34 Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in Društvo za ohra- njanje naravne dediščine Slovenije ( DONDES) sta leta 2014 na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Pravilnika o spre- membah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave s pripada- jočo Prilogo 2: Načrtovani odstrel volka (Canis lupus) v povezavi s 7.a členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. S pobudo smo želeli preveriti oziroma dokazati, da je način, na katerega je država tedaj izvajala od- strel volkov, nezakonit in ni v skladu z zakonodajo, na katero se je sklicevala. Z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti 2. člena Pravilnika se je začela pravna pot za spremembo na področju posegov v populacije volka in rjavega medveda. PIC je pripravil pravno mnenje, da so posegi v populaciji volka in medveda z odstrelom v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in Direktivo o habitatih. Glede na ogroženost vrste, njeno biologijo in majhnost populacije smo se v organizacijah odločili, da po- stopke sprožimo le za volka. Sodelovanje PIC in DONDES je pozitiven primer sodelovanja dveh nevladnih orga- nizacij, ki sta povezali interese in znanje. DONDES na področju naravovarstva in kot društvo, ki deluje v javnem interesu na podlagi ZON (v primeru tožb je bilo treba izkazati pravni interes strank po ZON), in na drugi strani PIC kot zavod, ki premore pravno znanje in ima status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja. Tako sta se organizaciji podali na pravno pot, ki je v 2018 pripeljala do spremem- be Uredbe o odvzemu osebkov iz narave, ki opredeljuje postopke glede rjavega medveda, volka pa v uredbi ni bilo več. Za volka je začel veljati sistem izdajanja indi- vidualnih odločb za odstrel, ki jih v okvi- ru upravnih postopkov za vsakega volka posebej pripravi Agencija RS za okolje (ARSO). Pomen vztrajnosti in poznavanja pravnih sredstev za ohranitev volkov Besedilo: Aljoša Petek in Mateja Poljanšek Velika ovira za sprožitev pravnih postop- kov na področjih varstva okolja in ohra- njanja narave pri nas je, da je zelo malo pravnih strokovnjakov, ki so specializira- ni za ti področji. Čeprav se splošna zavest o varstvu okolja in ohranjanju narave v zadnjih desetletjih povečuje, je pomanj- kanje znanja na pravnem področju za bra- njenje interesov okolja in narave še vedno zelo očitno, in to tako v odvetniških kot v sodniških in tožilskih krogih. Zavedanje o pomenu zavzemanja za pravice okolja in narave s pomočjo pravnih argumentov žal še vedno podcenjuje tudi civilna družba in nevladne organizacije. Zagovarjanje interesov narave in okolja je mnogokrat odvisno od posameznikov in nevladnih organizacij, zato je prelivanje znanja iz naravovarstvenega v pravni prostor in obratno ključnega pomena za učinkovito in pravočasno, celo preventivno varova- nje okolja in narave. Za začetek postopka za oceno ustavno- sti 2. člena Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave in za vse nadalj- nje postopke je bilo izjemno pomemb- no, da je bilo področje varstva volkov z Sledi volka. Prva stopala imajo po pet prstov, za- dnja po štiri. Na prstih ima močne kremplje, ki jih ne more vpotegniti v šapo. (foto: Rudi Kraševec) Slovenska populacija volka je ena izmed redkih avtohtonih populacij, ki je še ostala v Evropi. Slovenija predstavlja most med Dinarskim gorstvom (kjer močna populacija volka še obstaja) in Alpami (kjer se je populacija začela vzpostavljati šele v zadnjem desetletju), zaradi česar je ohranitev volka na celotnem območju razširjenosti v Sloveniji velikega pomena za širitev vrste v Zahodno Evropo in ponovno vzposta- vitev stabilne populacije v Alpah. To je ključnega pomena za dosego dolgoročnega cilja viabilne dinarsko- -alpske metapopulacije. (foto: Miha Krofel) 35 naravovarstvenega vidika dobro strokov- no raziskano. Projekt SloWolf in njegove strokovne analize ter ugotovitve (pa tudi pogovori s strokovnjaki) so ustvarili re- alno in tudi zunanjim bralcem (med dru- gim pravnikom) razumljivo sliko o stanju populacije volkov v Sloveniji. Iz raziskav je bilo mogoče jasno videti, kako posame- zni ukrepi (vključno z odstrelom) vpliva- jo na ohranjanje populacije in družbeno sprejemljivost deljenja življenjskega pro- stora z volkovi. V stališčih SloWolf, nasta- lih na podlagi znanstvenega raziskovanja, tako piše, da »splošno ubijanje volkov v obsegu, ki še zagotavlja dolgoročni obstoj populacije, ni ukrep, s katerim bi bilo mogoče učinkovito zmanjšati škode zaradi napadov volkov na živino niti kratkoročno niti dolgoročno.« V Republiki Sloveniji se volkove odstreljuje že slaba tri desetletja, torej gre za dolgotrajno prakso. Družbe- na (ne)sprejemljivost, predvsem za rej- ce drobnice, katerim volkovi povzročajo škodo, je vseskozi poglavitni argument države pri utemeljevanju vsakoletnega odstrela volkov. Država je pri rejcih z vsa- koletnim odstrelom utrdila prepričanje, da je odstrel potreben in tudi učinkovit na področju preprečevanja škod, kar pa je v nasprotju s številnimi strokovnimi raz- iskavami in analizami, ki celo zatrjujejo, da sta odstrel in količina škodnih dogod- kov nepovezana dejavnika in da se število škodnih dogodkov ob odstrelu alfa volkov lahko celo poveča. Za sprožitev pravnih postopkov v primeru branjenja interesov narave je zato nujno dobro poznavanje dogajanja v naravi, temu sledi preučitev pravnih podlag in na tej podlagi se lahko uspešno lotimo uporabe pravnih sredstev z namenom varovanja interesov ohranja- nja narave ali okolja. V primeru odstrela velikih zveri, torej tudi volka, pa je tre- ba upoštevati tudi politično občutljivost vprašanja, pa čeprav to ni vplivalo na or- ganizaciji (PIC in DONDES), da bi odstopi- li od postopkov ali da bi razmišljali o tem. V PIC in DONDES smo prvo tožbo zoper državo na Upravnem sodišču zaradi ne- zakonitega odstrela volkov v Sloveni- ji vložili že 2015; pred tem je bil, kot že rečeno, sprožen postopek na Ustavnem sodišču. Leta 2015 je bila sprožena tožba zoper Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je pravni akt, ki ga izda mi- nister za okolje in prostor (Uradni list RS, št. 28/09 do 78/2015). S sodbo I U 1522/2015 je Upravno sodišče takratno Prilogo II Pravilnika, ki je določala odstrel in višino odstrela volkov, razveljavilo. S tem je sodišče v praksi prepovedalo od- strel volkov vsaj do naslednje sezone. Te- mu je sledila sprememba in odločanje o tem, koliko volkov se bo odstrelilo, se je preneslo na Vlado, pravilnik pa je postal odlok, ki ga sprejme Vlada. Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018 se pravno in vsebinsko od prejšnjega pravilnika, ki ga je Upravno sodišče pre- poznalo kot nezakonitega, ni razlikoval v nobeni od bistvenih točk. PIC in DON- DES sta zato januarja 2018 na Upravno sodišče vložila tožbo zoper ta novi Odlok. Tudi v Odloku je Upravno sodišče s sod- bo I U 168/2017-18 razveljavilo Prilogo II, ki je določala višino odstrela volkov. Pogled z vrha Velike Milanje na Volovjo reber, ki je jugozahodni rob Snežnika in predstavlja osrednje ob- močje naselitve velikih zveri pri nas. Tu so velike zveri morda najbolj varne pred človekovimi vplivi. Sne- žnik v povezavi z Gorskim kotarjem in Velebitom tvori gozdni kompleks, ki omogoča dobro povezovanje volkov v Sloveniji z ostalimi v dinarsko balkanski populaciji, kar je ključno tudi za ohranjanje volka pri nas. (foto: Rudi Kraševec) V alpski svet se je volk po več kot 50 letih spet vrnil. Območji Porezna (zgoraj) in Ratitovca (spo- daj) sta predstavljali ključni konfliktni območji, ki sta vodili v nastanek Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave. Alpski svet zaradi svojega reliefa in načina paše predstavlja tudi nove izzive pri obli- kovanju ukrepov za varovanje živine pred napadi velikih zveri. (foto: Rudi Kraševec) Poslanstvo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) je že več kot dve desetletji usmerjeno v pomoč civilni družbi pri razreševanju različnih pravnih vprašanj in pri širjenju pravnega znanja tudi na področju varstva okolja in ohra- njanja narave, skupaj z naravovarstvenimi organizacijami in društvi. PIC v okviru projekta Zagovorniki okolja nudi brezplačen prvi pravni nasvet na področju var- stva okolja, ohranjanja narave ali urejanja prostora. Gre za Zeleno svetovalnico, ki je za uporabnike brezplačna. O svetovalnici si lahko več preberete na http:// zagovorniki-okolja.si/zelena-svetovalnica. Če potrebujete pravni nasvet ali pomoč, ki se nanaša na okoljsko in naravovarstveno vsebino, lahko posredujete vprašanje na svetovalnico. DONDES je prostovoljno združenje občanov, ki si prizadeva za ohranjanje narave, zlasti naravne dediščine, ozaveščanje in izobraževanje, učinkovito pravno varstvo ter želi prispevati k poglabljanju in širitvi znanj na področju naravovarstva, skrbi za povezovanje med različnimi strokami ter sodelovanje z drugimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. Za več informacij o društvu in njegovih aktivnostih, obi- ščite spletno stran na https://naravnadediscina.weebly.com. 36 Kljub obstoju že druge sodbe, ki je ugo- tavljala, da se država na nezakonit način loteva odstrela volkov, je bil za leto 2018 sprejet nov odlok, ki je bil, razen v (zelo) omejenih delih obrazložitve, identičen prejšnjemu – torej tistemu, pri katerem je Upravno sodišče že razveljavilo odstrel volkov zaradi njegove nezakonitosti. PIC in DONDES sta sprožila novo tožbo in tako je bila 6. septembra 2018 sprejeta zadnja in tretja sodba v vrsti sodb Uprav- nega sodišča (I U 102/2018-17), ki je zno- va odpravila Prilogo II Odloka in v praksi prepovedala odstrel do konca veljavnosti Odloka. Po tej sodbi pa v novem odloku o ukrepu odvzema rjavega medveda in vol- ka odstrel volkov ni bil več predviden. Direktiva o habitatih je poglavitna pravna podlaga za področje upravljanja zavaro- vanih prostoživečih živali, med katere sodi tudi volk. Tožniki smo sledili trem testom, ki jih mora država po Direktivi izpolnjevati, zato da lahko predpiše od- strel zavarovanih prostoživečih živali. Direktiva je prenesena v slovenski pravni red z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki neposredno prenaša tri pogoje za odstrel. Gre za »selektiven in omejen odvzem živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu« iz prvega odstavka 7. člena Uredbe; za odstrel morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: › da ni druge zadovoljive možnosti, ki bi učinkovito nadomestila odstrel, › da gre za omejen in selektiven odvzem iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji, › da odvzem (odstrel) ne škoduje vzdr- ževanju ugodnega stanja populacije ter, › najpomembnejše, da sploh obstaja problem ali situacija, ki utemeljuje omejen in selektiven odvzem iz narave. Upravno sodišče je v zadnji sodbi (I U 102/2018-17) ugotovilo (op. v prispev- ku navajamo ugotovitve iz zadnje sodbe, a so prejšnje vsebinsko zelo podobne), da se država neupravičeno sklicuje na družbeno (ne)sprejemljivost pri od- strelu volkov, ki naj bi bila »problem ali situacija«, ki utemeljuje omejen in se- lektiven odvzem iz narave. Gre za sicer legitimen razlog, zakaj bi volkove lahko odstrelili, vendar je po besedah sodi- šča »odnos splošne javnosti in lovcev do velikih zveri, konkretno volkov, pretežno pozitiven [opravljena je bila raziskava javnega mnenja v okviru projekta SloWolf – dostopno na spletni strani projekta –, v katero so bili vključeni lovci, rejci drobni- ce ter splošna javnost], deloma negativen pa naj bi bil odnos rejcev, ki izražajo veliko nezadovoljstvo[,] in dela kmetijske stroke. Vendar pa po presoji sodišča nobene od teh kategorij ni mogoče same po sebi (npr. zaradi splošno znane številčnosti ali družbenega vpliva), brez navedbe nadaljnjih razlogov, enačiti z »javnostjo« oziroma njenega odnosa do volkov enačiti z njihovo družbeno sprejemljivostjo, posebno ker toženka [država, op. a.] sama navaja, da je odnos splošne javnosti do velikih zveri pozitiven«. Ker država ni na drugačen način utemeljila razloga za od- strel, je bil odstrel volkov prepoznan kot neutemeljen že na tej točki. Sodišče je kljub temu, da je že navede- no neizpolnjevanje pogoja zadostovalo za razveljavitev Priloge II Odloka, na- daljevalo z obravnavanjem pogoja, ki je zgoraj naveden pod prvo alinejo, da to- rej ni druge zadovoljive možnosti, ki bi učinkovito nadomestila odstrel. Citira- va sodišče: »Toženka sama navaja, da je bilo v zadnjih letih sprejetih več ukrepov (sofinanciranje zaščitnih ograj, plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov), ki so »usmerjeni na ohranjanje in izboljševanje sobivanja ljudi z velikimi zvermi«, zato med metode za izboljševanje družbene sprejemljivosti strogo zavarovane živalske vrste očitno ni mogoče šteti izključno metod za zmanjšanje populacije. Tudi širjenje populacije volka samo po sebi ne pomeni, da je odvzem utemeljen z vidika njihove družbene sprejemljivosti na teh območjih. Ker je za primere povzročanja škode na premoženju predvidena izjema na podlagi druge alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe oziroma točke (b) prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive, nezadovoljstvo rejcev namreč ne more biti odločujoče. Poleg tega, kot izpostavljata tožnika, škodnih dogodkov ni manj zaradi vsakoletnega odstrela, temveč zaradi preventivnih ukrepov. Tudi na nezadovoljstvo rejcev zaradi izvajanja preventivnih ukrepov pa bi po presoji sodišča toženka lahko vplivala z ustreznim izobraževanjem. Glede na navedeno po presoji sodišča odločitev o posegu v zaščiteno vrsto ni natančno in ustrezno obrazložena, saj toženka v obrazložitvi izpodbijanega upravnega akta niti ni dovolj natančno obrazložila izpolnjevanje pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti za izboljšanje družbene sprejemljivosti, in to tudi v primeru, če bi bil ta odnos pomembnega dela javnosti dejansko odklonilen (kar očitno ni).« V preteklo- sti je bilo sprejetih že veliko ukrepov na področju zavarovanja premoženja rejcev drobnice na območjih, kjer živijo volkovi. Ti so se izkazali za učinkovite, a se niso razširili do te mere, da bi število škodnih Navedene sodbe so javno dostopne in jih lahko najdete z vnosom opravilne številke posamezne sodbe v spletni br- skalnik ali na spletnih straneh sodišč. Volk, tudi sivi ali navadni volk, je največja vrsta iz družine psov. Razširjen je po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. (foto: Miha Krofel) Volk ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečno višino 45–75 cm in tehta 20–80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač. Za razliko od psa ima na podlakti 10 cm dolgo in 2 cm široko črno progo. (foto: Miha Krofel) 37 dogodkov zadostno znižali. Zato je ponov- no postavljeno težišče delovanja države na preventivne ukrepe, ki bodo temeljili na ozaveščanju rejcev pa tudi na finančni podpori za postavitev ovir, ki bodo drob- nico varovale pred volkovi. Gre za ukre- pe, ki so v nasprotju z odstrelom in so dokazano učinkoviti. Če zgoraj opisano zgodbo postavimo v časovni kontekst, je šlo skupaj z drugimi formalnimi in neformalnimi dejanji za 6 let prizadevanj, po katerih je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), soočeno s pravno zavezujočimi odločitvami Uprav- nega sodišča in morebitnimi posledica- mi nadaljnjega nezakonitega delovanja, končno spremenilo način reševanja od- strela volkov v državi in začelo situacijo reševati na zakonit in vključujoč način in zato v zadnjem Odloku za leto 2019 od- strel volkov ni bil več predviden. Zgodbe pa kljub temu ni bilo konec. Si- tuacija na področju upravljanja rjavega medveda in volka se je spomladi 2019 na terenu začela zaostrovati in poslabše- vati, vrstili so se različni pritiski civilnih združenj, političnih skupin in posamezni- kov, končni rezultat tega zaostrovanja pa je bil v Državnem zboru sprejeti Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19). Delno je bil to tudi rezultat neu- temeljeno dolgega čakanja na nov odlok MOP (za Vlado ga pripravlja ministrstvo), ki bi urejal odstrel rjavega medveda. Prav tako pa ARSO s strokovnimi službami ni izvajal individualnih odstrelov volka, če- prav bi to lahko počel. V juliju 2019 sta tako PIC in DONDES na Ustavno sodi- šče vložila Pobudo za oceno ustavnosti interventnega zakona o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave, kar je bilo gle- de na naša predhodna delovanja na po- dročju urejanja odstrela volka iz narave razumljivo. Pobuda je bila vložena zato, ker smo menili, da je način urejanja od- strela medvedov in volkov z interventnim zakonom, glede na to da v slovenskem pravnem redu že obstaja zakonsko urejen sistem odstrela, protiustaven. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-194/19-24 zaradi neustavnosti Zakon razveljavilo. Ustavno sodišče je v odločbi ugotovilo, da je Državni zbor, kot zakonodajno telo, prevzel odločanje o tem, o čemer odlo- ča po veljavni zakonodaji Vlada z odlo- kom. Glede prilog odlokov se je Ustavno sodišče doslej že dvakrat izreklo, da gre za individualiziran akt, ki se izpodbija pred Upravnim sodiščem. Sodbe sodišča v upravnem sporu so za organe izvršilne oblasti (Vlado, ministrstva itd.) zavezu- joče – gre za vse sodbe, navedene zgoraj. Če sodišče odpravi prvotno odločitev, je organ izvršilne oblasti pri morebitni novi izdaji akta vezan na pravno mne- nje sodišča glede uporabe materialnega prava (predpisov) in na njegova stališča, vezana na postopek. Ni pa na to vezan za- konodajalec in zakonsko urejanje samo po sebi ne more biti v nasprotju z usta- vo (16. točka). Vendar pa načelo delitve oblasti pomeni tudi, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti druge, niti ne sme nedopustno posegati v izvajanje njenih tipičnih funkcij – zako- nodajna oblast ne sme prevzemati tipično izvršilnih funkcij (to je izvrševanje zako- nov). O odločitvah izvršilne veje oblasti in skladnosti teh z zakoni in ustavo določa sodna veja oblasti. Konkretno pa je zako- nodajna veja (Državni zbor) z urejanjem materije, za katero skrbi izvršilna veja oblasti (Vlada), prevzela funkcijo Vlade – poleg tega je bil Zakon identičen dose- danjim odlokom, ki so že predstavljeni zgoraj. Ker s posegom omenjeni zakon ni dopuščal možnosti sodnega nadzora nad odločitvijo, je Državni zbor posegel tudi v funkcijo sodne veje oblasti – sodni obla- sti je preprečil izvajanje neodvisnega so- dnega nadzora, ki bi ga morala sodna veja oblasti vselej imeti nad izvršilno. Monitoring populacije volka je za sezono 2019/20 pokazal, da se med 121 in 150 volkov združuje v 16 tropov, od katerih si 4 delimo s Hrvaško. Pri nas jih je torej med 104 in 129. (foto: Miha Krofel) Volk je pri nas zavarovana vrsta, varuje se tudi njegov habitat. Uvrščen je v prilogi II in IV Direktive o habi- tatih in na Rdeči seznam kot prizadeta vrsta (E). (foto: Miha Krofel) 38 Še posebej pomembni sta bili dve ugotovi- tvi Ustavnega sodišča ter mnenje prof. dr. Rajka Kneza, predsednika Ustavnega sodi- šča. Ustavno sodišče je v odločbi razložilo, kako mora država izpolnjevati Aarhuško konvencijo, ki zagotavlja dostop do prav- nega varstva, če gre za odločitve, ki so v nasprotju z okoljskim pravom. Slednje je obrazložilo predvsem z vidika nevla- dnih organizacij, ki izpolnjujejo posebne pogoje po nacionalnem pravu (status v javnem interesu) in ki imajo torej poseben pomen pri varovanju okolja/narave. Drža- va, po besedah Ustavnega sodišča, zagota- vlja zdravo življenjsko okolje, katerega del so tudi zavarovane živalske vrste kot del skupne naravne dediščine. Dr. Rajko Knez pa je v ločenem mnenju po- udaril, da se zaveda dejanske problemati- ke upravljanja volkov, vendar je Ustavno sodišče odločalo o pomembnem ustav- nopravnem sistemskem vprašanju in se ni spuščalo v vsebino (materije, ki ima sicer naravo posamičnega akta) – nasto- palo je kot branik ustavnosti. Zakonoda- jalec je prevzel funkcijo izvršilne oblasti, preslišal je opozorila Zakonodajnopravne službe Državnega zbora in očitno želel, da o tej vsebini ne presoja več Upravno sodišče (se tako izogne določanju, ki mu ni po volji). Posebej se je Knez posvetil tudi neustreznosti argumenta, da »se je z zakonsko ureditvijo mudilo«, in ga zavrnil. Ustave ne smemo prilagajati konkretnim okoliščinam, ki niso nastale čez noč; ne gre za nepričakovane, nepredvidljive oko- liščine, rezervni scenariji bi bili potrebni že v času sodnega odločanja, saj vedno lahko pride do negativne odločitve sodi- šča. Knez je izpostavil tudi, kako bi morali razumevati izvajanje prevzetih obvezno- sti iz Aarhuške konvencije glede dostopa do sodnega varstva v povezavi z našim ustavnim redom in ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. V tem delu je s svojim ločenim mnenjem pomembno prispeval k manku pravnoteoretične ma- terije, ki doslej ni bila dovolj osvetljena s strani Ustavnega sodišča in je bila tako zapostavljena. V praksi odločitev Ustavnega sodišča po- meni, da se morajo postopki, povezani z odstrelom volkov in medvedov v Sloveniji, sedaj nadaljevati po veljavni ureditvi ZON in Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. MOP od jeseni 2019 vo- di procese usklajevanja (tako v strokov- ni skupini kot v deležniški skupini vseh vpletenih deležnikov) z namenom, da bi vse vpletene institucije in prizadeti kme- tje lahko skladno z zahtevami Direktive o habitatih (in sodb Upravnega sodišča ter sodbe Sodišča EU v zadevi zoper Finsko) koristili sistem izdajanja odločitev o od- vzemu v primeru konfliktov z volkovi in medvedi, ki jih izdaja ARSO. Verjameva, da so sedaj pripravljeni na to in bodo lah- ko ustrezni postopki tudi uspešno stekli. V primeru sodbe sodišča EU z dne 10. 10. 2019 proti Finski (glej okvir) je sodišče EU zavezujoče odločilo, da mo- ra biti cilj (problem), zaradi katerega se uveljavlja izjema odstrela po Direktivi o habitatih, jasno določen in natančno ute- meljen (npr. pri nas je to družbena spre- jemljivost) in mora biti dokazano, da tega cilja ni mogoče doseči z drugo zadovoljivo rešitvijo (pri nas bi bile to aktivnosti var- stva, pomoči kmetom pri varstvu, komu- nikacijske aktivnosti s prebivalstvom za sobivanje). Predstavljene sodbe Upravnega sodišča in končna sprememba Odloka pomenijo preboj, ki lahko tlakuje pot tudi drugim okoljskim »zmagam« po pravni poti, še posebej na področju zavarovanih prosto- živečih vrst. Pravni postopki so žal dol- gotrajni in za njihovo uporabo je nujno poznavanje pravnih mehanizmov in sred- stev. V PIC in DONDES smo veseli, da nam je uspelo, hkrati pa opozarjamo, da je tre- ba tovrstno sodelovanje pravne, naravo- slovne in širše okoljske sfere v Sloveniji poglobiti in razširiti. Le tako bo prihajalo do pretoka različnih znanj in uspešnega sodelovanja tudi med nevladnimi orga- nizacijami. Vse, ki se soočate s tovrstnimi primeri, pa lahko le opogumimo, da se ne ustrašite zahtevnosti postopkov in si po- iščite pravno pomoč pri organizacijah, ki imajo izkušnje in znanje. SODBA SODIŠČA EU V ZADEVI ZOPER FINSKO Finska se je pred Sodiščem EU znašla, ker je njihova agencija za divjad decem- bra 2015 izdala dve enomesečni lovski dovoljenji, s katerima je v Severni Savoniji enemu lovcu dovolila odstrel štirih, drugemu pa odstrel treh volkov. Na odločbo o odstrelu se je pritožilo finsko združenje za varstvo narave s skrajšanim imenom Tapiola (Luonnonsuojeluyhdistys Tapiola Pohjois-Savo — Kainuu ry). Finsko vrhovno upravno sodišče se je obrnilo na Sodišče EU za razlago, ali lah- ko države članice EU dovolijo lov za upravljanje populacije na podlagi 16. člena Direktive o habitatih. Na podlagi te določbe lahko ob spoštovanju nekaterih po- gojev odstopajo od svoje obveznosti, da zagotovijo prepoved namernega ubijanja volkov kot vrste, ki je s to direktivo strogo zaščitena. Sodišče EU je sicer potrdilo, da se po t. i. habitatni direktivi lov na strogo zavaro- vane živali, kot je volk, lahko izvaja. Vendar je ob tem izrazilo stališče, da so pogo- ji za to zelo restriktivni. V sodbi je postavljen visok dokazni standard izključitve razumnega (znanstvenega) dvoma. Sodišče je odločilo, da je podelitev dovoljenj za odstrel volkov možna le v izjemnih primerih in kot skrajna možnost, ko so bili izvedeni že vsi drugi blažji ukrepi in ti niso bili uspešni. »Med drugim Sodišče EU-ja izpostavlja, da je breme dokazovanja na državi članici, ki dovoli takšno upravljanje[,] in da je treba pri dokazovanju uporabljati previdnostno načelo, še zlasti če po presoji najboljših znanstvenih podatkov ostane negotovost glede izpolnjevanja pogojev, ki jih zahteva direktiva o habitatih,« so navedli in opozorili, da je omenjena sodba relevantna za vse države članice EU in »se smiselno uporablja tudi pri vprašanju upravljanja vseh drugih strogo zavarovanih velikih zveri in drugih strogo zavarovanih vrst, ki so uvrščene na prilogo direktive o habitatih«. Prostoživeči zdravi volkovi ne predstavljajo nobene grožnje za človeka – v Sloveniji v zadnjih 100 letih ni znan noben primer napada volka na človeka. (foto: Miha Krofel)