamo. Nizki, alg polni vodotoki, pene na vodi, smrdeča voda, ker smo rekam in potokom vzeli zadnjo zmožnost samočistilnosti. Čemu se torej čudimo? • Kaj se dogaja z ribami v nizki in pregreti Savinji? Organske snovi in njihov razpad nižajo nivo kisika v vodi, kar izjemno negativno vpliva na vodne živali, ki zapadejo v stres. Visoke temperature ozračja imajo zaradi majhne količine vode v strugah še toliko večji vpliv na višanje temperature. Manj kot je vode, hitreje se povečujejo omenjeni negativni vplivi. 8 Ribe se umikajo k podvodnim izvirom hladnejše vode, k pritokom, ki komajda še curljajo, a so vseeno malce hladnejši. Visoka temperatura in organske snovi povzročijo eksplozijo mikroorganizmov in zajedavcev, ki napadejo ribe, pride do pogina. Tako poginulih vodnih živali praviloma ne najdemo, ker se zavlečejo v grmovje, med skale. • Kaj je rešitev? Rešitve pravzaprav ni, stanje lahko le omilimo, kot smo ga, denimo, na Ljubnem prvi v Sloveniji. Izvajanje dela javne službe skladno s koncesijo nam tako v pogodbi kot v zakonu o sladkovodnem ribištvu narekuje izvajanje ukrepov za ohranitev ugodnega stanja rib. Prepoved ribolova v teh razmerah to vsekakor je. Sledi prepoved plovbe in opozarjanje na zmanjšanje ali prekinitev aktivnosti v in ob vodi, da se prepreči vznemirjanje rib, a to ni v naši pristojnosti. Tu so se občine Ljubno, Luče in Solčava odzvale res izjemno dobro, enako moram izpostaviti turistične ponudnike in zlasti ponudnike kajak storitev iz omenjenih občin. Nizvodno po Savinji pa pretiranega posluha povsod ni bilo. • Kako naj bi se odzvali občani? Brez izjeme sem kritičen do nekontroliranega dostopa do vode v obliki piknikov, taborjenja in podobno. Celo kur- »Pričakovati od države in obiska državnega sekretarja, da bo nekdo zamahnil s čarobno palico in bo vse drugače, je čisti nesmisel.« jenja, kljub razglašeni požarni ogroženosti. Kljub temu, da tovrstne aktivnosti ne spadajo pod pristojnost ribiškega upravljanja, čuvaji na obhodih opozarjajo obiskovalce tudi glede tega, kar pa ne more nadomestiti neurejenosti občinskih odlokov in ustrezne redarske službe. • Reke so naše naravno bogastvo. Zdi se, da so potrebe in želje po vodi postale prevelike? Vse več je izdanih vodnih dovoljenj za rabo pitne vode in za drugo posebno rabo. Za potrebe preskrbe s pitno vodo vodo odvzemamo v izvirnih delih potokov. Po potokih je zato teče bistveno manj, tretjina ali še manj, slabše se napajajo podtalni sistemi, prodni Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 Gregor Križnik rezervoarji in gozdovi. Uporabljeno vodo vrnemo v naravo ekspresno po »toboganu« kanalizacijskih sistemov v obliki odpadnih voda, bolj ali manj očiščenih organskega dela, ostane pa kemijski del in višja temperatura vode. Tudi ostalih interesov po vodi je vedno več, rasti turizma ni videti konca, strategije na tem področju pa očitno ni. Upam, da želja po rasti ne le zgornjesavinjskega ampak tudi slovenskega turizma ne bo pripeljala do »spirale smrti«, ko bo tržišče naenkrat prepoznalo, da naše okolje zaradi preobremenjenosti ni več zanimivo. Povratka takrat ne bo. Nujen je strateški, dolgoročno naravnan pristop v smislu trajnostnega butičnega in pravega eko turizma. • Že ničkolikokrat se je pokazalo, da si s prekomernim poseganjem v naravno okolje na dolgi rok delamo medvedjo uslugo. Tudi pri vodotokih? Veliko delamo na pridobivanju oziroma iskanju virov pitne vode, zelo malo pa na varčevanju le-te. Vse več je asfaltiranih cestnih in stavbnih površin, iz katerih padavine odtečejo v nekaj minutah in s seboj v vodotoke odnesejo organsko in anorgansko nesnago, vlake v gozdovih rastejo kot gobe po dežju, marsikatera je slabo vzdrževana. Gozdovi se negativno meliorirajo, posledice pa so vidne pri eroziji ob padavinah in nanosih mulja v vodotoke, v vse večji suši v gozdovih in izbruhih lubadarja. K temu lahko dodamo še kmetijstvo in vnos gnojil v obliki tekoče gnojevke na travne površine, ki se marsikje izvaja kljub namočeni podlagi tik pred dežjem. Vse to konča v vodotokih, zemlja namreč vpije le toliko, kolikor lahko. Intervju • Ribiči si prizadevate za ohranitev vodotokov v naravnem stanju, brez večjih regulacij in gradbenih posegov. Kako ste pri tem uspešni? Savinjo s pritoki so regulacijski posegi v preteklih desetletjih, zlasti po letu 1990, ko smo izgubili večino starih kaštnih jezov, ki so bili povsem vodo prepustni in so odigravali vlogo blažilca človeških posegov v porečje v več delih, izjemno preoblikovali. Ignoriramo znanje naših prednikov. Odvzeta je večina možnosti bočne erozije in nanosov ter premeščanje prodišč. Posledica je globinska erozija, ki je izdolbla strugo vodotokov do matične kamnine. Izgubili smo sloje gramoza med dnom površinske vode in matično kamnino. Pod tem gramozom teče intersticij – tok vode v gramozu, ki je v poletnem času nekaj stopinj hladnejši, pozimi pa toplejši od površinske vode. Posledice so vidne v temperaturnih ekstremih. Trend betoniranja bregov Savinje smo vsaj v zgornjem toku uspeli deloma obrniti, za kar smo ljubenski ribiči porabili ogromno ne prihajajo v dolino zato, ker bi imeli tako lepo kanalizirane vodotoke in krasne ceste, ampak zato, ker so v številnih evropskih državah naravno okolje že močno degradirali. Mi smo zdaj na »dobri« poti k temu. Da prikažem plastično: turisti k nam prihajajo zaradi sorazmerno ohranjenega naravnega okolja, makadamskih cest in zelenih površin. Mi pa, tudi s prihodki iz naslova turizma, reguliramo okolje, asfaltiramo ceste po dolgem in počez ter gradimo na kmetijskih zemljiščih. Zeleni turizem je lahko le butični turizem, sicer je ves trud in napredek kratkoročnega značaja, ker se bo s časom trend obrnil, ostal nam pa bo smrdeč kanal in gozdovi, polni cest ter kolesarskih poti. • Ljubenski ribiči ste prvi v Sloveniji omejili število dovolilnic. Kakšen je bil odziv? Ljubenski ribiči smo prvi v državi omejili število dnevnih dovolilnic za naše revirje. Odziv gostov je bil ekstremen, in to v pozitivno smer. Upam si trditi, da bi zaradi tega ukrepa danes lahko Onesnažena reka Dreta na Kropi (foto: Igor Solar) truda, potrebna je bila celo intervencija z nivoja Evropske unije. Z leti raste podpora našemu delu v lokalnih skupnostih ob spoznanju, da imamo samo eno Savinjo. Veliko prijetneje je živeti v zelenju in naravi kot ob betonskih kanalih. Tudi v teh tednih prejemamo številne klice krajanov, ki so zgroženi nad nastalimi razmerami in jim je dejansko mar. • Kako na vodotoke vpliva rast turizma v naših krajih? Omejitve ribolova, plovbe in ostalih aktivnosti in omejitve porabe vode v kriznih razmerah so gašenje požara z vedrom vode. Nujno je spremeniti pristop pri upravljanju z vodami, odvajanju odpadnih voda in dostop do vode. Potrebno je regulirati masovni turizem, za kar naša dolina ni primerna. Turisti podvojili ceno in imeli kljub temu polne dnevne kvote. Tržišče je večje, kot si predstavljamo, ljudje pa so pripravljeni plačati precej za teden ali dva »raja«. Mi se tega ne zavedamo, ker v »raju« živimo. Prav tako že skoraj desetletje javno opozarjamo, da danes govorimo o tem, ali in kako bomo v reki lovili ribe, ob tem pa upamo, da ne bomo čez čas razmišljali, da bomo v njej morali imeli vir pitne vode. Morda se zdi to smešno, a ko dnevno črpajo vodo iz reke Unice in jo čez četrt države vozijo s cisternami v vodarno za zagotavljanje pitne vode za obalni del, nasmeh na obrazu izgine. Ob tem pa, ko imamo izredne razmere, sušo in rekordno pomanjkanje pitne vode, se še vedno gremo masovni turizem brez redukcij … • O resnosti razmer v vodotokih se je nedavno prepričal tudi državni sekretar dr. Darij Krajčič. O čem je tekla beseda? Obisk dr. Krajčiča nam je vlil nekaj volje, saj je dejansko pokazal, da delamo v pravo smer. Ljubenski ribiči smo prvi v državi uvedli ukrepe glede omejitev oziroma prepovedi ribolova, bistveno pred pozivom ministrstva. Enako so se odločili tudi tovariši iz ribiških družin Mozirje in Šempeter, še nekaj dni kasneje pa vse ribiške družine v savinjskem in sotelskem ribiškem okolišu, s katerimi smo nato skupaj k osveščanju in ukrepanju pozvali tudi lokalne skupnosti ter medije. Zakon o sladkovodnem ribištvu nam daje dovolj podlage in kompetenc za uvedbo določenih ukrepov, ki jih nadzira ribiško čuvajska služba. Mimogrede, ribiški čuvaji so uradne osebe, imenovane s strani ministrstva. Žal neposrednega vpliva na ostale vodne in obvodne aktivnosti nimamo. To smo državnemu sekretarju povedali in ob tem kritično poudarili, da pogrešamo odziv stroke, torej Zavoda za ribištvo Slovenije in Ribiške zveze Slovenije, ki je na tem področju zaspala. • Na odziv državnih organov torej ne kaže čakati? Pričakovati in se sklicevati na ukrepe države je neumnost. Država je skupek gradnikov. Osnovni gradnik in ogledalo države smo državljani in nato navzgor lokalne skupnosti ter organizacije, ki izvajamo del javne službe. Na lokalnem nivoju lahko s pravo voljo sami storimo veliko. Pričakovati od države in obiska državnega sekretarja, da bo nekdo zamahnil s čarobno palico in bo vse drugače, je čisti nesmisel. Naloga države so koordinacija in usmeritve. In to je bilo v tem primeru s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvedeno odlično. Drugače pa je, ko govorimo o posegih v okolje, upravljanju vodotokov in inšpekcijskem nadzoru s strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer bi bilo potrebno korenito spremeniti ne le način in tempo dela, ampak tudi njihov odnos do narave in okolja. • Ste lahko glede slednjega bolj konkretni? Ob posegih v vodotoke vsi s prstom kažemo na izvajalce oziroma nosilca vodnogospodarske službe. Ampak to so le izvajalci. Načrte in strategijo pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Pomembno vlogo lahko s pravočasnim vključevanjem in pritiskom odigrajo tudi lokalne skupnosti. Sicer pa ni skrajni čas, smo že malo pozni, da se vsi zavemo resnosti stanja naših vodotokov, jih pričnemo ceniti in se do nacionalnega strateškega bogastva primerno obnašamo. Pogovarjala se je Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 9 Iz občin REČICA OB SAVINJI Novo krožišče za večjo pretočnost in varnost prometa Gradbena dela na novem krožišču na Reneku so v sklepni fazi, promet pa že poteka neovirano. V predvidenem roku je bilo na regionalni cesti zgrajeno štirikrako krožno križišče, ki zagotavlja večjo pretočnost in varnost za vse udeležence v prometu. S POVRŠINAMI ZA PEŠCE IN KOLESARJE Marca letos je Direkcija RS za infrastrukturo pristopila h gradnji krožišča na križišču regionalnih cestnih odsekov Mozirje–Radmirje, Nizka–Rečica ob Savinji in javna pot za naselje Trnovec. 1.000.000 evrov znaša vrednost naložbe v novo krožišče na Reneku, ki ga v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo. Poleg krožišča z zunanjim premerom 36 metrov so urejene površine za pešce in kolesarje ter avtobusni postajališči. Sočasno so uredili odvodnjavanje, cestno razsvetljavo ter prometno opremo in signalizacijo. KROŽIŠČE BO KRASILA LIPA Vrednost investicije, ki jo v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo, znaša dober milijon evrov. Osrednji del krožišča še urejajo, na sredini bodo posadili drevo slovenstva - lipo, ki je upodobljena tudi v grbu občine. Barbara Rozoničnik Na krožišču na Reneku potekajo zaključna dela, v središče bodo zasadili lipo. (Foto: Barbara Rozoničnik) SPODNJA REČICA Septembra začetek gradnje novega mostu čez Savinjo V Občini Rečica ob Savinji tečejo postopki za začetek rekonstrukcije dotrajanega mostu v Spodnji Rečici. Po izboru izvajalca bodo z deli pričeli v prvi polovici septembra, most pa naj bi bil končan junija prihodnje leto. Po projektni dokumentaciji vrednost projekta znaša okrog 750 tisoč evrov. Večinski investitor bo občina, računajo pa na delno sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor iz sredstev za sanacijo posledic po naravnih nesrečah. UPORABA DOVOLJENA LE ŠE DO SREDINE SEPTEMBRA Že dlje časa močno dotrajan most v Spodnji Rečici bo nadomestil nov betonski most. (Foto: Barbara Rozoničnik) 10 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 Most v Spodnji Rečici je že dlje časa v zelo slabem stanju. Pri podrobnem pregledu Inštituta za metalne konstrukcije je bilo ugotovljeno, da je popravilo ekonomsko neupravičeno, za doseganje ustrezne nosilnosti pa je most potrebno zamenjati v celoti. Dovoljenje za uporabo je bilo izdano do 19. septembra z omejitvami na pločniku za pešce, po tem datumu bi bilo potrebno most zapreti. NOV MOST BO BETONSKI Izdelana je bila projektna dokumentacija za temeljito rekonstrukcijo oziroma novogradnjo mostu čez Savinjo na lokaciji obstoječega. Nov objekt je zasnovan kot integralna betonska konstrukcija v dolžini slabih 43 metrov, širina vozišča s hodniki pa bo znašala 6,3 metra. NADALJEVANJE OBNOVE CEST PO KONCESIJSKI POGODBI V sklopu koncesijske pogodbe poteka obnova cestnega odseka od bara Lesjak do mostu v Spodnji Rečici. Poleg asfaltne preplastitve bodo obnovili komunalno infrastrukturo, del cestišča pa bo potrebno sanirati sočasno z obnovo mostu. Barbara Rozoničnik Organizacije PODALJŠANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV Za letne pravice ponovne vloge niso potrebne V začetku novega šolskega oziroma študijskega leta se spomnimo na razne birokratske opravke, ki nam v poletnem času malce uidejo iz glave. Številne občane še vedno skrbi podaljševanje raznih pravic iz javnih sredstev, čeprav centri za socialno delo določene že vrsto let podaljšujejo po uradni dolžnosti. KORISTNIK PRAVICE VLOGO ODDA LE PRVIČ Centri za socialno delo po uradni dolžnosti podaljšajo letne pravice iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca in subvencija malice in kosila. Za te pravice vlog ni potrebno oddajati znova, koristnik vlogo odda le prvič (ko prvič vlaga za otroški dodatek, za štipendijo ob prvem vpisu v izobraževalni program), in sicer na predpisanem obrazcu v papirni ali elektronski obliki. Pri mesečnih pravicah, kamor spadajo tudi denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in subvencija najemnine, morajo upravičenci sami poskrbeti za podaljšanje pravice. SPREMEMBE JE TREBA SPOROČATI VES ČAS PREJEMANJA PRAVICE Spremembe, ki vplivajo na upravičenje do pravice, je treba sporočati ves čas prejemanja pravice. V tem primeru je potrebno uporabiti obrazec za sporočanje sprememb. Med drugim so spremembo dolžni sporočiti starši prvošolcev, saj vpis oziroma sprememba vzgojno izobraževalnega zavoda spada med spremembe. Poleg slednje so upravičenci dolžni sporočiti še spremembo v primeru, ko pride do spremembe upravičencev in ko pride do spremembe periodičnih dohodkov (izguba, pridobitev dohodka, krajši delovni čas). MESEČNE PRAVICE MORATE PODALJŠEVATI SAMI Pri mesečnih pravicah, kamor spadajo tudi denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in subvencija najemnine, morajo upravičenci sami poskrbeti za podaljšanje pravice. V tem primeru je potrebno oddati vlogo za podaljšanje do konca meseca, v katerem se ta pravica izteče. Tatiana Angioi KONCERT ANE STRMČNIK V LUČAH Orgelska glasba v venčku skladb V sklopu prireditev letošnjega Lučkega dne je v farni cerkvi sv. Lovrenca potekal orgelski koncert domačinke Ane Strmčnik. Na dogodku v organizaciji Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik je odigrala venček njenih najljubših skladb, za vezni tekst pa je poskrbela njena osnovnošolska prijateljica Zala Zamernik. Ana Strmčnik je s poslušalci delila venček njenih najljubših skladb. (Foto: arhiv društva) ORGANISTKA V FARNI CERKVI Orgle so del Aninega vsakdana, saj je organistka v lučki farni cerkvi. Orgelska glasba ji je blizu in jo osrečuje, program koncerta pa so sestavljale skladbe avtorjev zgodnjega baroka, romantike, pozne romantike in sodobnega časa. Ano glasba spremlja na vsakem koraku. Začelo se je s petjem v osnovnošolskih zborih in vpisom v Glasbeno šolo Nazarje, kjer je pouk klavirja na nižji stopnji končala pri profesorici Milanki Črešnik, z učenjem orgel pa nadaljevala pri profesorici Barbari De Costa. POLEG ORGEL JE NJENA STRAST PETJE Dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani poje pri tamkajšnjem dekliškem pevskem zboru, preteklo leto je tam zaključila tudi z učenjem orgel na višji stopnji. Lani se je udeležila državnega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov Temsig in osvojila srebrno priznanje. Dodatno se je izobraževala na raznih orgelskih seminarjih. Poleg orgel je njena strast petje, glasba pa bo zagotovo predstavljala pomemben del njenega življenja tudi v prihodnje. Barbara Rozoničnik LUČE Koncert Nuške Drašček kot sladica po proslavi Letošnji proslavi s podelitvijo občinskih priznanj v Lučah je sledil koncert Nuške Drašček. Na osrednjem prireditvenem prostoru so se zbrali poslušalci vseh generacij, ena vidnejših slovenskih pevk pa je občinstvo navdušila z glasom, odrsko prezenco, izredno širokim repertoarjem in zimzelenimi melodijami. Barbara Rozoničnik Nuška Drašček je občinstvo navdušila z glasom in odrsko prezenco. (Foto: Aneta Šiljar) Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 11 Organizacije SREČANJE GASILCEV VETERANOV NA LJUBNEM OB SAVINJI V sedmih od 15 društev v Zgornji Savinjski dolini formirana veteranska desetina Dokler ni bilo epidemije covida-19, so se vsako poletje v eni od občin Zgornje Savinjske doline srečali veterani iz prostovoljnih gasilskih društev. Letos je srečanje po dvoletnem premoru gostilo Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno ob Savinji. Veterane so povabili pod prireditveni šotor v Vrbje, kjer so bili izpolnjeni vsi pogoji za prijetno druženje. BESEDE DOBRODOŠLICE Predsednik veteranov na nivoju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) Franc Matjaž je pozdravil vse udeležence, med katerimi so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije (GZS), predstavniki GZ ZSD in predstavniki Gasilske zveze SAŠA regije. Zbrane sta v nadaljevanju nagovorila predsednik GZ ZSD Janko Žuntar in predstavnik GZS Jože Smole, za mikrofon pa sta stopila še predsednik gostujočega društva Uroš Cerar in ljubenski župan Franjo Naraločnik. V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VEČ KOT 400 VETERANOV Franc Matjaž je izrazil veselje, da se veterani lahko po dveh letih spet 52. LUČKI DAN Srečanje z izročilom preteklosti Etnografska prireditev Lučki dan se je končala s pestrim nedeljskim dogajanjem. Tekom dne so se obiskovalcem na stojnicah predstavljala domača društva, pridelovalci, izdelovalci in rokodelci. Bogata je bila ponudba volnenih in lesenih izdelkov ter hrane in pijače, ki je bila namenjena degustaciji in nakupu. Za živahno dogajanje pri Vlcerski bajti na obrežju Savinje so poskrbeli člani Društva upokojencev Luče. Ob letošnjem prazniku so druženje poimenovali Srečanje z izročilom preteklosti, ob tem pa prikazali stara orodja in opravila, kot je pletenje košev in košar ter krtačenje in predenje volne. Barbara Rozoničnik družijo, saj je v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije odpadla večina aktivnosti. Omenil je, da ima v GZ ZSD sedem od 15 društev formirano desetino Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno ob Savinji je v Vrbju pripravilo vse potrebno za prijetno druženje gasilcev veteranov. (Foto: Štefka Sem) starejših gasilcev veteranov. Po zadnjih podatkih je v njihovih vrstah 107 gasilk in 311 gasilcev. GASILCI NAJBOLJ SPOŠTOVANI PROSTOVOLJCI V SLOVENIJI Znanje veteranov, ki se prenaša na mlajše rodove gasilcev, je neprecenljivo, so poudarili govorniki, ki pri tem niso spregledali nedavne velike in- 311 veteranov in 107 veterank je po zadnjih podatkih aktivnih v okviru Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Prikaz pletenja košev in krtačenja ter predenja domače volne (foto: Barbara Rozoničnik) 12 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 tervencije gasilcev na Krasu. Tudi v tem primeru se je izkazala neverjetna moč prostovoljstva, ki je praktično ni mogoče nadomestiti niti s tehniko, ob tem pa tudi hvaležnost ljudi, ki so bili ogroženi in ki znajo ceniti požrtvovalnost ter strokovnost gasilcev. Zato ne preseneča dejstvo, da gasilci ostajajo najbolj spoštovani prostovoljci v Sloveniji. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Frischauf gre leta 1876 na Menino (1) PETER WEISS Johannes Frischauf (1837–1924), profesor, planinec, planinski pisec in organizator planinstva v KamniškoSavinjskih Alpah, je v svojem nemško pisanem vodniku Savinjske Alpe (v izvirniku Die Sannthaler Alpen – izšel je leta 1877 na Dunaju, in to dvakrat) na straneh 37–40 opisal svoj planinski ali turistični vzpon na Menino. Kolikor je znano, gre za prvi natisnjeni opis poti na to planoto sploh. Saj ni prav staro, dobrih 145 let, vendar se je šele takrat začelo: stoletja prej so naši predniki pod Menino živeli, jo gledali in se nanjo tudi vzpenjali, Frischauf pa je prišel od drugod in bil dovolj pismen in hkrati prevzet in zagnan, da je pot na le malo več kot 1500 metrov visoko planoto ne samo prehodil, ampak tudi opisal. Že vnaprej je ob omembi Kurjega vrha mogoče povedati, da je Frischauf s tem najbrž mislil na vrh Vivodnik, kar se vidi tudi iz pozneje navedene nadmorske višine Kurjega vrha (pri Frischaufu 1507 metrov, Vivodnik je po današnjih meritvah visok 1508 metrov). Ti dve imeni je vzporedno uporabljal tudi Fran Kocbek (leta 1926 v knjigi Savinjske Alpe na strani 35). Danes velja, da je Kurji vrh 1466 metrov visoka vzpetina zahodno od Vivodnika in dóma na Menini. Prevod in opombe v oglatih oklepajih je prispeval urednik te strani. Najbolj poučno razgledno točko južne in jugovzhodne strani gorskega masiva Savinjske doline predstavlja najvišji vrh široke planote Menine [v nemškem izvirniku: Menina-Planina], ki se dviga južno od Gornjega Grada [v izvirniku: Oberburg] – Kurji vrh [v izvirniku: Guri Vrh]. Vzpon na razgledno točko je zelo zložen, popotovanje čez planoto pa truda vreden in lagoden planinski izlet. 15. septembra 1876 sem prispel v Gornji Grad (382 metrov); vreme je kazalo precej slabo. Tu sem stopil v gostišče, ki mu po domače pravijo pri Joški [v izvirniku: Joschk]. Takoj po prihodu sem poiskal davkarja, gospoda Zieglerja, veščega in gorečega planinca, in ga prosil, naj me spremlja na izletu, ki sem ga predvidel za naslednji dan; to mi je rade volje obljubil. Zvečer se je vreme izboljšalo, ponoči je spet močno deževalo, 16. septembra zjutraj pa je bilo negotovo. Dolgo sva preudarjala, ali naj greva ali ne. Navsezadnje sva se dogovorila, da se bova kljub vsemu odpravila in šla vsaj do tri četrt ure oddaljene romarske cerkve svetega Florjana, ob slabem vremenu pa bi se vrnila. Tako sva se šele ob tri četrt na osem odpravila na pot, ki naju je vodila najprej proti vzhodu do konca trga, in to do križa, ki tik ob vznožju gorskega masiva označuje pot k svetemu Florjanu. Položna pot namreč vodi mimo omenjene cerkve in ovčjih staj na bližnji vrh, ki sva ga hotela doseči. Od križa sva se pet minut vzpenjala, trenutni temperaturi 10 stopinj Celzija nisva bila potrebna. Od zadnje ovčje staje se pride po planinskih tleh v četrt ure do osamelega kopastega vrha, imenovanega Kurji vrh (1507 metrov), na katerem so ostanki triangulacijskega znamenja. To točko, ko jo iz Gornjega Grada zlahka dosežemo v dveh urah in pol do treh urah, priporočam kot ugodno razgledno točko vsakemu planincu. Če pregledujemo najbližjo okolico, najdemo na planoti Menini veliko število vrtač in kotanj ter kopastih vrhov, ki jih sicer pogosto srečujemo na kraških področjih. K temu spadajo še številne skupine dreves, ki komaj dajejo slutiti višino in nas v mislih hitro prestavijo Območje Menine na zemljevidu iz zadnje četrtine 18. stoletja (levo zgoraj Gornji Grad, desno spodaj okolica Vóloge nad Vranskim) nato sva zavila na levo, prečkala potok, v nižino. Celoten obris Savinjskih Alp se po kamniti poti vzpela skoz gosti, razpoznamo po posameznih vrhovih; pretežno iglasti gozd in v pol ure prišla še posebej poúčen je pogled na skupino do cerkve svetega Florjana (712 metrov), Ojstrice. A tudi Skuta, Grintovec [v od koder se že ponuja lep razgled na izvirniku: Grintouz] in Kočna kažejo okolico. Od gostilne do sem sva hodila razgledovalcu svoje ponosne glave. ravno tri četrt ure. Od gor na levem·bregu Savinje še Od konca kamnite poti, ki vodi na posebej izstopajo Olševa [v izvirniku ravnico, kjer stoji cerkev, sva šla spet malo pri Frischaufu: Ovčeva], Raduha in na levo navzgor, po rahlo vzpenjajoči Ter [v izvirniku: Thörberg]. Prav tako se poti kmalu dosegla kmetijo in šla pritegujejo pozornost številne cerkve v od tod do kraja, kjer sva za leso stopila dolini in po hribih Savinjske doline. Na na planinsko pot. Po mešanem gozdu zahodu vidimo s snegom pokrite vrhove s krasnimi drevesnimi debli sva v tri Triglava, ravnino proti Kranju in mejno četrt ure, računajoč od cerkve, prišla loško hribovje. Peca [v izvirniku: Pecen], do majhne ravnice, kjer sva se malo Uršlja gora [v izvirniku: Ursula] in spočila. Tu se poti ločita: tista na desno Pohorje [v izvirniku: Bacher] omejujejo pripelje v pol ure do pastirskega stana s pogled proti severovzhodu. prijetnim studencem in od tod v kakih Jugozahodno od najvišjega vrha se 20 minutah do ovčjih staj. Midva pa sva nahaja ledenica [namreč jama Jespa], takoj zagrizla v strme ovinke, šla mimo ki pa je nisva našla, ker nisva imela dveh manjših vrtač in malo nad gozdom veščega vodnika. Kot so mi povedali, v tri četrt ure dosegla v eni od kotanj na se začne led v jami delati junija in potem severni strani gorskega masiva ležeče zdrži do pozne jeseni; pozimi je jama ovčje staje (1400 metrov). popolnoma brez ledu. Po približno Na desni, skoraj tik pred prvo dveurnem postanku sva se povzpela stajo, je zbiralnik; v vročih dneh nudi na enega od južnih vrhov, od koder pa osvežilno pijačo, ki pa je midva pri nisva užila kakega posebnega razgleda. Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 13 Nasveti, Oglasi POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Na kaj biti pozoren pri najemu ali oddaji stanovanja Najem oziroma oddaja stanovanja za marsikoga predstavlja prelomnico v življenju, saj s tem stanovanje postane bodisi prvi samostojni dom bodisi vir prihodkov od investicije. Prav tako kot pri nakupu oziroma prodaji moramo biti pozorni in poskrbeti za pravno varnost tudi pri najemu oziroma oddaji stanovanja. Temeljni predpis, ki ureja stanovanjska najemna razmerja, je stanovanjski zakon (SZ-1), v katerem najdemo določila o pravicah in obveznostih lastnikov stanovanj, najemnikov in tretjih oseb. V SZ-1 so zapisane tudi obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka najemna pogodba. Vnos obveznih določil v najemno pogodbo omogoča visoko stopnjo varnosti strank najemne pogodbe. Enaka pravila, kot veljajo za najem stanovanja, veljajo tudi za najem stanovanjske hiše. KDO JE LAHKO NAJEMODAJALEC Najbolj pomembna je torej sklenitev pisne najemne pogodbe. Stanovanje lahko odda v najem le lastnik nepremičnine ali oseba, ki jo lastnik stanovanja za to pisno pooblasti. Lastnik stanovanja mora zagotoviti, da le-to nima stvarnih ali pravnih napak, torej da je ustrezno vzdrževano in da je v ustreznem stanju, da v zvezi z njim ni sklenjena že kakšna druga najemna ali prodajna pogodba, kar bi poslabšalo položaj najemnika. Najemnik mora pred najemom stanovanja pridobiti podatke o lastništvu stanovanja, ki je predmet najema, saj lahko v nasprotnem primeru pride do goljufij (stanovanje odda oseba, ki sploh ni lastnik). KAJ MORA VSEBOVATI NAJEMNA POGODBA Za sklenitev najemne pogodbe moramo imeti naslednje podatke in jih zapisati v najemno pogodbo: podatke o lastniku in najemniku ter osebah, ki bodo skupaj z najemnikom bivale v stanovanju, podatke o stanovanju/nepremičnini, ki je predmet najema, vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj, višino najemnine, 7. SKAZIN DOBRODELNI TEK OTROK OTROKU Učenje najmlajših, da zmagamo, ko si pomagamo Bliža se vseslovenski družinski dogodek, 7. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku, s katerim vsako leto skupaj z otroci tečemo za dober namen in sicer za dobrodelnost tistih otrok, ki jim življenje ni enostavno, sporočajo iz podjetja Skaza. Letos bo po dveh letih virtualne izvedbe tek ponovno v živo, in sicer 24. septembra ob 10. uri pri Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju. Za dober namen bodo otroci tudi letos tekli eden za drugega, z možnostjo izbire svoje dolžine teka na samem dogodku, saj je namen teka naučiti najmlajše, da 14 zmagamo, ko si pomagamo. Organizatorji bodo na dogodku postregli s pestrim glasbenim programom, kulinaričnimi dobrotami, otroci pa bodo lahko pobližje spoznali različne poklice, preizkusili gasilski poligon in se pozabavali ob različnih aktivnostih in gledališki igri. Vsa sredstva, zbrana na 7. Skazinem teku Otrok otroku, bodo namenili za nakup šolskih in drugih potrebščin za otroke, zimskih oblačil in obutve za otroke, nakup bonov za hrano in plačilo osnovnih življenjskih položnic. PR Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 načine in roke plačila najemnine in stroškov, določila o drugih medsebojnih pravicah obveznostih pogodbenih strank ter glede uporabe stanovanja, odpovedne razloge, način izročitve, čas trajanja najema ter seveda vse ostale pomembne podatke, ki jih določa SZ-1 ter za katere se dogovorita pogodbeni stranki. MOŽNE SPREMEMBE NAJEMNE POGODBE Najemna pogodba se lahko sklene za določen ali nedoločen čas. V času trajanja najema lahko pride do nekaterih sprememb glede na sklenjeno najemno pogodbo. Velja, da se te spremembe javijo lastniku. Na primer, če se poveča število oseb v stanovanju, mora najemnik najemodajalca oziroma lastnika stanovanja o tem obvestiti, temu ustrezno pa morata pogodbo dopolniti oziroma skleniti dodatek k njej. Obstajajo tudi spremembe, ki lahko pomenijo razlog za odpoved najemne pogodbe, na primer neplačevanje stroškov. KDAJ JE OBVEZNA ENERGETSKA IZKAZNICA V zvezi s časom trajanja najemnega razmerja je zelo pomembno opozoriti tudi na energetsko izkaznico. Če je najemna pogodba sklenjena več kot za eno leto, mora lastnik stanovanja zagotoviti tudi energetsko izkaznico. ODDAJO STANOVANJA JE TREBA PRIJAVITI Oddajo stanovanja v najem mora lastnik prijaviti Finančni upravi Republike Slovenije, prav tako tudi Geodetski upravi Republike Slovenije. Vse zgoraj zapisano kaže na to, da je potrebno biti pri sklepanju najemnih pogodb, ne glede na to, ali ste na strani lastnika ali najemnika, zelo pozoren in natančen, najbolje pa je, da se odločite za pomoč strokovnjaka. Urška Pečnik Organizacije MOZIRSKI GAJ Na poletni razstavi obiskovalce navduševale živali Od 11. do 15. avgusta je v Mozirskem gaju potekala največja razstava eksotičnih živali na prostem – 28. Bioexo in poletna razstava cvetja, ki je v park ob reki Savinji privabila številne obiskovalce. Čeprav jo je v petek in soboto organizatorjem zagodlo vreme, so bili z obiskom zadovoljni. Največ obiskovalcev je park obiskalo v nedeljo in ponedeljek. Otroci so si lahko večino živali ogledali povsem od blizu. PET ŠOTOROV Z ŽIVALMI Med sprehodom po Mozirskem gaju so si obiskovalci lahko ogledali pet šotorov z živalmi. Največja sta bila namenjena kačam in kuščarjem. Slednji so bili še posebej atraktivni, zlasti kameleoni čudovitih barv in legvani. Veliko zanimanje sta požela tudi mačka pasme main coon, za nekatere pa je bila največja atrakcija nastop lipicancev. 12 konjev s 35 jahači različnih starosti je 15. avgusta pripravilo čudovit šov. SEPTEMBRA RAZSTAVA BUČ IN TEKMOVANJE 17. septembra se začenja tradicionalna jesenska razstava buč, 24. septembra pa bo potekalo 12. tekmovanje za najtežjo bučo. Do takrat v Mozirskem gaju pripravljajo še nekaj novosti in vabijo v prijetno zavetje dreves in cvetja. Franci Kotnik, foto: arhiv Mozirskega gaja ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Srečanje pri božjepotni cerkvi Marije Zvezde Po mesecu dni od tradicionalnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil v Mozirskem gaju so v društvu Zgornjesavinjski starodobniki poskrbeli še za eno druženje, tokrat v Novi Štifti. Druga avgustovska nedelja je v koledarju društva zdaj že nekaj let rezervirana za srečanje »oldtimerjev« pri znani božjepotni cerkvi Marije Zvezde. SPOŠTOVANJE DO PREVOZNIH SREDSTEV Po zbiranju na prostoru pred cerkvijo je sledila sveta maša, ki jo je kot vedno doslej opravil tamkajšnji župnik Alojz Ternar. Le-ta je v mašni homiliji na svojstven način nagovoril zbrane ljubitelje tehnike. S tem, ko negujejo in ohranjajo svoje stare jeklene konjičke, njihovi lastniki zbujajo spoštovanje do teh prevoznih sredstev, ki so nekoč služila zgolj vsakdanjim potrebam takratnih lastnikov. BLAGOSLOV IN DRUŽENJE Po opravljenem obredu v cerkvi so bili vsi parkirani starodobniki deležni blagoslova, njihovi lastniki pa malice v obliki slastnega domačega kruha in nepogrešljivega zgornjesavinjskega želodca, pa tudi kozarec hladne pijače ni manjkal za osvežitev v vročem nedeljskem dopoldnevu. Franjo Atelšek Parkirani starodobniki so bili deležni blagoslova, ki ga je opravil župnik Alojz Ternar. (Foto: Franjo Atelšek) Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 15 Organizacije, Ljudje in dogodki 23. SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE V LUČAH Invalidi ne želijo biti nekaj posebnega, želijo biti enakopravni Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov je v sodelovanju z Občino Luče pripravilo 23. vseslovensko srečanje delovnih invalidov. Pozdravne besede je obiskovalcem namenil predsednik društva Anton Gračner, nato pa so spregovorili še ostali govorci, med njimi predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik in poslanec v državnem zboru Jožef Jelen. Slednji je obljubil, da se bo pri svojem delovanju zavzemal za pravice invalidov. ZA DOSEGO ENAKIH MOŽNOSTI Podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Ivan Kostrevc je zagotovil, da si bo zveza še naprej prizadevala za dosego enakih možnosti in storila vse za odstranitev ovir, ki vodijo k Uvodni nagovor udeležencev srečanja je pripadel predsedniku Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Antonu Gračnerju. diskriminaciji in socialni izključenosti: »Invalidi nikoli nismo želeli biti nekaj posebnega, še posebej ne na področju zaposlovanja in izobraževanja. Naša težnja je poudarjanje pravice do takih možnosti, kot jih imajo ostali državljani.« ČLOVEŠKE VREDNOTE SO UNIVERZALNE Župan Ciril Rosc je med drugim dejal, da so človeške vrednote univerzalne in se v bistvu ne spreminjajo: »Kljub prihajajočim digitalnim časom, ali pa prav zaradi tega, bo tudi v prihodnje še bolj aktualno medsebojno druženje, medsebojna pomoč in uresničevanje skupnih interesov ob ohranjanju varstva pravic invalidov. To ostaja tudi trajna naloga invalidskih organizacij.« V PROGRAMU POSKRBLJENO ZA VSE Srečanje je vodil Dejan Ikovic, v kulturnem programu pa so nastopile ljudske pevke Pušeljc in Lipa, mešani pevski zbor društva invalidov in upokojencev Mozirje ter oktet Žetev. Udeleženci so lahko sodelovali v družabnih igrah, se sprehodili do etno vasi ali se udeležili svete maše, ki jo je daroval pater Karel Gržan. Tekst in foto: RŠ KOKARJE Srečali so se potomci Genovefe in Primoža Kotnik Vsaka zgodba ima svoj začetek. Vsak od nas ima svojega prednika. In vsak prednik ima svojo zgodovino. Na sončno soboto se je na Lazah v Kokarjah ponovno zbralo zavidanja vredno število potomcev Genovefe in Primoža Kotnik, skupaj kar 61. ZAČELO SE JE V NOVI ŠTIFTI Najstarejša prisotna sta bila »originala«: Micka Gosar (94 let) in Stanko Kotnik (77), najmlajši udeleženec, ki je dobil ime po svojem prapradedku, Primož Kotnik Fale, pa je štel dve leti. Rodbinsko drevo Kotnikovih se je začelo v Novi Štifti in se nadaljevalo Nazarjah, danes pa potomci Genovefe (z dekliškim priimkom Grudnik) in Primoža živijo po različnih krajih Zgornje Savinjske doline in drugod po Sloveniji: v Velenju, Žalcu, Hočah, Šentjurju pri Celju, Jakobskemu Dolu, Miklavžu na Dravskem polju in Mengešu. »ČEZ PAR LET SE ZNOVA DOBIMO« Zabave in obujanja spominov na 16 dogodku ni manjkalo, ob naraščaju so se sorodniki tudi na novo povezovali, spoznavali svoje korenine in krepili družinske vrednote. Zdaj je srečanje že tradicionalno in Kotnikovi so si ob slovesu obljubili, da se čez par let znova snidejo. Anita Lamešič Potomci Genovefe in Primoža Kotnik na srečanju v Kokarjah (foto: Uroš Kotnik) Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 Ljudje in dogodki OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Mladi skrbijo za ohranjanje tradicionalnih kmečkih opravil Tretjo nedeljo v avgustu so mladi Šmihelčani zopet priredili praznovanje v vasici pod Mozirsko planino. To je bil Ovčarski praznik z zaporedno številko 44, ki se je začel s sveto mašo, po kateri je župnik Sandi Koren blagoslovil traktorje in ostale delovne stroje domačinov. TRADICIJA NE ZAMIRA Sledil je prikaz tradicionalnih kmečkih opravil, ki se jih domači živelj še vedno trdno oklepa, starejšim pa se pridružujejo mladi. Tradicija tako ne zamira, ampak vztraja, kot vztrajajo na svojih kmetijah domačini. Skozi dogajanje na prireditvenem prostoru sta iz nje zvila prejo. Iz slednje so v rokah spretne kmetice nastale tople nogavice, ki bodo nekomu grele noge v hladnih zimskih dneh. VŠEČNA PREDSTAVA, V KATERI NI MANJKALO SMEHA Med moška opravila so sodili prikazi priprave stelje, sekanja lesenih skodel za prekrivanje streh, klepanje kose, kuhanje smole in priprava kolofonije, izdelava lesenih košar in sirkove metle. Voditelja sta dogajanje povezala v všečno predstavo, v kateri ni manjkalo smeha in tem za pogovor. Vse skupaj je dopolnilo petje domačih pev- Pri prikazu kmečkih opravil so sodelovali tako stari kot mladi. obiskovalce, ki so prišli tako iz Zgornje kot iz spodnje Savinjske doline, kot stara zakonca na šaljiv način vodila Sara in Žiga. OD PRANJA OVCE DO VOLNENIH NOGAVIC Rdečo nit dogajanja so, kakopak, predstavljale ovce. Najprej so izbrano ovco v kadunah dobro oprali. Ker ni bilo časa, da bi se posušila, so izbrali naslednjo in jo ostrigli. Njeno debelo oblačilo je končalo na naslednji postaji, kjer so volno dobro skrtačili, nato jo je gospodinja spustila skozi kolovrat in cev in otroškega zborčka, za povrh pa še domača kulinarika: žganci, masovnik in kislo zelje. DOMAČI SLIKARJI PREDSTAVILI SVOJA DELA V večnamenski dvorani podružnične osnovne šole so pripravili razstavo del domačih slikarjev, ki so z različnimi tehnikami prelili na platno motive iz narave, življenja ljudi in živali. Okoli prireditvenega prostora so bile postavljene stojnice z domačimi izdelki vseh vrst. Pestro je bilo tudi na prostoru aktiva kmečkih žena, ki so napekle vrsto proizvodov - od kruha do različnih potic. VLEKA VRVI ZA MOČNE ŽENSKE IN MOŠKE Drugi del prireditve je bil namenjen tekmovanju v vleki vrvi in šaljivim igram. V vleki vrvi so se pomerile štiri ženske in štiri moške ekipe. lovale tri ekipe. Tekmovalci so se najprej pomerili v skupinskem skakanju v tako imenovanem big bagu. V drugi igri so si sedeč drug za drugim s kozarci prelivali vodo. Seveda je je več končalo na njih samih kot v vedru na koncu vrste. Pri zad- Ostrižena ovca je »darovala« svojo volno za izdelavo preje. Boji so bili napeti, žulji zagonji igri so z zvezanimi nogatovljeni, zmage zaslužene. V mi v plastičnih kozarcih preženski konkurenci so pokal našali vodo z enega na drug odnesle tekmovalke iz Lepe konec prizorišča. Njive, med moškimi ekipaZmaga je ostala v Šmihelu, mi pa je največ moči pokazadobro voljo pa so po večerla mešana zgornjesavinjska nem, veseličnem delu obinaveza širokoplečih mladcev skovalci in aktivni udeleženz imenom Ni uma. ci odnesli na svoje domove. ZMAGA V ŠALJIVIH IGRAH Tekst in foto: OSTALA DOMA Benjamin Kanjir Na šaljivih igrah so sode- Skupinsko skakanje v vreči je bilo za marsikatero ekipo velik izziv. Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 17 Organizacije, Ljudje in dogodki REČICA OB SAVINJI Prijatelji mladine vse poletje zabavali otroke V občini Rečica ob Savinji je med najbolj aktivnimi tamkajšnje društvo prijateljev mladine (DPM). V času počitnic je društvo organiziralo številne aktivnosti za najmlajše krajane in jim s tem polepšalo preživljanje poletnih dni v družbi prijateljev. CELOTEDENSKA IN ENODNEVNA DRUŽENJA Člani DPM so prve poletne ustvarjalnice pripravili takoj po zaključku pouka. V prostorih Medgen borze so se zadnji teden v juniju animatorke z otroci družile vsak dopoldan in jim omogočile ustvarjanje, otroške igre, skupno branje in preživljanje časa v naravi. Podobno celotedensko druženje je društvo organiziralo tudi zadnji teden v avgustu. Otroci so imeli priložnost za skupinsko poletno rajanje tudi drugo julijsko soboto, animatorke DPM pa so pripravile tudi nekaj ur pravljic, ki jih imenujejo Poletne sredine pravljice. POTREBNA FINANČNA SREDSTVA TUDI IZ PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV Omenjene aktivnosti je obiskalo preko 70 otrok. Članom DPM so pri delavnicah pomagali tudi taborniki Roda Sotočje Nazarje in ustvarjalka Tjaša - Čeberolca. V društvu so potrebna finančna sredstva za material za otroške delavnice pridobili tudi s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Sredi avgusta so organizirali dobrodelno zvočno kopel, s svojimi izdelki so sredstva zbirali tudi na sejmu domačih dobrot v kampu Menina in na prireditvi Rečica praznuje. Tatiana Angioi Številni rečiški otroci so poletne urice preživljali v družbi animatorjev društva prijateljev mladine. (Foto: Tatiana Angioi) ROMANJE Z REČICE OB SAVINJI NA BREZJE Po 80 prehojenih kilometrih je doživetje praznika drugačno Tradicionalno romanje z Rečice ob Savinji na Brezje, ki ga vsako leto organizira Župnija Rečica ob Savinji, operativno pa Peter Kolenc, je letos potekalo 29. zapovrstjo. Dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja se je na 80 kilometrov dolgo pot podalo 36 romarjev, kasneje se jim jih je pridružilo še 15. PRVI DAN PREMAGALI 50 KILOMETROV Romarji so pot pričeli po sveti maši, ki jo je zanje ob pol petih zjutraj daroval Janez Cerar. Pod vtisom vzpodbudnih besed so se podali proti cilju. V Čepljah so jih gospodinje za cesto pričakale z okrepčilom. Sledila je pot do Gornjega Grada in Nove Štifte na Črnivec, kjer so imeli kosilo. Nato so se spustili v Stahovico, kjer so se pri kapeli duhovno obogatili. Pot jih je nato vodila navkreber do Šenturške gore in nato navzdol skozi Dvorje do Adergasa. Tam jih je pričakal domači župnik Slavko Kalan in jim omogočil prepotreben počitek po skoraj 50 prehojenih kilometrih. NA CILJU UTRUJENI, A POLNI ZADOVOLJSTVA Po obilnem zajtrku so se romarji zgodaj zjutraj podali proti Predosljam, 18 mimo Brda pri Kranju, Naklega in skozi Podbrezje. Temperature niso bile previsoke, zato je bila hoja lažja, čeprav je večinoma potekala po asfaltu. Sledili so zadnji manjši vzponi in tunel pod avtocesto. Po okoli 30 kilometrih v tem dnevu so romarji utrujeni, a polni zadovoljstva najprej ugledali tablo Brezje, Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 nato pa baziliko Marije Pomagaj. Tam jih je pričakal rojak pater Krizostom Komar, ki od avgusta letos svoje dušno poslanstvo opravlja na Brezjah. Za vse prisotne je opravil praznično sveto daritev, romarji pa so se z avtobusom vrnili na svoje domove. Benjamin Kanjir Utrujeni, a zadovoljni romarji na cilju (Foto: Benjamin Kanjir) Ljudje in dogodki ŠPELA URTELJ, DIAMANTNA MATURANTKA »Delati želim z otroki, saj so to srčna in iskrena bitja, od katerih se lahko veliko naučiš« Po nazarski osnovni šoli je Špelo Urtelj iz Žlabora pot zanesla na program predšolska vzgoja na Gimnaziji Celje Center (GCC). Srednješolska leta so hitro minila, prežeta pa so bila z vestnostjo in učenjem, kar se je obrestovalo na maturi, ki jo je Špela izvrstno opravila in z vsemi možnimi točkami postala diamantna maturantka. NAGRADA ZA PRIZADEVNO UČENJE »Nisem se učila z namenom, da bi postala diamantna maturantka, je pa uspeh potrditev, da je bilo vredno truda in odrekanja,« je povedala Špela in dodala, da je to nagrada za vse dneve in noči za knjigami. Dosežek je tudi dobra odskočna deska in vir motivacije za študij, ki ga bo nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer predšolska vzgoja. PLUSI IN MINUSI ŠOLANJA NA DALJAVO V obdobju mature se je veliko učila, kot pravi, pa se je obrestovalo tudi sprotno in poglobljeno delo skozi vsa leta srednje šole, v katera je posegla epidemija: »Prednost šolanja na daljavo je bilo več časa, ki sem ga prihranila na račun vožnje. Lahko sem se po svoje organizirala in imela nekaj več prostega časa. Od začetka mi delo na daljavo ni bilo najbolj všeč, nato pa sem ugotovila, da mi tudi ta način ustreza in sem bila še Diamantna maturantka Špela Urtelj bo izobraževanje nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Mariboru. (Foto: osebni arhiv) bolj učinkovita. Slaba stran je bilo manj stika s sošolci in druženja, kar mladi seveda potrebujemo.« V času zaprtja šol so odpadla razna predavanja in delavnice z otroki, ki so pomemben vir izkušenj, saj je praktičnega usposabljanja že tako premalo. DOBRO VZDUŠJE NA ŠOLI IN PODPORA DOMAČIH Na GCC se čuti dobro vzdušje, ki ga krojijo ravnatelj, profesorji in dijaki. Prizadevajo si, da bi dijaki poleg formalne izobrazbe našli še kakšno prostočasno dejavnost, zato se vrstijo razne prireditve, interesne dejavnosti, delavnice, predavanja in izleti, je povedala Špela in v isti sapi dodala, da je imela v obdobju šolanja ves čas tudi polno podporo v družini: »Nikoli nisem čutila bremena pričakovanj domačega okolja, visoke cilje sem si postavila sama in jih tudi uresničila.« VESELI JO DELO Z NAJMLJAŠIMI Špela si želi delati z otroki v vrtcu ali v kakšnem drugem zavodu, saj pravi, da so otroci najbolj srčna in iskrena bitja, od katerih se lahko ogromno naučiš: »Ko delaš s skupino, se šele zaveš odgovornosti in spoznaš, da delo sploh ni preprosto, kot se morda zdi sprva.« Prostega časa ji ne ostaja veliko, zapolni ga z igranjem harmonike, druženjem s prijatelji in delom na domači kmetiji. Počitnice pred odhodom na fakulteto je namenila delu v vrtcu in v trgovini. Barbara Rozoničnik BODICA TEDNA Za tiste, ki so nedavno s pločevinkami nastlali okolico hidrološke postaje v Nazarjah, suša vsekakor ne predstavlja problema, saj so si grla odžejali s pivom in posedali na mestu, kjer bi v boljših okoliščinah tekla Savinja. So tudi optimisti, saj so jih pustili v bližini reke, najbrž misleč, da jih bo namesto njih odnesla voda, ki pa je je sedaj še manj kot takrat, ko so se odločili narediti reklamo zase in svoje slabe navade. Upati gre, da to niso bili delavci koncesionarja za urejanje brežin, ki so kosili travo ob reki in jo nekaj zmetali vanjo skupaj s posušenim drevjem, kar bi si zaslužilo posebno Bodico tedna. Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 19 Organizacije, Šport 37. MLADINSKI PLANINSKI TABOR V DOVJAH Mladim približali planinstvo in naravo Planinska društva Rečica ob Savinji, Velenje, Šoštanj in Tabor pri Vranskem so pripravila skupen tabor mladih planincev v Dovjah na Gorenjskem, ki se ga je udeležilo skoraj šestdeset osnovnošolcev od šestega do devetega razreda in njihovih mentorjev. Enotedenski tabor je vodil Matjaž Cvikl. AKTIVNOSTI PRILAGOJENE STAROSTI IN SPOSOBNOSTIM Udeleženci so obiskovali vrhove, ki so jih videli iz tabora. Najbolje pripravljeni so se podali tudi na Triglav. Obiskali so Planico in si ogledali treninge naših ZAHVALA Za nami je 37. Mladinski planinski tabor, ki je letos potekal pod platneno streho v Dovjah nad Mojstrano. Poleg staršev, občine in PD Rečica ob Savinji so nam teden bivanja v naravi in v naročju gora omogočili še donatorji: Savinjske novice, KLS Ljubno ob Savinji, Knapič Grušovlje, Kamp Menina Varpolje, Žaga Nina Rihter Šentjanž, Melavc prevozi Nazarje, Ribežl Samo Nazarje, Bider Dol Suha, Gratours Škofja vas, Krivec Janez Mozirje, Unatova kmetija Nazarje, Picerija Četara Okonina, Majda Kokovnik Potok, Pečnik Janez in Marta Florjan pri G. Gradu, Brinečev kmečki mlin Sp. Rečica, Papirnica Petka Mozirje, Avtoservis Janže Janez Letuš, Štiglic Dragica Radmirje, Dolinar Branko Nizka, Žan Kolar Varpolje, Spar Mozirje in Velenje, Polanšek Iztok Bočna, Mercator Mozirje, Zmajeva votlina in 7 burger Nizka, Osovnik Franc Radmirje, Kmetija Strnad Šmiklavž pri G. Gradu, Poljanšek Silva Šmiklavž pri G. Gradu, Kmetija Tiršek Rečica ob Savinji, Kmetija Sp. Goltnik Šmihel, Kmetija Špende Marjan Prihova, Mesarija Strojanšek Simon Parižlje, Kmetija Grčnik G. Grad, Ermenc Marjana Florjan pri G. Gradu, Davidov hram Ljubno ob Savinji, Kmetija Bitenc Zg. Pobrežje, Tratnik Barbara Pusto polje, Družina Kuhar Varpolje, Celjske mesnine Celje, Jagros Mozirje, Hribernik Sandi Lenart pri G. Gradu, Suhoveršnik Janez in Anica Zg. Dol pri G. Gradu, Mesnica Dominik G. Grad, Kea Šentjur, TK Batl Ljubno ob Savinji, Verbič Renata Vojnik, Osnovna šola Rečica ob Savinji, Andreja Vinkšel Gotovlje, Pekarna Banovšek Varpolje. Vsem donatorjem iskrena hvala. Hvala vodnikom, animatorjem, tehničnemu osebju, kuharjem in ekonomu, da ste skrbeli za nas, nas čuvali in učili planinskih veščin. Besede zahvale so premalo, vendar prihajajo iz srca. 20 skakalcev. Aktivnosti so bile prilagojene starosti in fizičnim sposobnostim udeležencev. Za njihovo varnost so skrbeli planinski vodniki. Mladi planinci so nabirali znanje tudi v planinski šoli, kjer je beseda tekla tako o varnosti v gorah kot o varovanju narave. ZA VSAKOGAR NEKAJ Za razvedrilo so skrbeli animatorji. Večere so zaključevali ob tabornem ognju, kjer so ob koncu tabora pripravili krst in taborne poroke. Spletla so se nova prijateljstva. Nekaj časa je bilo tudi za kolektivne igre z žogo. »Vsak je našel kaj zase. Otroci so se družili s sovrstniki in uživali ob animacijah in pohodih. Vsi v vodstvu smo se potrudili po svojih najboljših močeh, da smo mladim približali planinstvo in naravo ter jih naučili osnov planinske šole,« je ob koncu tabora ocenil Matjaž Cvikl. RŠ Udeleženci planinskega tabora v Dovjah na Gorenjskem (foto: arhiv PD Rečica ob Savinji) NOGOMETNA TEKMA LJUBNO : RADMIRJE Radmirci z izposojenimi Ljubenci do zmage Na Ljubnem ob Savinji so se pred lepim številom gledalcev domači nogometaši pomerili z gosti iz Radmirja. Tekma je postregla z nekaj atraktivnimi vložki in kar nekaj utrujenimi nogometaši. Da je do tekme lahko prišlo, so Ljubenci okrnjeni ekipi Radmircev Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 posodili nekaj igralcev. Na koncu so gostje to obrnili v svoj prid in zmagali z rezultatom 3:1. Rezultat je bil sicer bolj postranskega pomena, šlo je namreč za prijateljsko druženje. Štefka Sem Skupinska fotografija obeh ekip pred začetkom tekme (foto: Štefka Sem) Šport, Čestitke SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKO KOLESARSKEM SPUSTU Hrastnikova potrdila svoje mesto v svetovnem vrhu Gorska kolesarka Monika Hrastnik je na svetovnem prvenstvu v francoskem Les Getsu v spustu osvojila peto mesto. Naslov svetovne prvakinje je pripadel Avstrijki Valentini Höll, srebro Nemki Nini Hoffmann, bron pa branilki naslova Francozinji Myriam Nicole. Hrastnikova je dobro opravila s tehnično zahtevno stezo in ob prihodu v cilj prevzela vodstvo, potem pa so jo prehitele štiri konkurentke. ZA KOLAJNO PREVEČ NAPAK 28-letna Monika Hrastnik že ima kolajno s svetovnega prvenstva, pred dvema letoma je bila bronasta v avstrijskem Leogangu, je pa tudi dvakratna zaporedna evropska prvakinja iz Maribora. »Vožnja mi ni uspela najbolje. Zgoraj sem storila preveč napak. Svoje je naredil tudi stres, a vseeno je to peto mesto, ostala sem cela in na koncu sem lahko zadovoljna,« je v cilju povedala Hrastnikova. SELEKTOR ZADOVOLJEN »Monika je odpeljala super. Medalja je bila dosegljiva, zmanjkala je le dobra sekunda in pol, zato moramo biti z nastopom zadovoljni,« je pristavil slovenski selektor Sebastjan Zmrzljak. V Les Getsu je potekala tudi moška preizkušnja v spustu, ki so jo zaznamovali Francozi. Osvojili so vse tri kolajne. Edini slovenski predstavnik Jure Žabjek je bil 43. Franci Kotnik EVROPSKO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU Tilen Finkšt kljub težavam izpolnil pričakovanja Tilen Finkšt se je kot član Kolesarskega kluba Adria Mobil v začetku avgusta udeležil zahtevne mednarodne kolesarske dirke Sazka Tour na Češkem. Ekipa ni posegla po vrhunskih rezultatih, je pa bila dirka dobra NASTOP ZA REPREZENTANCO VEDNO NEKAJ POSEBNEGA. Finkšt je o tej izkušnji povedal: »Nastopanje za reprezentanco Slovenije je vedno nekaj posebnega. Vesel sem, da sem dobil priložnost na- Tilen Finkšt (levo) je bil na evropskem prvenstvu v Nemčiji eden od osmerice slovenskih reprezentantov. (Foto: arhiv KK Adria Mobil) Moniki Hrastnik ni uspelo ubraniti brona z zadnjega svetovnega prvenstva v Avstriji. (Foto: Tomi Lombar/Delo) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Na drugi tekmi z MK puško najboljši Ivan Rihter Strelsko društvo Gornji Grad je po poletnih počitnicah organiziralo drugo strelsko tekmo z malokalibrsko puško leže na 50 metrov, 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. Tekma je potekala na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču. Pri moških je zmagal Ivan Rihter, drugi je bil Aleksander Grudnik, tretji pa Jure Goličnik. Pri ženskah je po dveh tekmah vrstni red naslednji: 1. Ksenija Pahovnik, 2. Natalija Kreinz, 3. Anita Slabe. Tretja tekma bo odločala o prejemnikih medalj, ker šteje boljša od treh tekem. Janez Kolar priprava na evropsko prvenstvo v Münchnu, kjer je Tilen znova nosil dres slovenske reprezentance. EKIPA DELALA ZA KAPETANA Tilen Finkšt je bil v Nemčiji eden od osmih članov slovenske ekipe. Evropski prvak v cestnem kolesarstvu je postal Nizozemec Fabio Jakobsen, srebrno medaljo je osvojil Francoz Arnaud Demare, bron je pripadel Belgijcu Timu Merlierju. Slovenci so dirko odpeljali po pričakovanjih, sedmerica je delala predvsem za kapetana Luko Mezgeca, ki se je v zaključni gneči dobro znašel in v ciljnem sprintu razredčene glavnine za sabo pustil vrsto sprinterskih asov. stopanja na najvišjem nivoju elitne konkurence. Med dirko sem imel malo smole, saj sem bil zaradi mehanskih težav primoran dvakrat menjati kolo v ključnih trenutkih dirke. Lovljenje glavnine mi je vzelo kar nekaj moči. Krogi po središču Münchna so bili zelo tehnični in zahtevni. Dogovorjeno je bilo, da Luko Mezgeca kot kapetana ekipe čim bolj spočitega pripeljemo v zadnji krog, v katerem je za zmago odločal sprint. Menim, da je vsak od nas dal svoj maksimum. S šestim mestom Luke smo lahko zelo zadovoljni.« Tilen je na koncu zasedel 60. mesto. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 21 Nasveti PREVENTIVNA AKCIJA ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA Za večjo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta Poletje se izteka, z njim so se iztekle tudi šolske počitnice. Naše ceste so zopet polne otrok, ki so se vrnili v šolo, nekateri pa so na šolsko pot stopili prvič. Da bi bila njihova pot v šolo varna, od 31. avgusta do 9. septembra poteka preventivna akcija Začetek šolskega leta, namenjena varni vključitvi otrok v promet, ki jo vodi in koordinira Javna agencija vzgoji otrok. Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite: najboljša vzgoja je vedno vaš lasten zgled. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite. Policisti v prvih šolskih dneh preverjajo varno hojo otrok in prečkanje ceste ter opremljenost z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi. (Foto: Mojaobcina.si) RS za varnost prometa. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti in preverjajo tehnično brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se otroci prevažajo v šolo, pozorni pa so tudi na opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi. OTROCI V PROMETU NEPREDVIDLJIVI Skrb za tiste, ki ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na učence, ki se po počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. ZA VEČJO VARNOST OTROK POLICISTI SVETUJEMO Starši, te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno varnostni 22 Vozniki, kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni. Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, parkiriščih ...). UMIRJANJE PROMETA V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bomo policisti ob začetku šolskega leta izvajali ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bomo prispevali k umirjanju prometa. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. AKTIVNOSTI POLICIJE Pred začetkom šolskega leta Pred začetkom šolskega leta smo policisti pregledali cestnoprometno Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obvestili vzdrževalce cest. Vodstva šol smo opozorili na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa smo pripravili načrte varnih poti v šolo in predlagali morebitne spremembe prometne ureditve. Da bi zagotovili čim višjo raven prometne varnosti najmlajših, smo šolam predstavili tudi možnosti sodelovanja z drugimi institucijami pri varovanju otrok, na primer z avto moto društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ... Pridobili smo informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole. V prvih šolskih dneh V okolici šol izvajamo poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjamo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Poostreno nadziramo tudi tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok in uporabo varnostnih pasov ter dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Ob začetku šolskega leta za starše prvošolčkov pripravimo predavanja o prometni varnosti. Učencem predavamo o prometni vzgoji in jih spremljamo po šolskih poteh, jim svetujemo in jih učimo o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjamo na morebitne nevarnosti. Med šolskim letom Policisti tudi med šolskim letom preverjamo brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete in kontroliramo njihove voznike (preverjamo počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontroliramo dokumente). Precej pozornosti posvečamo nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti sodelujemo z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov. Po pooblastilu generalnega direktorja policije Matjaž Sem, spec., policijski inšpektor specialist I Informacije, Zahvale, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • KRAJA NI USPELA Spodnja Rečica: V noči na 22. avgust je neznani storilec na delovišču poskusil ukrasti tovorno vozilo. Razbil je steklo na sovoznikovih vratih, vstopil v notranjost vozila in poškodoval kontaktno ključavnico. S spojitvijo kablov je poskusil spraviti vozilo v pogon in ga odpeljati, vendar mu to ni uspelo. S svojim dejanjem je povzročil za okoli 1500 evrov materialne škode. • GASILCI NA POMOČ REŠEVALCEM Nazarje: 23. avgusta ob 12.14 so na Zadrečki cesti gasilci PGD Nazarje nudili pomoč reševalcem iz Mozirja. Obolelo osebe so prenesli iz prvega nadstropja do reševalnega vozila. • ZAHVALA Valentina ROČNIK BALLANTYNE 3. 9. 1980 - 17. 6. 2022 NEPOGAŠENO KURIŠČE Loke pri Mozirju: 23. avgusta ob 20.33 so občani opazili nepogašeno kurišče, izven katerega se je ogenj širil na okolico. Gasilci PGD Mozirje so požar na površini okoli desetih kvadratnih metrov pogasili, požarišče prekopali in zalili z vodo. • Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. STREŠNIK OGROŽAL MIMOIDOČE Mozirje: 24. avgusta ob 18.10 je na trgu na eni izmed stavb odkrit strešnik ogrožal mimoidoče. Gasilci PGD Mozirje so ga odstranili in s tem poskrbeli za varnost. Za pomoč se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, pogrebni službi Morana, možu Kenu in članom ameriške družine izseljencev v Kaliforniji, sploh Branetu. Hvala sosedi Lojzki in župniku Ivanu Šumljaku za molitev v vežici, sosedom pogrebcem, cerkvenemu pevskemu zboru in ljudskim pevkam Pušeljc, govornici Nataši in župniku Janezu Cerarju, ki so opravili lep obred. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste z nami pospremili Valentino na zadnjo pot in se je boste spominjali. Domači EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okužb spet nekoliko višje V četrtek, 25. avgusta, je bilo v Zgornji Savinjski dolini po podatkih covid-19 sledilnika 149 potrjeno okuženih. Največ okužb niso, kot običajno, našteli v največji občini Mozirje, temveč v občini Luče - 38. Sledi mozirska občina s 36 okužbami, nato pa Ljubno 26, Nazarje 17, Gornji Grad 16, Rečica ob Savinji 6 in Solčava 3. Teden dni prej je bilo v dolini 113 potrjenih okužb. ŠS POPRAVEK INFORMACIJE V 34. številki Savinjskih novic je bil objavljen članek o teniškem turnirju v Krnici z naslovom Sašo Rosenstein v finalu boljši od Jerneja Ribiča. V članku je napačno navedeno ime tenisača Božiča. Namesto Mitja je pravilno Žiga. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 23 Za razvedrilo OD PASU DO KOLEN – PREPOVEDANO! V etno vasici v Lučah je med devetimi hišicami starih obrti tudi žniderska. Obleka, narejena po meri, je včasih predstavljala pravo bogastvo, biti krojač pa ni bilo kar tako. Za rokodelce so veljale določene norme in pravila. Pravi krojač je moral imeti pomočnico, muškro, ki je od poročenih žena vzela mero za obleko, saj jim je od pasu do kolen krojač ni smel vzeti. BR »RIBE 'MAM NA PREDE' …« Potovka se je oglasila v novi gostilni Na Produ v Lučah, da bi birtu prodala ravnokar ulovljene ribe in jih ne bi bilo treba nositi v Gornji Grad: »En frakl mi ga najpre prnes, da se nam prahladila! Se mi zdi, da me spode še kar u ficlne zibe, k sem zutre na vse zgode bredla p' Lučnci in ribe lovila, zgore u glavo me je pa št sonce na poti sem čist prekuhalo. Šnopc bo sigurn' pomago … Uuu, mate dubr šnopc! Ribe mam' na prede', ki jih majo lidi tak radi. Tiste, ta dobre ribe z Lučnce, ki jih ma tud gospoda čez hribr tak u čisleh! A jih sl'čajno ke nucate?« BR Z DOMIŠLJIJO JE VSE MOGOČE Tako rada ima podeželje, živalski svet in življenje na sploh, da poleg pisanja poezije in proze rada tudi riše. Predsednica društva Slap Albina Rajter je na šmihelskem prazniku razstavila več del, med njimi tudi motive živali. Na vprašanje, kako se loti slikanja, je odgovorila: »Ko imam pred seboj napeto platno in barve na dosegu roke, si zamislim, da sem žival, in že sem v vlogi konja, muce, psička ali telička … Nato barva kar steče po beli površini … Najtežje pričaram vonjave, a z nekaj domišljije slikar tudi to premore!« JM 24 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 Za razvedrilo, Informacije POEZIJA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Aleš Debeljak: Zamenjave, zamenjave; Imena smrti; Slovar tišine V času avtorjeve 60. obletnice rojstva je založba Mladinska knjiga izdala jubilejni ponatis Debeljakov prvih treh pesniških knjig. Vse tri so po mnenju poznavalcev prelomne za slovenski literarni prostor. Prva prava Debeljakova pesniška knjiga je Zamenjave, zamenjave. Drugo, z naslovom Imena smrti, poznavalci poezije dojemajo kot prvi celosten postmodernistični dokument v slovenski poeziji. V naslednji in zadnji iz jubilejnega ponatisa, v Slovarju tišine, Debeljak svojo predanost poeziji le še okrepi. Svojo držo v njej radikalizira, ko v eni pesmi zapiše »Dovolj je besed« in v drugi nadaljuje »Še te so nepotrebne«. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 2. september Sobota, 3. september Sreda, 7. september Četrtek, 8. september ob 12.00. OŠ Ljubno ob Savinji Otvoritev prve pametne podeželske učilnice v Sloveniji ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Otvoritev razstave Extempore Rečica 2022 ob 8.00. Logarska dolina (pod slapom) Start ultra maratona Logarska dolina–Celje ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Grad Vrbovec v Nazarjah Koncert vokalne skupine Vox Corde ob 19.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Otvoritev kiparske razstave Ive Japec z naslovom Geneza ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam tele limuzin bik, star 7 dni; gsm 068 667 858. Prodam par kamerunskih ovc, stara 8 in 5 mesecev, nista v sorodu; gsm 041 216 481. Prodam race za pobiranje rdečih polžev; gsm 041 280 005. Prodam 6 mesecev staro teličko, ls pasme, je pašna; gsm 040 643 112. Prodamo brejo telico, sivka, A kontrole, brez rogov, pašna, predvidena telitev 1. 10. 2022; gsm 040 528 442. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PODARIM Podarim zajčka samčka prijazni družini; gsm 031 642 058. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim telice in krave za zakol, prodamo prašiče od 110 do 150 kg; gsm 031 832 520. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam jajček za otroka – 10 eur, krstno oblekico – 15 eur; gsm 064 169 282 Mateja. Zaradi prenehanja dejavnosti 26 Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 prodamo mlekovod in prevozni bazen 580 l za mleko, cena po dogovoru; gsm 051 364 174. Kovinsko cisterno, 1300 l, na prikolici, s tremi napajalniki, prodam; gsm 051 357 787. Prodam domače ocvirke in svinjsko mast; gsm 041 950 946. Prodam suha bukova metrska drva ali menjam za bale; gsm 041 519 507. VOZILO – PRODAM VW passat 2,0 tdi, 4x4, l. 2011, karavan, prodam, 7700 eur; gsm 051 626 627. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem (Loke pri Mozirju); gsm 041 280 005. Za razvedrilo, Oglasi Savinjske novice št. 35, 2. september 2022 27 Naročnik: KD Lepa Njiva