"m ■O
Zrn
icn
im "o
Ir-■E-
NASA TEMA
Porod na domu str. 12-13
PRILOG
TV SPORIH
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 18 / Leto 77 / 5. maj 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Budnice predramile številne kraje na Celjskem
Po dveh letih nekoliko okrnjenega prvomajskega godbenega dogajanja so letošnje budnice ponovno prebudile velik del naše regije. Člani pihalnih orkestrov so že navsezgodaj - tisti najbolj pridni že ob 5. uri - zaigrali koračnice in naznanili delavski praznik ter začetek maja. Ob njihovih zvokih so se prebudili v Preboldu, na Polzeli, v Zabukovici, Libojah, Zgornji Savinjski dolini, Laškem, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah ... str. 2-3
Kdo je ustvaril videospot za Država spet obljubljala s Združile so moči in zgradile Disko zasedbe LPS? str. 37 figo v žepu str. 8	kanalizacijo str. 6
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Prijatelji so me res podpirali in so bili zelo veseli, ko je uspela izdelava videospota. V šoli so mi čestitali in mi zaploskali. Res je bil lep občutek.«
Manca Matelič, avtorica stripa za videospot skupine LPS
»Porod je lahko zelo lep in ni potrebe, da bi se zapirale v porodnišnice. Hkrati žensko telo dela čudeže, če mu to le dovolimo. Predvsem pa ženske znamo roditi.«
Urška P. Iršič, obporodna spremljevalka
»Vajena sem bila trdega dela. Na kmetiji je treba kar naprej delati. Ko sem bila pri 85 letih na pregledu pri zdravniku, mi je rekel, da bom dočakala sto let. In res sem jih.«
Kristina Bobek, stoletnica
»Zelo občudujem slovenski sistem glasbenega šolstva, saj ima od dveh milijonov prebivalcev, ki živijo v Sloveniji, praktično vsaka vasica možnost glasbenega izobraževanja, kar se mi zdi odlično.«
Olga Ulokina, akademska glasbenica, muzikologinja in glasbena pedagoginja
»Glasba mi je dala veliko, pomagala mi je, da sem lažje delala z ljudmi. Ob tem sem videla veliko sveta, spoznala veliko ljudi in si širila obzorja.«
Majda Petan, pevka
ČETRTEK 1	1 PETEK
/ 1 / 23 O' • • • •	• • • / • • • r • • •
SOBOTA I	1 NEDELJA
Jr 18 ^Ч^ 11	Jr \ 1/21 ^^ 11
o
C/5
cc <
Gospodarsko rast ustvarjajo delavci, poudarja sindikalistka Mojca Stropnik
Direktorji imajo samo dve roki
Po več kot dveh letih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa smo v Sloveniji mednarodni praznik dela lahko ponovno obeležili v skladu z dolgoletno tradicijo prvomajskih praznovanj. Proslave so tako kot že vsa leta prej pripravili sindikati. Največ ljudi v Savinjski regiji se je zbralo na Celjski koči.
JANJA iNTiHAR
Predstavniki sindikatov so ob letošnjem 1. maju pozvali predvsem k obuditvi socialnega dialoga, ki ga je vlada pod vodstvom Janeza Janše prekinila. »Pričakujemo, da bomo z novo vlado lažje vzpostavili kakovosten socialni dialog. Kljub temu nas čaka zelo težko obdobje, ampak naše zahteve so jasne,« pravi Mojca Stropnik, sekretarka območne organizacije ZSSS Savinjska.
Katero od zahtev postavljate v sindikatu na prvo mesto?
Predvsem se bo morala povečati minimalna plača. Nazadnje se je zvišala za samo 4,9 odstotka, čeprav so se vsi politiki hvalili, kako dobra je gospodarska rast. A vlada ni hotela slišati sindikatov, naj se minimalna plača bolj zviša. Sindikalno izhodišče je bilo 1.122 evrov bruto, kar je glede na gospodarsko rast povsem sprejemljivo. Zelo mi je žal, da sindikat s svojim predlogom ni uspel. Še zlasti
Mojca Stropnik (Foto: Matej Klarič, Delavska Enotnost)
ker je jasno, da visoko gospodarsko rast ustvarjajo delavci.
Pričakujete, da se boste z novo vlado lažje dogovarjali in tudi dogovorili?
Vsekakor. Tako slabe komunikacije z vlado, kot je bila zadnji dve leti, sindikati še nismo doživeli. Nihče nas ni hotel uslišati. Naša zveza je neprestano dajala pobude in pripombe glede uredb, a nas vlada, pa tudi delodajalci
nikoli niso hoteli slišati. To ni socialni dialog. Vse odločitve so bile sprejete po načelu »tako bo in konec«. Vsi sindikalni predstavniki so zato iz ekonomsko-socialnega sveta izstopili, saj v takšnih razmerah niso želeli več sodelovati. Ampak vlada je izvoljena od ljudi. Zato bi morala vedno, ne samo takrat, ko ji ustreza, prisluhniti željam ljudstva. Upam, da bomo z novo vlado lažje sodelovali in bomo končno uslišani. Naše zahteve niso neuresničljive. Podjetja imajo dobičke, zato naj delodajalci delavce plačajo pošteno. Naj se ne izgovarjajo, da ni denarja. V sindikatih podpiramo tudi večjo udeležbo zaposlenih, saj so oni tisti, ki ustvarjajo. Direktor sam s svojima dvema rokama ne bo mogel čisto nič, če za sabo ne bo imel delavcev. Da bodo ti še bolj motivirani, da bodo še bolje delali, morajo od tega tudi nekaj imeti.
Je torej po vašem mnenju vprašanje plač trenutno najbolj kritično?
Življenjski stroški se nenormalno povišujejo, a to ne velja samo za zadnje tri mesece. Vsi, ki hodimo v trgovine, vidimo, kako po tihem cene rastejo že nekaj časa. Plače tem podražitvam ne sledijo. Vsi se sklicujejo na vojno v
Ukrajini, vendar ta ni zvišala cen. Marsikaj drugega jih je. Že zdaj veliko ljudi živi pod pragom revščine. Bojim se, da jih bo kmalu še več, če plače ne bodo sledile zviševanju življenjskih stroškov. Še na nekaj bi rada opozorila. Socialno pomoč dobivajo tudi mnogi, ki so zaposleni. S 700 evri, kolikor znaša neto minimalna plača, preprosto ne morejo preživeti. In če v družini oba starša prejemata minimalno plačo, pri čemer morata skrbeti za dva otroka, plačevati najemnino za stanovanje ... Ne vem, kam nas bo to pripeljalo. Če si ljudje ne bomo mogli ničesar več privoščiti, tudi dobro delati ne bomo mogli več.
Kako je s kršitvami pravic delavcev? Jih je manj ali več, kot jih je bilo včasih?
Bistvenih kršitev, kot so bile na primer neizplačilo plač ali regresa, ni. Vsaj ne v tako velikem obsegu kot včasih. Pri tem moram omeniti inšpektorat za delo, ki v primeru prijave kršitve delodajalcem še vedno najavi svoj prihod in tudi pove, kaj bodo inšpektorji v podjetju pregledovali. To ni prav. Inšpektorat bi moral svoje delo opravljati popolnoma drugače in ko se bomo pogovarjali z novo vlado, bomo temu namenili velik poudarek. Inšpektorat za delo je treba organizirati drugače, da ne bo tako kot zdaj imel uradnih ur le dvakrat na teden, spremeniti bo treba tudi način dela inšpektorjev. Če bo zaradi tega treba zaposliti več inšpektorjev, nič hudega. Opravljenega bo več dela, predvsem pa bodo inšpektorji prej in tudi lažje ugotovili kršitve.
Pozor, dežurna lekarna odslej na Glaziji!
Celjske lekarne so nekoliko spremenile delovanje svojih enot v mestni občini Celje.
Sedež Celjskih lekarn je namreč zdaj na novem naslovu, in sicer na Ljubljanski cesti 20b v Celju. Za občane je pomembno predvsem, da so z današnjim dnem (5. maja) na to lokacijo preselili tudi lekarno, ki je delovala v prostorih Zdravstvenega doma Celje v Gregorčičevi ulici. Lekarna Glazija bo odslej izvajala tudi tudi 24-urno neprekinjeno preskrbo ljudi z zdravili. Zaradi takšne spremembe lokacije dežurne službe so spremenili tudi odpiralni čas Lekarne Center. Ta bo odslej odprta od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro.
Dežurna lekarna je v Celju po novem na Ljubljanski cesti. (Foto: SŠol)
AKTUALNO
3
So koračnice prebudile tudi vas?
Budnice predramile številne kraje na Celjskem
Eden mlajših orkestrov, ki zaigra prvomajsko budnico, je Pihalni orkester Cecilija, ki deluje pod okriljem KGD Polzela. (Foto: arhiv orkestra)
Po dveh letih nekoliko okrnjenega prvomajskega godbenega dogajanja so letošnje budnice ponovno prebudile velik del naše regije. Člani pihalnih orkestrov so že navsezgodaj - tisti najbolj pridni že ob 5. uri - zaigrali koračnice in naznanili delavski praznik ter začetek maja. Ob njihovih zvokih so se prebudili v Preboldu, na Polzeli, v Zabukovici, Libojah, Zgornji Savinjski dolini, Laškem, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah ... Budnici lahko namreč po besedah mag. Marka Repnika prisluhnimo v vsakem kraju, kjer imajo godbo. To je namreč eden najlepših nastopov.
ŠPELA OŽIR
Gre za star običaj, s katerim že več kot stoletje godbeniki zgodaj zjutraj sokrajane prebudijo v praznični dan. V vsakem kraju zaigrajo nekaj koračnic, krajani jih pogostijo in nato godbeniki nadaljujejo pot. Igrati začnejo že zgodaj zjutraj, končajo dopoldne. »Veseli smo pozitivnega odziva vseh ljudi, ki nas gledajo in poslušajo iz okoliških hiš in blokov. Letos je bilo tega še nekoliko več. Po dveh letih okrnjenih budnic je bilo spet nekoliko bolj pozitivno vzdušje,« je povedal dirigent preboldske godbe mag. Marko Repnik. S svojimi godbeniki je zaigral pred gasilskimi domovi v vseh krajih v občini. Letošnji prvomajski nastop so končali pred domom starejših občanov v Preboldu, s čimer so stanovalcem popestrili prvi maj.
Ohranjajo tradicijo
V sosednji občini Polzela zadnjih nekaj let prvomajsko budnico zaigra Pihalni orkester Cecilija, ki deluje pod okriljem KGD Polzela.
»Ob letošnji budnici, ki smo jo lahko končno spet izvedli v živo, smo doživeli res topel in prijeten odziv. Najlepša hvala vsem, ki ste nas pričakali na postojankah in nam pripravili bogate pogostitve. Resnično smo veseli, da skupaj ohranjamo tradicionalno prvomajsko budnico in da tudi vam veliko pomeni. Z nekaterimi smo si pomahali iz gasilskega kombija, z drugimi smo se nasmejali in pokramljali ter kaj dobrega pojedli in popili,« so njegovi člani orkestra zapisali na družbenem omrežju.
Po marčni revoluciji
Prvomajske budnice so se na Slovenskem prvič začele pojavljati po marčni revoluciji in z začetkom organiziranega delovanja delavskega razreda na prelomu iz 18. v 19. stoletje, ko je nastalo tudi največ slovenskih godb. Najprej so budnice prebujale prebivalce delavskih mestih in kasneje vzporedno z ustanavljanjem pihalnih orkestrov tudi prebivalce drugod po državi.
»Ukinjale so se vojaške godbe, medtem ko so se začeli pojavljati orkestri gasilskih in drugih društev. S pomočjo budnic so opozarjali na
praznik delavcev in njihovih pravic ter obenem prebujali ljudi, da so čim bolj izkoristili praznični dan,« je pojasnil Repnik, vodja žalske
Godba Prebold z mag. Markom Repnikom na čelu že tradicionalna igra prvomajske budnice v domači občini. Letos se je na koncu ustavila tudi pred domom starejših občanov. (Foto: Ivan Lipičnik)
■ .	- MM
rejšo v Evropi. V Sloveniji je trenutno 170 godb, od katerih jih je 120 včlanjenih v Zvezo slovenskih godb. Močno zastopane so tudi v naši regiji.
izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. V Sloveniji ima najdaljšo tradicijo idrijska godba. Nastala je že leta 1665 in velja za najsta-
Kot so mlaj
postavljali
nekoč
Eden prepoznavnejših simbolov prvomajskega dogajanja je mlaj. Gasilska društva in druge lokalne organizacije so letos po dveh letih zatišja poskrbeli, da ne manjka niti v krajih v naši regiji. Že približno trideset let ga postavljajo gasilci iz Drešinje vasi. Njihova posebnost je, da se tega lotijo na star, ročni način, s čimer ohranjajo tradicijo tega nekoč zelo priljubljena dogodka, za katerega so bili v prvi vrsti zadolženi mladi fantje. Letošnji mlaj, ki si ga je mogoče ogledati ob državni cesti v Drešinji vasi, meri 27 metrov.
Predsednik gasilcev iz Drešinje vasi Gregor Košec pravi, da je to eden njihovih ljubših dogodkov, pri katerem sodeluje malo manj kot trideset gasilcev in drugih domačinov. Za razliko od nekaterih drugih si pri tem ne pomagajo z dvigalom, temveč ga dvignejo s pomočjo ročne tehnike. Za to ni dovolj le veliko parov močnih rok, temveč je pomembno tudi znanje. Zadnjih trideset let ukaz za dvig mlaja poda hmeljarski
starešina in vitez Ivan Oset, mladi fantje nato mlaj s »pi-kli« in z »žavrami« dvignejo. Po končanem delu so si tudi letos privoščili druženje ob pogostitvi, ki je bilo še toliko slajše, saj mlaja zaradi ukrepov zaradi preprečevanja širjenja virusa zadnji dve leti niso postavljali.
Simbol veselja in praznovanja
In kdaj se je začela tradicija postavljanja mlaja?
Poznamo več njihov oblik. Največkrat se mlaj postavlja ob prvem maju ali ob kateri drugi slovesnosti, zadnja leta tudi ob praznovanjih rojstnih dnevov. Skupno vsem je, da pomenijo praznovanje in ve-
selje. To ni zgolj slovenska posebnost, temveč je prisotno marsikje v srednji Evropi. Po nekaterih teorijah izvira že v predkrščanskih časih. Šlo naj bi za dediščino naših prednikov Venetov, od katerih so jo prevzeli Kelti.
Takšno postavljanje mlajev, kot ga poznamo danes, izvira
iz časa po prvi svetovni vojni, ko naj bi ga leta 1919 obudila skupina mladih fantov, ki se je srečno vrnila iz vojne. Še posebej se je razširilo po drugi svetovni vojni, ko so ga postavljale delavske organizacije. Po osamosvojitvi je to v prvi vrsti v domeni gasilcev in lokalnih društev.
ŠO
V Drešinji vasi prisegajo na postavljanje mlaja na star način, ko so se zbrali mladi fantje in ga dvignili ročno. Tamkajšnji gasilci so ga tako postavljali v soboto. (Foto: Kristina Vošnjak)
4
GOSPODARSTVO
Cetis lani končal sedemnajst projektov na štirih celinah
Kljub nepredvidljivosti trga posloval z dobičkom
Cetis je četrta velika družba na Celjskem, ki je javno objavila podatke o svojem poslovanju v letu 2021. Številke razkrivajo, da je bila tudi lani zelo uspešna, čeprav je v primerjavi z letom 2020 ustvarila manj prihodkov od prodaje in manj čistega dobička. Razlog je statusno-organizacijska sprememba, ki jo je Skupina Cetis izvedla konec leta 2020. Takrat je namreč matična družba Cetis iz svoje dejavnosti izločila program rešitev komercialnih tiskovin in ga prenesla na hčerinsko družbo Amba Co, ki se je nato preimenovala v Cetis Flex. Ta sprememba se odraža v lanskem poslovanju skupine, ki je v primerjavi z letom prej prihodke od prodaje povečala za malo več kot 10 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 1,3 milijona evrov.
V Cetisu pričakujejo rast prodaje tudi v naslednjih letih. Ob Sloveniji bodo njihovi strateški trgi še naprej Evropska unija, Afrika in Srednja Amerika. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
Cetis je lani s prodajo rešitev varnostnih tiskovin ustvaril 28,5 milijona evrov prihodkov, od tega 43 odstotkov na domačem trgu. Prihodki, ustvarjeni v tujini, so znašali 16,2 milijona evrov. Samo v Afriki je imel 9 milijonov evrov prometa. Od leta 2017 je prodajo rešitev varnostnih tiskovin na tujih trgih povečal za 29 odstotkov.
JANJA INTIHAR
Kot pravi predsednik upravnega odbora dr. Peter Groznik, so zaradi pandemije covida-19 poslovanje za leto 2021 načrtovali zelo zadržano. A so kljub težavam na nabavnem področju, kljub visoki rasti cen materialov ter pomanjkanju nekaterih izdelkov uspeli zagotoviti nemoteno dobavo materiala in s tem tudi nemoteno proizvodnjo.
Družba Cetis je lani imela 30 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je dva milijona evrov manj kot v letu 2020. Več kot polovico oziroma 52,5 odstotka prihodkov je ustvarila na tujih trgih, od tega 30 odstotkov v Afriki, 10 odstotkov v Evropski uniji, 8 odstotkov v Srednji Ameriki, 2 odstotka v državah nekdanje Jugoslavije ter 2 odstotka v drugih državah. V primerjavi s predlani je Cetis prihodke, ustvarjene s prodajo v tujini, lani znižal za 3,4 odstotne točke. Delež izvoza se je najbolj zmanjšal
v Evropski uniji, a se je povečal v Afriki in Ameriki. Čisti dobiček Cetisa je lani znašal 3,6 milijona evrov.
Skupina Cetis, v kateri je že devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže, je lani ustvarila 78,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 15,6 odstotka več kot v letu 2020. Razmerje med prodajo doma in izvozom je bilo približno takšno kot v matični družbi. Skupina je lansko poslovno leto končala s 7,2 milijona evrov čistega dobička.
Dve pomembni
pogodbi tudi doma
Na področju prodaje rešitev varnostnih tiskovin je bilo leto 2021 izjemno uspešno, pravijo v Cetisu. Družbi je uspelo obdržati že dogovorjene projekte in podpisati nekaj novih pogodb. V primerjavi z letom prej je prodala 13 odstotkov več izdelkov in rešitev
ter ustvarila 18 odstotkov višjo prodajo, kot je načrtovala. Zlasti uspešna je bila prva polovica leta. Potne listine je poslala v Kambodžo, podpisala dolgoročno pogodbo za dobavo listin v Liberijo, uspešna je bila v Ekvatorialni Gvineji, kjer že od leta 2017 izvaja projekt posodobitve eUprave. Pogodbo za izdelavo biometričnih potnih listin je podpisala tudi s Hondu-rasom, ob tem je nadgradila potni list za Gvinejo Bissau ter začela priprave na izdelo-
vanje mehiških potnih listov. V drugi polovici leta je uspešno nadaljevala projekte v Afriki, kjer trenutno na prvo mesto postavlja sodelovanje z Nigerijo.
Cetis lani ni podpisoval pogodb o sodelovanju samo v tujini, ampak tudi doma. Z državo je podpisal dve desetletni pogodbi - za za izdajo biometričnih osebnih izkaznic, za katere v podjetju poudarjajo, da tako z ustvarjalnega kot tehničnega vidika predstavljajo vrhunec trenu-
tne tehnologije na tem področju, in za izdajo dovoljenj za bivanje.
Rast prodaje tudi do leta 2025
V Cetisu pravijo, da je trg na nabavnem in prodajnem področju nepredvidljiv tudi v letu 2022. Kljub temu svoje strategije pri prodaji rešitev varnostnih tiskovin ne spreminjajo, ampak se le prilagajajo spremembam. Pričakujejo, da bodo letos vse njihove proizvodne zmoglji-
V zadnjem desetletju je Cetis v novo strojno in programsko opremo vložil 28 milijonov evrov, vlaganja v celotni skupini so znašala 46 milijonov evrov. Do leta 2026 v podjetju načrtujejo za 35 milijonov evrov naložb, naložbe vseh devetih družb Skupine Cetis naj bi znašale 55 milijonov evrov.
vosti dobro zasedene, zaradi povečanega povpraševanja načrtujejo tudi nove naložbe v strojno opremo.
Lani so v Cetisu sprejeli nov strateški načrt do leta 2025. Pričakujejo rast prodaje, saj bodo drugi osredotočeni na projekte, ki jim prinašajo dolgoročno stabilnost, poskušali bodo pridobiti čim več novih kupcev. Kot pravijo, bodo ob Sloveniji njihovi strateški trgi še naprej Evropska unija, Afrika in Srednja Amerika.
novi tednik
\fadm t /
Slatinski hotel še vedno čaka novega lastnika
Nakup hotela Slovenija je spet mikal nekaj ruskih poslovnežev, ki pa so se ob napadu Ruske federacije na Ukrajino umaknili. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
Stečajnemu upravitelju slatinskega podjetja RG Hotel Valterju Stepanu tudi v drugem poskusu ni uspelo prodati hotela Slovenija, čeprav se zanj, kot pravi, zanimajo domači in tudi tuji kupci. Na drugi dražbi je ceno za hotel znižal za malo več kot pol milijona evrov, a tudi tokrat svoje udeležbe na njej ni napovedal nihče.
Izklicna cena za hotel, vso opremo v njem ter dve blagovni znamki je znašala malo manj kot 2,3 milijona evrov. Predkupno pravico ima koprsko podjetje Uniglobal, ki je hotel najelo junija lani in vanj vložilo približno sto tisoč evrov, vendar do zdaj ni pokazalo posebnega zanimanja, da bi ga tudi kupilo.
Hotel Slovenija je edino večje premoženje družbe RG Hotel, ki je bila v lasti dveh ruskih poslovnežev. Med tistimi, ki so se zanimali za nakup hotela, so bili spet poslovneži iz
Rusije, a so se ob ruskem napadu na Ukrajino in zaradi ukrepov, ki jih je uvedla Evropska unija, umaknili. Upravitelj Valter Stepan napoveduje, da bo že kmalu pripravil predlog za novo dražbo, na kateri bo izklicna cena spet nekoliko nižja. Nepremičnino bi rad prodal še pred zimo. Če bi se namreč najemnik umaknil iz hotela, bi vsi stroški, še zlasti za ogrevanje, padli »na pleča« stečajnega postopka.
Upniki so v stečaju družbe RG Hotel prijavili 4,6 milijona evrov terjatev. Največ terjatev sta prijavila nekdanja lastnika, tretja na seznamu je bila Sberbanka, ki je decembra lani svoje terjatve prodala enemu od luksembur-ških skladov. Stečaj so predlagali zaposleni, ki so bili več mesecev brez plač. Družba je dlje časa poslovala z izgubo in je bila plačilno nesposobna že od leta 2016.
JI
GOSPODARSTVO
5
SIP v letu 2021:
Lani rekordni prihodki šempetrskega proizvajalca kmetijskih strojev
JANJA INTIHAR
42,1	milijona evrov čistih prihodkov od prodaje
33,8	milijona evrov vrednost izvoza
4,2	milijona evrov čistega dobička
7,4	milijona evrov EBITDA
60.787	evrov bruto dodana vrednost na zaposlenega
265	redno zaposlenih
Vir: Sip
Sip za dividende 1,2 milijona evrov
Med prvimi podjetji s Celjskega, kjer so se lastniki že odločili, koliko dobička si bodo razdelili, je tudi letos šempetrski proizvajalec kmetijskih strojev. Podjetje je v letu 2021 poslovalo zelo dobro. Zabeležilo je rekordne rezultate, čeprav se je celo leto spopadalo z velikimi težavami v dobavnih verigah. Izdelalo je 5.246 kosilnic, zgrabljalnikov in obračalnikov, kar je za petino več kot v letu 2020. Bilančni dobiček Sipa je ob koncu lanskega leta znašal 13,8 milijona evrov, a so delničarji za dividende namenili manj kot desetino tega zneska. Družba bo namreč tudi v prihodnjih letih veliko vlagala v razvoj novih strojev in v posodobitev opreme.
Na seji skupščine, ki je bila konec aprila, se je pravzaprav ponovil lanski scenarij, le z drugačnimi številkami. Upravni odbor, ki ga vodi Uroš Korže, sicer največji lastnik podjetja, je predlagal, naj podjetje letos za dividende nameni malo več kot milijon evrov. To pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 2,5 evra, kar je 10 centov več kot lani. Vseslovensko združenje malih delničarjev je temu nasprotovalo in predlagalo šestkrat višje dividende. Bilančni dobiček
Sipa je ob koncu lanskega leta znašal 13,8 milijona evrov in če bi drugi delničarji na seji podprli predlog združenja, bi podjetje svojim lastnikom razdelilo kar 6,2 milijona evrov. V združenju so prepričani, da izplačilo tako visokih dividend ne bi negativno vplivalo na načrte podjetja, bilo bi pa pozitivno za male delničarje, ki morajo borzno-posredniškim družbam in bankam za hrambo delnic plačevati vedno višje stroške.
Na koncu je tako kot lani obveljal nasprotni predlog družbe Lafin, ki je lastnica malo manj kot 8 odstotkov Sipa in je v lasti prokurista Ladislava Ajdnika. Ta je predlagal, naj podjetje za dividende nameni malo več kot 1,2 milijona evrov oziroma tri evre bruto dividende na delnico. Delničarji so takšen predlog soglasno podprli.
Izjemna rast v
zadnjih petih letih
Lastniki Sipa so na seji skupščine potrdili tudi poročilo o lanskem poslovanju, ki je bilo spet zelo dobro. Po koronskem letu 2020, ko se je večletna rast nekoliko ustavila, je podjetje v letu 2021 zabeležilo rekordne rezultate, čeprav se je celo leto spopadalo z vedno hujšimi motnjami v dobavnih verigah. Ustvarilo je 42,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov več kot leto prej, in 4,2 milijona evrov čistega dobička. Za primerjavo - leta 2016 je šempetrska tovarna imela 17 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo manj kot milijon evrov
čistega dobička. Predsednik upravnega odbora Uroš Korže poudarja, da je tolikšen poslovni izid predvsem posledica nenehnega izboljševanja produktivnosti, digitalizacije poslovnih procesov ter uspešnega obvladovanja stroškov.
Sip, ki se je v zadnjih letih usmeril predvsem v izdelovanje strojev za košnjo in spravilo travinje za velike kmetijske proizvajalce in profesionalne kmete, je lani prodal 5.246 različnih kmetijskih strojev, kar je za petino več kot v letu 2020. Podjetje veliko vlaga v razvoj novih izdelkov, poleg tega ves čas posodablja svojo proizvodnjo. Lani je za naložbe v osnovna sredstva namenilo 6,8 milijona evrov.
Aprila so v Sipu začeli graditi novo poslovno stavbo. Namenjena bo različnim dejavnostim, od šolanja prodajnega osebja do predstavitve novih strojev.
Prodaja zrasla
doma in v tujini
Šempetrska tovarna je lani prodajo povečala tako na domačem kot tujem trgu. Doma je ustvarila 8,2 milijona evrov prihodkov, kar je 2 milijona evrov več kot v letu 2020. Še nekoliko višjo rast prodaje kot v Sloveniji je zabeležila na tujih trgih. Sip svoje stroje prodaja po vsem svetu, prisoten je v več kot tridesetih državah. Njegovi največji izvozni trgi so Avstrija, Francija, Nemčija, Švica in Italija. Kot pravijo v podjetju, so v zadnjih letih prodajo najbolj povečali v Franciji, Združenem kraljestvu, na Poljskem in v Italiji.
Jeseni nova »prva dacarka« na Celjskem
Generalni direktor republiške finančne uprave Ivan Simič je za novo direktorico celjskega finančnega urada imenoval Ireno Nunčič. Vodenje urada bo prevzela 1. septembra, ko se bo upokojila dolgoletna direktorica Zvezdana Gr-žina.
Irena Nunčič, ki velja za kader SDS, ni novinka v finančni upravi. Pred leti je na takratnem Davčnem uradu Republike Slovenije vodila področje davčnega knjigovodstva, izterjave in plačilnega prometa, leta 2020 je bila nekaj mesecev vršilka dolžnosti generalne direktorice Fursa. Vmes se je podala v zdravstvo, kjer je bila dva mandata direktorica zdravstvenega doma v Šmarju pri
Direktorica Finančnega urada Celje bo od 1. septembra Irena Nunčič. (Foto: TS)
Jelšah, bila je tudi vodja programa nemedicinskih dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje. Letos je kandidirala za poslovno direktorico celjske bolnišnice, a je bila pri tem neuspešna.
Zvezdana Gržina celjski finančni urad oziroma prej davčni urad vodi že skoraj četrt stoletja. Med junijem 2004 in decembrom 2006 je službo v Celju začasno prekinila, ker je bila v tem obdobju vršilka dolžnosti generalne direktorice republiške davčne uprave.
JI
novi tedniki radio celie
6
IZ NAŠIH KRAJEV
ŽALEC, POLZELA, BRASLOVČE - Povezujeta jih odvajanje in čiščenje odpadne vode
Združile so moči in zgradile kanalizacijo
V tem delu Spodnje Savinjske doline gradijo komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadne vode v skladu s slovensko in z evropsko zakonodajo. Braslovški, polzelski in žalski župan so konec lanskega marca podpisali pogodbo z izvajalci za začetek del v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje - Občine Braslovče, Polzela in Žalec. V Bra-slovčah in na Polzeli je gradnja že končana ali bo kmalu, medtem ko bodo v Žalcu dela nadaljevali jeseni.
Žalec bodo naprej delali v jesenskem času. Izvajalce čaka gradnja 700 metrov dolgega kanalizacijskega kraka in črpališča. Za ta del naložbe načrtujejo približno 168 tisoč evrov.
Skupno se bo tako na novo kanalizacijsko omrežje, ki bo v letu 2023 povezano s komunalno infrastrukturo, ki je speljana do centralne čistilne
naprave v Kasazah, priključilo več gospodinjstev oziroma 245 prebivalcev na območju projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje - Občine Braslovče, Polzela in Žalec.
V Občini Braslovče so pred kratkim asfaltirali ulice v Parižljah in s tem po približno letu končali dela na svojem območju. (Foto: Samo Sadnik)
SPELA OZIR
Celotna naložba je vredna 2,12 milijona evrov in jo z malo manj kot 190 tisoč evri sofinancira država. Evropski sklad za regionalni razvoj bo primaknil malo manj kot 759 tisoč evrov.
Nedavno asfaltirali
ulice
V Občini Braslovče, ki je nosilka projekta, so nedavno asfaltirali ulice v Parižljah in s tem po približno letu končali
dela na svojem območju. Ob tem je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar povedal, da so na območju njihove lokalne skupnosti, natančneje v Orli vasi in v štirih ulicah v Parižljah, zgradili 1.650 metrov kanalizacijskih vodov. Neto vrednost teh del znaša malo maj kot 300 tisoč evrov. Z lastnimi viri so obnovili še del vodovodnega omrežja, uredili odvodnjavanje in javno razsvetljavo. Kot je še
dodal župan, je ta operacija dokaz odličnega sodelovanja in povezovanja občin v Spodnji Savinjski dolini, pri čemer si želi, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Tudi črpališče
V občini Polzela je vrednost izvedenih del znašala približno 281 tisoč evrov. Zgradili so 1.100 metrov kanalizacijskih vodov in črpališče. Na območju občine
V spomin na borca za severno mejo
BRASLOVČE - 29. aprila obeležujemo smrt Srečka Puncerja, novinarja, književnika, literata in predvsem borca za severno mejo, ki je z Rudolfom Maistrom in s Franjem Malgajem prispeval pomemben delež v boju za slovensko ozemlje na Koroškem. Njegovo delo in življenje so počastili na dan njegove smrti v Braslovčah, kjer je bil pred več kot sto leti pokopan z vojaškimi častmi.
Na manjši spominski slovesnosti je župan Tomaž Žohar poudaril pomen svobode in miru, ki ne smeta biti samoumevna. Zgodovinar Franc Kralj, ki bo kmalu izdal knjigo, posvečeno Srečku Puncerju, se je dotaknil nekaterih zgodovinskih dejstev in zapisov pokojnika. Spominsko srečanje je tudi s poezijo Srečka Puncerja vodila Jasmina Roter Jager.
Z gostoma iz Združenja društev generala Maistra, predsednico mag. Lučko Lazarev Šerbec in generalnim sekretarjem Rudolfom Pfajfarjem, so ob obletnici smrti pokojnika počastili s spominskim vencem. Dogodek je z zahvalnimi besedami končala predsednica združenja. Poudarila je pomen vseh treh mož in drugih domoljubov ter poslanstvo, ki ga ima njihova zveza pri ohranjanju spomina na prelomne dogodke slovenske zgodovine, ki sta jih kasneje zaznamovali še druga svetovna vojna in leta 1991 vojna za osamosvojitev Slovenije.
ŠO
Stresni čas preizkusov
Ob obletnici smrti borca za severno mejo Srečka Puncerja Občina Braslovče vsako leto pripravi manjšo spominsko slovesnost. (Foto: TT)
Ste ga čutili tudi vi?
POLZELA, BRASLOVČE - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v ponedeljek zvečer zabeležili šibek potresni sunek z magnitudo 1,7. Žarišče potresa je bilo med Polzelo in Braslovčami.
Iz Urada za seizmologijo v Agenciji RS za okolje so sporočili, da intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Čutili so ga prebivalci širšega nadžariščnega območja, kar je bilo razvidno tudi po številnih objavah na družbenih omrežjih. Največ ljudi ga je čutilo kot grmenje, spet drugi so ga zaznali kot tresenje. ŠO
Več kot 6.300 dijakov, ki letos opravljajo splošno maturo, je včeraj pisalo prvo izpitno polo - esej iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika. V osnovnih šolah v teh dneh učenci pišejo teste nacionalnega preverjanja znanja.
Pisni izpiti se bodo za maturante nadaljevali konec maja, ko bosta na vrsti angleščina in drugi del izpita iz maternega jezika. 4. junija bodo dijaki opravljali pisni izpit iz matematike ter med 31. majem in 15. junijem še pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo v šolah med 13. in 22. junijem.
Z uspehom na letošnjem spomladanskem izpitnem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni v ponedeljek, 11. julija.
Nacionalnega preverjanja znanja se bo do 10. maja udeležilo več kot 22 ti-
soč učencev 6. razreda in več kot 19 tisoč učencev 9. razreda. Preizkuse znanja so že pisali iz slovenščine oziroma maternega jezika, 6. maja bo preizkus znanja iz matematike, 10. maja še iz tujega jezika za šestošolce in iz tretjega predmeta (geografija, kemija, tehnika in tehnologija, prvi tuj jezik) za devetošolce.
Državni izpitni center bo na svoji spletni strani omogočil učencem dostop do izpisov dosežkov. Ti so po mnenju Državnega izpitnega centra dodatna informacija učencem in staršem o tem, kakšno je znanje otrok glede na standarde v učnih načrtih. Omogočajo tudi primerljivost znanja med učenci šole in v državnem merilu. Dosežki naj bi koristili tudi šolam, da bodo učenci z učitelji ovrednotili svoje znanje.
TC
Za večjo prometno varnost
RADEČE - V minulih dneh so začeli graditi težko pričakovan hodnik za pešce ob delu lokalne in državne ceste. Izvajalec gradbenih del v naselju Radeče je podjetje Voc Celje. Dela morajo biti končana do druge polovice avgusta.
Zaradi del bo na območju ulice V gaju in ob državni cesti (Celje-Krško) nekajmesečna zapora ceste. V času delne zapore (predvidoma do 22. avgusta) bo promet urejen izmenično enosmerno s pomočjo semaforjev ali ročnega usmerjanja.
Na omenjenem območju bodo ob gradnji približno petsto metrov pločnika tudi prenovili razsvetljavo in uredili prometno signalizacijo. V sklopu del bodo porušili tudi betonsko ograjo ob državni cesti. Ko bo projekt končan, bo precej bolje poskrbljeno za prometno varnost na območju, kjer je bil pred gradnjo obvoznice v bližini mosta čez Savo edini uvoz v mesto Radeče.
Naročnik projekta je Direkcija RS za infrastrukturo, pogodbena vrednost del znaša približno 423 tisoč evrov.	BA
Kolesa še dostopnejša
ROGAŠKA SLATINA, PODČETRTEK - Ponovno je na voljo javni samopostrežni dostop do koles. Kolesa so na voljo v občini Podčetrtek (Via Obsotelje) in v občini Rogaška Slatina (Slatna kolesari), kjer so na voljo tri nove postaje za izposojo.
V občini Podčetrtek si je kolo mogoče izposoditi pri tamkajšnjem turističnoinformacijskem centru, pri hotelu Breza v Termah Olimia in v Aqualuni. V občini Rogaška Slatina so ljubiteljem kolesarjenja javno dostopna kolesa na voljo pri Poslovnem centru Vrelec, na Pegazovi ploščadi in pri trgovini Spar. Slatinska občina je poskrbela še za tri nove postaje, in sicer pri krožišču za stavbo Medical centra, pri Grand hotelu Rogaška ter v Športnem centru Rogaška Slatina. Uporabniki lahko registracijo za uporabo koles uredijo s pomočjo mobilne aplikacije Mobiln. si ter v prostorih turističnoinformacijskih centrov v Podčetrtku in Rogaški Slatini.	TS
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Kaj vse se bo dogajalo pod okriljem Celjskega mladinskega centra?
Spet bo zaživela koncertna in projektna dejavnost
Vedno boljše epidemiološke razmere v državi in sproščanje omejitvenih ukrepov omogočajo ponovno oživitev številnih družabnih ter izobraževalnih dejavnosti. Celjski mladinski center je tako za letos pripravil bogat nabor projektov, ki jih bodo zaposleni izvedli v sodelovanju z mladimi in ob podpori domačih ter mednarodnih ustanov. Del programa je na srečanju z novinarji pred dnevi predstavila direktorica Celjskega mladinskega centra Sonja Majcen. Poleg številnih znanih projektov v mladinskem centru po prisilnem premoru zaradi epidemije ponovno oživljajo koncertno dejavnost, pripravljajo številna zanimiva in širše družbeno koristna izobraževanja, kot novost pa bodo konec avgusta pripravili mladinski festival urbane glasbe.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Čeprav je bilo zaradi znanih razmer delovanje mladinskega centra omejeno in so se v zadnjih dveh letih morali preusmeriti na izvajanje dejavnosti, ki so družbi pomagale prebroditi težke čase, so z izvedenim v letu 2021 zadovoljni, pravi direktorica. Kot je dejala, jim je uspelo izvesti nekaj večjih in odmevnejših projektov: »Eden pomembnejših je zagotovo projekt Plezaj kot grof, v okviru katerega smo s Planinskim društvom Celje - Matica in celjsko občino uredili plezalno steno pod Starim gradom. Uspešno smo izpeljali projekt Misija človek, ki ga kot prostovoljec vodi Kristjan Veber in je v zadnjih letih iz lokalnega prerasel v državni projekt, ki je povezal različne mladinske centre po Sloveniji.« Med večje projekte, ki so jih lani uspešno
končali, sodi tudi projekt Mladi v praksi, ki ga financira Evropski socialni sklad. »Cilj tega projekta je bil, da bi mlade, ki se soočajo z brezposelnostjo, opremili z ustreznimi znanji, da bodo na trgu delovne sile konkurenčnejši. Glede na to, da je 80 odstotkov mladih, ki so bili vključeni v projekt, v času trajanja projekta ali kmalu po koncu dobilo zaposlitev, lahko rečemo, da nam je uspelo,« je dejala Majcnova. Kot je še povedala, so glede na težke razmere in številne omejitve zabeležili tudi dobro zasedenost hostla, ta je bila 31-odstotna.
Konec omejitev,
prihaja zabava
Sonja Majcen je vesela, da so odgovorni še pred glavnino pomladno-poletnih prire-
Program Celjskega mladinskega centra so predstavile Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije, Sonja Majcen, direktorica, in Mija Repenšek, strokovna sodelavka za program.
ditev v državi odpravili večino omejitvenih ukrepov, saj to pomeni, da bodo v Celjskem mladinskem centru lahko ponovno začeli izvajati tudi vse projekte, ki so zaradi epidemije nekoliko obstali oz. je bil njihov obseg precej zmanjšan. Poudarila je, da bodo vse projekte še naprej izvajali skupaj z mladimi. »Vse projekte izvajamo tako, da mladi povedo, kaj želijo, in potem pri organizaciji ter izvedbi teh dogodkov tudi sodelujejo,« je pojasnila.
Posebej je izpostavila koncertno dejavnost in ob tem
razkrila še letošnjo glasbeno novost, ki jo pripravljajo. Konec avgusta bo namreč v Celju mladinski festival urbane glasbe. »Petek, 26. avgusta, bosta dan in večer v atriju mladinskega centra obarvana bolj rokersko, dan kasneje bo dogajanje na Muzejskem trgu bolj v elektronskih in hip hop ritmih.«
Mednarodno povezovanje in izobraževanje
Prvi večji letošnji projekt v sklopu mednarodne pi-
sarne, ki so ga pripravili v tednu pred prazniki, je bil tradicionalen Festival pro-stovoljstva. Prihodnji teden bosta sledila prvi večji sklop dogodkov v okviru informativne točke Europe direct Savinjska in projekt Teden Evrope. 9. maja bo mladinski center sodeloval pri projektu Evropska vas, katerega nosilka je III. OŠ Celje. Dan kasneje bo odprtje razstave Ostržek, ki je namenjena predvsem zadnjemu triletju osnovnih šol in bo na ogled do 8. junija.
Načrtujejo tudi vse že preizkušene dogodke, ki so bili vedno dobro obiskani. 12. maja bo mogoče okušati evropska vina in sire, dogodek bodo tokrat še nadgradili, zato bo mogoče okušati tudi piva. Dan kasneje načrtujejo še stand up večer z Gašperjem Bergantom. Poleti si bo v Celju mogoče brezplačno ogledati tudi štiri filme evropske produkcije.
Celjski mladinski center se že vrsto let ponaša tudi z močno in nadvse delavno mednarodno pisarno, ki bo v okviru programa Erazmus+ tudi letos poskrbela za mladinsko izmenjavo. Tako bodo julija gostili kar 35 mladih iz Italije, Španije, Grčije, Madžarske in Slovenije, ki se bodo teden dni izobraževali na temo komuniciranja in krepitve ter gradnje odnosov. »V času covida smo pri mladih zasledili povečanje anksioznosti, stresa in depresije ter tudi odtujenosti. Z različnimi mehkimi vsebinami želimo mlade na zabaven način spodbuditi, da začnejo ponovno graditi odnose,« je dejala Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov ter vodja informacijske točke Europe direct Savinjska.
Šport in mladi
s posebnimi
potrebami
Eden pomembnejših mednarodnih projektov, s katerim se v Celjskem mladinskem centru ukvarjajo že kar nekaj časa, je namenjen razvoju športnih dejavnosti in vaj za tri ciljne skupine - za slepe in slabovidne, gibalno ovirane in za osebe z motnjo v razvoju. V tem tednu znanje pridobivajo na študijskem obisku v Italiji, kjer so podobne vsebine že pripravili. Pripravili bodo tudi priročnik, ki bo preveden tudi v braillovo pisavo.
Padle jesene nadomestil hrastov drevored
CELJE - V obnovljeni Stritarjevi ulici, kjer je celjska občina lani odstranila več kot trideset odraslih dreves velikega jesena, so zaposleni v javnem podjetju Zelenice v zadnjih dneh aprila začeli saditi nov drevored. Kot so sporočili iz celjske občine, bodo posadili enako število dreves stebrastega hrasta, ki je odporen na bolezni, dobro prenaša sušo in po mnenju arboristov dobro uspeva v mestnih središčih.
Namesto 35 dreves velikega jesena bo za senco v Stritarjevi ulici skrbelo 35 dreves stebrastega hrasta. (Foto: MOC)
Novembra lani je javnost močno razburil posek 35 dreves velikega jesena v Stritarjevi ulici. Kot so takrat sporočili iz občine, so ugotovili, da je »stanje koreninskega jedra jesenov izredno slabo. Drevesa zaradi neugodnega rastišča propadajo, zato smo s strokovnjaki arboristi sprejeli odločitev, da bomo na gradbišču sočasno z drugimi gradbenimi deli uredili kakovostnejše pogoje za nov drevored«.
Delavci Zelenic so že ob odstranitvi starih dreves pripravili večje sadilne jame, v katere zdaj sadijo mlada drevesa. Iz občine ob tem sporočajo, »da so sadilne jame napolnili s kakovostno zemljo. V celotni dolžini drevoreda je v meter širokem in pol metra globokem pasu nasuta zemlja, tako da bodo lahko drevesa širila koreninski sistem in bodo imela več vode. Drevesa velikega jesena so imela slabe rastiščne pogoje, zato je bilo v njihovih krošnjah veliko suhih vej, ki so bile nevarne za mimoidoče.«
Ob tem so zapisali še, da verjamejo, da bo zaradi kakovostnih rastiščnih pogojev drevored stebrastega hrasta lepo dopolnil novo podobo
Stritarjeve ulice. To je občina prenovila z javnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija. »Na odseku od Kersnikove do Gregorčičeve ulice smo obnovili 340 metrov kanalizacije, 21 metrov vodovoda in približno 360 me-
trov cestišča. Uredili smo tudi pločnik, namestili novo javno razsvetljavo in uredili zeleni pas.« Skupna vrednost izvedenih del znaša približno 466 tisoč evrov (brez DDV).
LKK
Sadili medovite rastline
BISTRICA OB SOTLI - Kozjanski park je svetovni dan Zemlje med drugim obeležil tako, da je spodbudil akcijo sajenja medovitih rastlin v Bistrici ob Sotli.
Kozjanski park je marca v sklopu projekta Life Naturaviva v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani z avtohtonimi medovitimi rastlinami zasadil cvetlično gredo ob križišču glavnih cest v Podsredi. Idejo so dobro sprejeli tudi v občini Bistrica ob Sotli, kjer so se pobudi pridružili predstavniki turističnega društva, občine in otroci iz vrtca. Medovite rastline, ki čebelam in drugim opraševalcem ponujajo medičino in cvetni prah, zdaj krasijo grede na križišču glavnih cest ob pokopališču, ob znamenju v Srebrniku ter na Zgornjih Trebčah. Načrte zasaditve in potrebne sadike je priskrbel Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Ob gredah so postavili še bivališča za čebele samotarke. Opraševal-ci so namreč ključnega pomena za delovanje ekosistema, od opraševanja pa je odvisna kar tretjina naše prehrane. Z medovitimi rastlinami so po novem zasajeni tudi nekdanji koši za smeti na zunanjem dvorišču gradu Podsreda. Nekaj sadik medovitih rastlin bo v lesene čebre posadila še ena od ponudnic turističnih nastanitev.	TS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Kot opozarjajo v velenjski občini, Šaleška dolina letno v podnebni sklad prispeva najmanj 70 milijonov evrov, zato so lokalne skupnosti upravičeno upale, da se bo za nujno potreben zeleni prehod vsaj nekaj tega denarja v dolino tudi vrnilo. A kot je nedavno odločila vlada, letos in prihodnje leto na ta denar dolina ne more računati. (Foto: arhiv NT / Andraž Purg - GrupA)
VELENJE - Nezadovoljni z odlokom o podnebnem skladu
Država spet obljubljala s figo v žepu
Od 430 milijonov evrov, ki jih ima na voljo podnebni sklad, ni niti evro predviden za zagotavljanje pravičnega prehoda premogovne savinjsko-šaleške regije, opozarjajo v Mestni občini Velenje. Ob tem so v občini ponovno poudarili, da bi moral sklad postati sistemski vir financiranja prehoda savinjsko-šaleške regije in Zasavja.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Velenjčani so, poudarjajo v občini, državo večkrat pozvali, da je treba sredstva iz sklada za podnebne spremembe nujno vračati v regijo, saj bi se ji le tako lahko zagotovilo pravičen prehod iz
premogovne regije. Sredstva iz sklada bi morala država po prepričanju velenjske občine vlagati v projektiranje in izvedbo zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja ter v obnovo vročevoda s ciljem
zniževanja izgube ter posledično zmanjševanja stroškov gospodinjstev in gospodarstva, so nedavno pojasnili v sporočilu za javnost.
Člani Sveta županov premogovnih Savinjsko-Šaleške regije in Zasavja ter direktorja Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške regije in Regionalne razvojne agencije Zasavje so pred časom pripravili tri nujne ukrepe, za katere so menili, da bi jih bilo treba vključiti v odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v ob-
»Od 430 milijonov evrov, ki jih ima na voljo sklad, žal niti evro ni predviden za zagotavljanje pravičnega prehoda premogovne regije Saša, čeprav nam je pomoč in podporo pri tem aktualna vlada obljubila, ko je sprejemala odločitev, kdaj bomo izstopili iz premoga. Šaleška dolina v podnebni sklad vsako leto prispeva najmanj 70 milijonov evrov, žal pa država teh sredstev ne vlaga nazaj v dolino za zeleno preobrazbo,« so prepričani v Mestni občini Velenje.
dobju 2021-2023. Ukrepe so s pomočjo Skupnosti občin Slovenije posredovali ministrstvu za okolje in prostor. Zajemali so podporo in sofinanciranje projektov zelene preobrazbe obeh premogovnih regij, strokovne podlage za trajnostno preoblikovanje sistema daljinskega ogrevanja s pomočjo obnovljivih virov energije in obnovo vročevo-dnega distribucijskega sistema toplote za geografski območji občin Velenje in Šoštanj.
Vendar, kot ugotavljajo, vlada njihovih predlogov
ni upoštevala in je 7. aprila izdala odlok o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023. »In tako ni kljub številnim obljubam naši regiji iz podnebnega sklada namenila niti evra. Ob tem spomnimo, da v ta sklad iz Šaleške doline namenimo najmanj 70 milijonov evrov letno, žal pa država teh sredstev ne vlaga nazaj v dolino za zeleno preobrazbo,« so še zapisali. Morda pa bo imela nova sestava vlade za zeleni prehod v Šaleški dolini vendarle več posluha.
Predstavniki premogovnih mest Pljevlja (Črna gora), Lukavac (Bosna in Hercegovina) in Velenje so podpisali sporazum o sodelovanju. Skupaj želijo oblikovati in izvajati projekte, ki bodo pomembno prispevali k razvoju lokalnih skupnosti predvsem na področjih kulture, športa, mladine, znanosti, turizma in zelenega prehoda. (Foto: MOV)
Oskrbovana stanovanja bodo dražja
VELENJE - Svetniki so na nedavni seji sprejeli sklep, s katerim so v načrtu razvojnih programov za gradnjo oskrbovanih stanovanj na Žarovi cesti zagotovili več denarja. Popravek je bil nujen zaradi povišanja cen materialov na trgu. Občina je za gradnjo že pridobila gradbeno dovoljenje. V stavbi, ki jo bo Mestna dovoljenje za gradnjo je iz-
občina Velenje kot vlaga-teljica projekta zgradila do konca prihodnjega leta, bo dvanajst stanovanjskih enot, namenjenih starejšim in gibalno oviranim. »Gradbeno
dano in je pravnomočno. Pripravljamo razpis za izbiro izvajalca gradnje. Ta naj bi začel graditi predvidoma junija,« so sporočili iz velenjske občine.
V novi stavbi bo dvanajst stanovanjskih enot s skupnimi prostori za druženje. Površine okrog stavbe bodo omogočale kakovostno bivanje in izvajanje dejavnosti, prilagojene starejšim osebam. S projektom želijo starejšim od 65 let, ki so še sposobni samostojno bivati, zagotoviti prilagojena stanovanja, so povedali v velenjski občini, ki bo za gradnjo zaradi dviga cen surovin in materiala morala zagotoviti precej več denarja, kot je bilo načrtovano. (Foto: MOV)
»Projektantski predračuni so pokazali približno 44 odstotkov višjo oceno vrednosti projekta, kot je bila načrtovana v letu 2021. Višja ocena izhaja iz nedavnega dviga cen na trgu na račun povišanja cen energentov, pomanjkanja materialov na trgu in višjih cen stroškov dela,« so v občini pojasnili sprejetje sklepa in odobritev dodatnega denarja. Kot so še dejali, se zavedajo potreb po daljšem neodvisnem in samostojnem življenju starejših oseb, zato so se za ta projekt tudi odločili. »Nova stavba bo sodobno zasnovana in prilagojena starejšim ter gibalno oviranim. V njej bo dvanajst stanovanjskih enot s skupnimi prostori za druženje. Površine okrog stavbe bodo omogočale kakovostno bivanje in izvajanje dejavnosti, prilagojene starejšim osebam. S projektom želimo starejšim od 65 let, ki so še sposobni samostojno bivati, zagotoviti prilagojena
stanovanja,« dodajajo. ....
LKK
Znani so izbrani projekti
LAŠKO - V občini nameravajo v okviru participativne-ga proračuna letos uresničiti dvanajst predlogov občanov. Projektne predloge so zbirali do konca februarja. Na javni poziv je prispelo trinajst vlog, pri čemer sta dva prijavitelja oddala enak predlog. Komisija je tako ugotovila, da je merilom ustrezalo dvanajst predlogov občanov.
V	proračunu Občine Laško za letos so sredstva participa-tivnega proračuna določena v višini devetdeset tisoč evrov. Vsaki od devetih krajevnih skupnosti v občini je namenjenih deset tisoč evrov. Projekti, ki bodo stali več od predvidenih sredstev na posamezno KS, bodo izvedeni izključno, če bo predlagatelj »priložil zaprto finančno konstrukcijo«, pravijo v Občini Laško.
V	KS Rečica je tako v okviru participativnega proračuna predlagana obnova kapelice sv. Mohorja in Fortunata na Šmohorju, v Vrhu nad Laškim ureditev škarp in postavitev garaže pri gasilskem domu, v Jurkloštru fitnes na prostem, v Sedražu parkirišče ob krajevni skupnosti in ureditev opornega
zidu pri parkirišču na spodnjem Breznem ob nogometnem igrišču, v KS Šentrupert zaključna dela v športnem centru »Mačk-ovec«, v Marija Gradcu obnova otroškega igrišča, v Zidanem Mostu razsvetljava na igrišču pred podružnično osnovno šolo ter v Rimskih Toplicah po-
stavitev otroških igral pri večnamenskem objektu oziroma gasilskem domu. Za predloga v KS Rimske Toplice je bilo aprila izvedeno glasovanje. 64 krajanov je glasovalo za postavitev otroških igral in 24 za ureditev vadbenega ter sprostitvenega kotička ob reki Savinji. BA
Lani so s sredstvi iz participativnega proračuna Občine Laško med drugim obnovili obrambni stolp v kompleksu kartuzije Jurklo-šter. (Foto: BA)
H'Ä	IZ NAŠIH KRAJEV	9
VITANJE - Temeljni kamen za nov vrtec
Dovolj prostora za vse otroke
Občina si je že dolgo prizadevala, da bi zgradila nov vrtec, saj sedanji deluje kar v treh stavbah in vsi otroci niti nimajo možnosti varstva v domači občini. Pred kratkim položen temeljni kamen za gradnjo novega vrtca, položila sta ga ministrica Simona Kustec in vitanjski župan Slavko Vetrih, je tako napoved novih časov.
TATJANA CVIRN
Gre za eno največjih naložb v občini, saj je vredna kar 1,83 milijona evrov. V tem znesku so zajeta vsa gradbena in obrtniška dela. Po februarja lani podpisani pogodbi z ministrstvom za šolstvo in šport ima občina zagotovljenih dobrih 973 tisoč evrov, vrtec bo gradilo podjetje Ges Celje. Gradbe-no-obrtniška dela bo opravilo letos in prihodnje leto. Nato bo treba v letu 2024 zagotoviti še sredstva za opremo vrtca Vitanje. Po idejnem projektu bo za to občina potrebovala 346 tisoč evrov.
Dve naložbi hkrati
Po projektni dokumentaciji, ki jo je izdelalo podjetje Koning iz Slovenskih Konjic, je novogradnja zasnovana v treh nadstropjih. Vrtec bo stal v neposredni bližini osnovne šole, kjer je še dovolj prostora tudi za ureditev novega športnega parka. Na več kot 900 kvadratnih metrih površin bo prostora za šest vrtčevskih oddelkov oziroma igralnic, razporejenih v pritličju in v
nadstropju z izhodom na zunanje površine. Te so predvidene v obliki teras v leseni montažni konstrukciji. V pritličju bosta osrednji prostor in športna igralnica, v kleti še razdelilna kuhinja, ki bo s hodnikom povezana s kuhinjo v sosednji stavbi.
Hkrati z izgradnjo Vrtca Vitanje se bo nadaljevala druga večja občinska naložba, to je ureditev športnega parka. Kot pravi Zdenko Plankl, direktor občinske uprave, je tak način predviden zaradi lažje izvedbe obeh naložb.
Športni park Vitanje, večnamensko športno igrišče, je občina začela urejati lani na območju dosedanjega šolskega igrišča. V prvem delu so urejali odvodnjavanje in položili električne inštalacije ter prestavili komunalne vode. Ta del naložbe je vreden več kot 65 tisoč evrov. Fundacija za šport je odobrila in občini nakazala 19 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Zagotovila je, da bo občina tudi letos in prihodnje leto dobila denar za nadaljevanje del. Letos
Tridimenzionalni prikaz novega Vrtca Vitanje, ki bo stal blizu šole in novega Športnega parka Vitanje.
Na osnovi sklepa vitanjskega občinskega sveta se je občina lotila tudi postopka izdelave OPPN za območje novogradenj z vso pripadajočo infrastrukturo. Sprejetje OPPN, imenovanega Šolski okoliš, je predvideno ob zaključku gradbeno--obrtniških del v vrtcu in športnem parku.
bodo tako opravljena gradbena dela za tribune ter osnovni plato za igrišča in atletsko ste-
zo. Dela naj bi bila končana prihodnje leto. Iz Fundacije za šport občina letos pričaku-
je skoraj 37 tisoč evrov. Podoben znesek sofinanciranja predvideva prihodnje leto.
Razliko do 150 tisoč evrov, kolikor je vredna naložba, bo zagotovila občina.
Turistični razvoj v prihodnjih letih
Turistična destinacija Rogla-Pohorje povezuje občine Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in Oplotnica, ki so se povezale zaradi želje, da bi se kraji pod Pohorjem uspešneje turistično razvijali. Pred kratkim je bil v okviru destinacije uresničen še en cilj, in sicer da bi turističnoinformacijski centri delovali v vseh štirih občinah ter da bi lahko obiskovalci v njih dobili informacije o kraju in celotni turistični desti-naciji. Centri že delujejo v treh občinah, nazadnje je turističnoinformacijski center zaživel še v Oplotnici.
V šestih letih skupne poti se je turistična ponudba razširila in postala prepoznavnejša. Destinacija ne povezuje le občin, ampak vse, ki se ukvarjajo s turizmom.
V	teh dneh organizirajo v občinah posvete na temo razvoja turizma do leta 2028 in priprave nove strategije.
V	Slovenskih Konjicah, Vitanju in Oplotnici so posveti že bili, v Zrečah bo 6. maja. Posodobljene občinske dokumente in skupen destinacijski dokument naj bi na osnovi dopolnitev, predlogov in popravkov do jeseni sprejeli vsi štirje občinski sveti.	TC
Zrasel bo nov gasilski dom
ŠMARJE PRI JELŠAH - Po prvomajskih praznikih bodo delavci podjetja Kuponko iz Šentjurja začeli graditi nov gasilski dom na Kristan Vrhu.
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Kristan Vrh se spopada s prostorsko stisko, saj v gasilskem domu primanjkuje prostora za gasilsko reševalno in zaščitno opremo ter tehniko. Eno od vozil imajo gasilci v najeti garaži. Za gradnjo novega doma so sami odkupili zemljišče, ga komunalno uredili in pridobili gradbeno dokumentacijo. Podjetje Kuponko bo do konca leta zgradilo stavbo do tretje gradbene faze. Pogodbena vrednost predvidenih del je približno 372 tisoč evrov. Občina bo za sofinanciranje naložbe v letošnjem proračunu zagotovila 250 tisoč evrov.	TS
Gradnja doma bo občutno dražja
KOZJE - Vlada je v Načrtu razvojnih programov 2022-25 spremenila izhodiščno	Na Ministrstvu RS za delo,
vrednost projekta gradnje doma starejših v Kozjem, ki bo enota Doma upokojencev	družino, socialne zadeve in
Šmarje pri Jelšah. Ocenjena vrednost naložbe po novem znaša približno 5,7 milijona	enake možnosti so pojasni-
evrov z DDV, medtem ko je bila naložba najprej ocenjena na 3,7 milijona evrov.	li, da je bila ocena vrednosti

V občini Kozje so nedavno že položili temeljni kamen za enoto doma. Stavba naj bi bila zgrajena najkasneje do jeseni 2023, ko se bo vanjo lahko vselilo 49 uporabnikov. (Foto: Občina Kozje)
projekta v investicijskem programu prikazana na podlagi izkušenj, ki sta jih projektant in pripravljavec investicijske dokumentacije imela s podobnimi projekti. Dodali so, da je podražitev posledica izrazitih dvigov cen tako materialov kot storitev. Do podražitev je prišlo zaradi zaostrenih razmer na trgu gradbenih storitev kot posledice epidemioloških razmer in aktualnih varnostnih razmer v Evropi, na katere vlagatelj nima vpliva. »Zaradi pomanjkanja posameznih surovin so se podaljšali roki dobav, kar močno vpliva na izvajanje naložb. Posledično se izhodiščna vrednost projekta zvišuje,« so zapisali na ministrstvu.
Kako bo zdaj zagotovljen denar za naložbo, ki
je bila najprej ocenjena na 3,7 milijona evrov in za katero je bilo predvideno, da bodo vsa potrebna sredstva zagotovljena v državnem proračunu? Dodaten denar bosta zagotovila tako pristojno ministrstvo kot Dom starejših Šmarje pri Jelšah. Ministrstvo bo do leta 2024 skupaj zagotovilo približno 4,7 milijona evrov, omenjeni dom pa malo manj kot milijon evrov.
Na ministrstvu so še pojasnili, da tudi ponudbe gradbincev, ki so se prijavili na razpis za gradnjo prizidka k enoti doma upokojencev v Podčetrtku, presegajo razpoložljiva sredstva. Zato je predvidena ponovitev javnega razpisa.
TS
10
KULTURA
Fotografija dijakinje Jerneje Sikošek, ki vabi k ogledu razstave. (Foto: Jerneja Sikošek)
Sodelovanje mladih in uveljavljenih umetnikov
Sobivanje v vsakdanjosti
Nocoj ob 17. uri bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli razstavo, ki je plod sodelovanja Centra sodobnih umetnosti Celje in Gimnazije Celje - Center, poimenovano »Sobivanje. Prehajanje svetov.« Na razstavi bodo predstavili produkcijo dijakinj in dijakov umetniške gimnazije likovne smeri, ki so ustvarjali z gostujočimi umetniki in umetnico v Centru sodobnih umetnosti Celje.
LUKA ŽERJAV
Ob 18. uri bodo pripravili voden ogled postavitve v Likovnem salonu Celje in vodstvo po 18. študijski razstavi likovnih del GCC v Osrednji knjižnici Celje. V Likovnem salonu Celje se dijaki in dijakinje 3. i-razreda predstavljajo z instalacijo Mladi verujejo vate, pravica, ki so jo ustvarili pod mentorstvom umetnice Mojce Senegačnik. V Osrednji knjižnici Celje bodo na ogled likovna dela, ki so jih dijakinje in dijaki umetniške
Plevel
V petek, 22. aprila, so v celjski Kvartirni hiši odprli razstavo predstavnice srednje generacije slovenskih umetnikov Anje Jerčič Jakob. Na razstavi z naslovom Plevel se umetnica predstavlja s serijo slikarskih del, ki so nastala v zadnjih letih. Ostaja zvesta velikim formatom in motivom iz narave.
S svojimi deli avtorica vstopa v območje onkraj samoumevnega, kjer obravnavanje motiva v ospredje potiska odnos med človekom in naravo. Slednja je predstavljena v vsej svoji neukrotljivi podobi, na eni strani vabljiva in eksotična, na drugi mogočna in silovita. Ampak vedno magična in samosvoja, popolnoma nepodrejena duhu sodobnosti in človeškemu posegu. »S tem umetnica hkrati ponazarja in opozarja na moč narave in na njeno skrb vzbujajoče izkoriščanje. Barvita in prostrana polja na platnih ustvarjajo vizualni učinek gibanja. Pri podrobnejšem pogledu od blizu izstopijo abstraktni elementi, medtem ko se nam pri pogledu od daleč začnejo odkrivati številne podobe živali in rastlin. Umetnica s pomočjo del izpoveduje svoj izostren poetski in estetski čut, ki izhajata iz bogate zgodovine tradicionalnega slikarstva,
gimnazije ustvarili pri strokovnih predmetih v šolskem letu 2021/22. Program bodo sklenili ob 19. uri v Galeriji AQ GCC v Umetniški četrti Celje, kjer bo gimnazija uradno odprla svoj nov ustvarjalni prostor. Na ogled bodo instalacije iz delavnic, ki so jih z dijakinjami in dijaki pripravile vizualne umetnice Iva Tratnik in umetniški kolektiv AnKo (Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki). Ob razstavi bo izšel tudi katalog v spletni
h kateremu dodaja sodobno in edinstveno noto - tako na tehničnem kot tematskem področju,« je o razstavljenih delih v Kvartirni hiši zapisala kustosinja razstave Tanja Kerič.
Predstavnica srednje generacije slovenskih umetnikov Anja Jerčič Jakob (1975), rojena v Slovenj Gradcu, je leta 2000 diplomirala iz slikarstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kasneje je končala še magistrska študija grafike in slikarstva. Njen slikarski proces je pogosto sproščen
Zgodbe iz Rečnikove hoste
in tiskani obliki, razstava bo odprta do konca maja.
Pomoč mentorjev
Razstava ima naslov Sobivanje. Gre za krovno temo šolskega leta na GCC, in sicer z mislijo na izjemen pomen temeljnih vrednot, ki se v razburkanem času in prostoru prepogosto izgubljajo. Vsak letnik umetniške gimnazije je ustvarjal z enim od izbranih mentorjev umetnikov in nato svoje zanimanje izrazil v izdelkih, ki so dobili svoje mesto na razstavi v Galeriji sodobne umetnosti Celje. »Predstavitev smo oblikovali v štirih sklopih, ki vsebinsko prehajajo iz razmišljanja o dojemanju javnega prostora in premišljanja form vsakdanjih reči, početij in odnosov do izraza bolj intimnih počutij in pobega v sanjski svet,« so zapisali v celjski galeriji sodobne umetnosti.
V veliki dvorani Krajevne skupnosti Ljubečna bodo danes ob 17. uri pripravili kulturni dogodek z naslovom Pravljične prigode iz gozda. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo fotografij gozda in narave fotografinje Darje Grdina ter nastop Ženskega pevskega zbora Ljubečna. V ospredju bo predstavitev nove otroške slikanice Gozdni bonton avtorice Karmen Kukovič ter istoimenska lutkovna predstava za otroke.
Avtorica nove slikanice za otroke, Karmen Kukovič, je diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok z dolgoletnimi izkušnjami na področju predšolske vzgoje. »V svojih književnih delih, na predavanjih, v pogovornih skupinah in delavnicah prepletam svoje znanje in izkušnje iz stroke z bogatimi izkušnjami, pridobljenimi na poti svoje osebne rasti, in z navdihom iz narave,« pravi Kukovičeva. Do zdaj je izdala dve knjigi, in sicer otroško slikanico Loni na spomladanskem sprehodu, za katero jo je navdihnila njena posvojena psička, ter pesniško zbirko za odrasle Srečanje srca, duše in narave. Pravi tudi, da se kot velika ljubiteljica narave in živali zelo rada sprehaja in uživa v gozdovih, vendar tam zadnja leta ni naletela na preveč prijetna doživetja.
Karmen Kukovič s knjigo Gozdni bonton (Foto: osebni arhiv)
Na poteh do gozda, v jarkih ob cestah skozi gozd, na jasah in v gozdovih opaža vedno več različnih odpadkov in črnih odlagališč. »Najprej sem to problematiko reševala s pobiranjem smeti na sprehodih in z udeležbo na čistilnih akcijah, vendar se je izkazalo, da se smeti neprestano vračajo v gozd.« Spoznala je, da ne bo konca in da se bo treba te tematike lotiti drugače. Tako se je odločila za preventivo in osveščanje otrok s pomočjo zgodb.
Zgodbe iz Rečnikove hoste je naslov nastajajoče zbirke otroških slikanic. V vseh zgodbah nastopajo prisrčne živali iz Rečnikove hoste, ki res obstaja v okolici Celja in Šentjurja. S poosebljenimi živalmi želi av-
torica otrokom približati naravo in živalski svet, jih povabiti v naravo in naučiti odgovornega vedenja ter pomena bivanja v sožitju z njo. V zgodbi Gozdni bonton gozdne živali doživljajo nenavadne nezgode, okrog njih pa je čedalje več odpadkov. Kmalu ugotovijo, da so zanje odgovorni ljudje, ki prihajajo na sprehod v gozd, pri čemer se ne zavedajo, kakšne posledice ima njihovo neprimerno vedenje. V slikanici ljudje to končno sprevidijo in pospravijo smeti v zabojnike ter začnejo upoštevati gozdni bonton. Živali jih nagradijo s prijetnimi doživetji in se jim včasih tudi pokažejo. Ilustracije so delo oblikovalke in ilu-stratorke Nataše Majer.
BP, foto: osebni arhiv
in raziskovalen, brez načrtov. Motivno se usmerja v naravo in vse njene raznovrstne pojave, ki gledalca z velikimi platni prestavijo v igro iskanja nanizanih likovnih elementov in izrazitih potez čopiča ter posnemanja narave. Umetnica se ukvarja tudi s knjižno ilustracijo, kjer se osredotoča na ilustriranje knjig za otroke. Ilustrirala je serijo slikanic za otroke avtorja Jureta Jakoba. Njun prvenec Morje je prejel znak zlata hruška.
LŽ
Anja Jerčič Jakob ob svoji sliki na odprtju razstave v Kvartirni hiši (Foto: Matej Čepin)
www.zelenedoline.si
KULTURA
11
Pomembna najdba na Muzejskem trgu
Revolucionarni vosek na celjskih freskah
Analize poslikav rimske vile na Muzejskem trgu v Celju so pokazale, da je najdba morda še pomembnejša, kot so najprej mislili. Odkritje je po besedah arheologa in višjega kustosa v celjskem pokrajinskem muzeju dr. Jureta Krajška izjemnega pomena, saj lahko v Evropi takšna preštejemo na prste ene roke.
LUKA ŽERJAV
V Pokrajinskem muzeju Celje, ki letos praznuje 140-letnico, so po besedah direktorja Staneta Rozmana želeli, da bi jo okronali z odprtjem razstavišča in s predstavitvijo izjemnih rimskih fresk iz prvega stoletja n. št., a bo na to zaradi različnih razlogov treba še počakati. Stenske in stropne poslikave, ki so krasile razkošno vilo antične Celeje, so leta 2017 arheologe pričakale razmeroma dobro ohranjene in se zato uvrščajo med izredno redke tovrstne najdbe v Evropi, med katerimi najbolj slovijo Pompeji in Herku-lanej. »Leta 2016 smo začeli raziskovati na Muzejskem trgu in na Okopih. Kmalu po začetku arheoloških izkopavanj smo na stenah odkrili in situ ohranjene freske. Med odstranjevanjem polnil v vmesnem prostoru smo pod njimi našli tudi zelo dobro ohranjen strop,« se je začetnih najdb spomnil dr. Jure Krajšek. Zdaj že nekaj let pripravljajo razstavišče z in situ ohranjenimi freskami, kjer potekajo konzervatorska dela z utrjevanjem fresk, veliko časa so namenili tudi njihovemu čiščenju.
S tehniko enkavstike do boljše obstojnosti
Če so najprej domnevali, da so poslikave izdelane iz tehnike prave freske, na
Potek del je dodatno zapletel tudi dvig vlage v celotni stavbi Stare grofije, kar se je verjetno zgodilo zaradi novega tlaka na trgu, ki ne omogoča več enakega izhlapevanja
Stik med štukatu-ro in ukrivljenim delom stropa
katerih je s »secco« nanosom naslikana orna-mentika, je analiza vzorcev pokazala, da je ključno vezivo najverjetneje vosek in bi šlo lahko v resnici za tehniko enkavstike. Analize so izvajali v restavratorskem centru
nem času. Celjsko odkritje je pokazalo nove smernice, ki nakazujejo, da so z namenom večje obstojnosti fresk vosek nanesli že stari Rimljani. Da bi zares lahko potrdili zadostno prisotnost voska in morebiti še drugih materialov, bodo potrebne dodatne raziskave. Glede časovnega roka za predstavitev najdenega so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z najdbo, od začetka previdni, saj jih pri delu vodi predvsem zagotavljanje ustreznih pogojev za ohranitev poslikave, kar zahteva čas. Časovni okvir se je zamaknil tudi zaradi potrebnih dodatnih sredstev, ki so se zaradi naraščanja cen v gradbenem sektorju povečala. Potek del je dodatno zapletel tudi dvig vlage v celotni stavbi Stare grofije, kar se je verjetno zgodilo zaradi novega tlaka na trgu, ki ne omogoča več enakega izhlapevanja. Zato je bilo treba urediti zapleten sistem prezračevanja in prilagoditi začetne načrte predstavitve. Kdaj bodo dela končali, je težko natančno napovedati.
Arheološke najdbe bolj cenjene v tujini kot doma
Najdba za širšo javnost nima velikega pomena, dokler ni možno predstaviti najdenega tudi nestrokovni javnosti. Postopek
delo prepoznali pri nas,« pravi Jure Krajšek, ki ob tem izpostavlja, da pri nas ne zaostajamo za podobnimi ustanovami po svetu, je pa težava pomanjkanje primerne promocije tako na nacionalni kot lokalni ravni. Tovrstne najdbe so v Evropi in po svetu običajno zelo obiskane turistične zanimivosti, zato je zagotovo na mestu vprašanje, zakaj ni tako pri nas. Jure Krajšek odgovarja: »Težava je, ker pri nas ni sistemske rešitve že na državni ravni. Nacionalna promocija turizma se v zadnjih tridesetih letih običajno naslanja na Bled, ki je že tako zatrpan s turisti, ali podobno na Piran. Zaradi državnih finančnih vložkov je izpostavljena tudi Lipica. Druge destinacije pa kot da ne obstajajo, zato ni nenavadno, da kdo pomisli, da se Slovenija na vzhodu konča na Trojanah. Poleg ponudbe za običajne turiste so slabe rešitve tudi na področju protokolarnih obiskov, ki bi jim lahko prikazali veliko zanimivega. Pred leti je v Celju gostoval poljski predsednik, a samo zato, ker je poljska delegacija prepoznala in predlagala Celje, in ne na pobudo slovenskega državnega vrha.«
Foto: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS)
Pri analizi so v barvilu opazili organske snovi, med drugim tudi vosek, kar nakazuje, da so se že takrat posluževali tehnike enkavstike.
12
NAŠA TEMA
Porod doma
Porodnice
želijo biti slišane
Vedno več žensk si prizadeva za porod, ki ne bi temeljil zgolj na fizični podpori izbrane porodnišnice, temveč tudi na čustveni in psihološki. Številne nosečnice se zaradi želje po naravnem porodu odločijo za porod doma, druge si ob sebi želijo nekoga, ki jih bo skozi porodno izkušnjo vodil celovito, za kar so, kot menijo, v porodnišnicah prikrajšane. V času družbenih omrežij in vplivnic, ki lahko svoje življenje pred opazovalci tudi idealizirajo, postaja porod doma vedno bolj priljubljena praksa. A ta je lahko, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi nevarna. Tako zagovorniki kot kritiki se strinjajo, da je porod doma lahko velika prednost za porodnico. Če pa se pojavijo zapleti, je nujna premestitev v porodnišnico, vendar lahko prevoz predstavlja dodatno tvegaje. Kakšne so v Sloveniji zakonsko dovoljene možnosti poroda doma, kdo je prisoten in kdo nosi odgovornost?

SIMONA SOLINIC IN LEA KOMERICKI KOTNIK
Urška Plemenitaš Iršič je po četrtem porodu, ko je rodila doma, postala obporodna spremljevalka in snovalka materinskih in ženskih krogov ter priprave na porod.
r
ц
TV
Na
\
»Zaslužimo si lepo porodno izkušnjo!«
Četrtega otroka je po treh različnih izkušnjah v treh različnih slovenskih porodnišnicah Urška Plemenitaš Iršič rodila doma. Na porod se je zelo dobro pripravila. V tem času je spoznala veliko novega, predvsem se je povezala s svojim telesom, umom in z naravo. Bogate osebne izkušnje je že v času porodniškega dopusta oplemenitila s številnimi izobraževanji in tako danes deluje kot obporodna spremljevalka ali dula.

\
»V nobeni izbrani porodnišnici nisem doživela prav lepe porodne izkušnje. Nekako mi porodni sistem ni bil najbolj všeč. Vedno se mi je zdelo, da bi mi morali bolj prisluhniti in slediti mojemu tempu. Vedno je osebje močno posegalo v porodni proces in v sebi sem čutila, da to ni najbolje,« pripoveduje. Zato se je, ko je izvedela za četrto
Cena poroda doma znaša približno 2500 evrov. Dula in babica sta nosečnici na voljo 24 ur na dan od prvega dneva, ko se dogovorijo za sodelovanje. V ceno so všteti štirje obiski v času nosečnosti, porod in dva obiska po porodu. Če se pojavijo težave ali skrbi, število obiskov ni omejeno. Seveda je to odvisno od dogovora.
nosečnost, takoj odločila, da bo takrat drugače, da bo stvari vzela v svoje roke, se na porod ob strokovni podpori temeljito pripravila in rodila doma. »Zdaj lahko rečem, da je bila to zame najlepša izkušnja v življenju,« pravi.
»Pred tem sem izkusila tri različne porode, porod z umetnimi popadki, z epidu-ralno analgezijo in sprožen
porod. Odločitev za porod doma nikakor ni bila osnovana zgolj na podlagi pričevanj, ampak predvsem na podlagi lastnih izkušenj, občutenj in ne nazadnje želje po boljši izkušnji. Porodna izkušnja je namreč zelo pomembna za nadaljnje počutje mame, na kar pogosto pozabljamo. Porast poporodnih depresij je zaskrbljujoč in zagotovo
bi bilo treba želje porodnic postaviti v ospredje. Rojstvo je namreč zelo lep in intimen dogodek, ki tlakuje nadaljnjo pot razvoja,« pravi sogovornica.
Temeljite priprave in sanjski razplet
Kot je povedala Urška Ple-menitaš Iršič, se je na četrti porod začela pripravljati že
»Način poroda še dolgo vpliva na stanje ženske«
Ena najbolj izkušenih babic, ki izvaja samostojno babi-ško nego pri nas in ima za to tudi dovoljenje ministrstva za zdravje, je Teja Škodič Zakšek, prva doktorica znanosti s področja babištva pri nas. Kot pravi, se razkorak med porodničarji in porodnišnicami na eni strani ter samostojnimi babicami, dulami in ženskami, ki želijo roditi doma, na drugi strani zmanjšuje.
Teja Škodič Zakšek je magistrski in doktorski študij končala v Veliki Britaniji, kjer je spoznala, kako pomembno je spremljanje ženske v času poroda in po njem. V dolgih letih delovanja v porodnišnici je dobro spoznala vse prednosti in slabosti slovenskega zdravstvenega sistema, prav tako je sodelovala pri izobraževanju kadrov, kar nekaj časa je bila namreč predstojnica Oddelka za babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ko je spoznala, kako način poroda še dolgo vpliva na stanje ženske, se je odločila, da bo nadaljevala
delo po samostojni poti v dobrobit in zadovoljstvo žensk.
Babic, ki izvajajo porode na domu, je v Sloveniji občutno premalo. Čeprav ima dovoljenje ministrstva pet babic, to delajo le tri. »Povpraševanja je vedno več, zato potrebujemo vsaj še pet izkušenih in izobraženih babic,« pravi sogovornica.
»Številne tuje raziskave kažejo, da je porod doma najbolj varen način poroda za zdrave ženske, tudi tiste, ki rodijo prvič,« pravi Teja Škodič Zakšek in doda, da je pristojno ministrstvo z izdanimi smernicami dokaj dobro opredelilo pogoje za varno izvedbo poroda doma.
»Veliko stvari je treba upoštevati. Najprej mora biti ženska zdrava. Ženska, ki ni zdrava, ne more roditi doma. Tudi pred 37. tednom in po 42. tednu ženska ne more roditi doma. Spremljamo položaj ploda, ženska z medenično vstavo ne more roditi doma.« Babica parom predhodno podrobno razloži vse možne zaplete, ki večinoma niso vezani na porod doma, temveč na porod na splošno. Pari predhodno podpišejo tudi t. i. informiran pristanek. »O vsem se res natančno pogovorimo in določimo, kako in kaj v različnih scenarijih. Tako se lahko pari res odločijo, ali si to želijo ali ne, in s tem prevzamejo tudi svoj del odgovornosti.«
Z roko v roki
Teja Škodič Zakšek pravi, da samostojne babice, ki podpirajo porode doma, nikakor ne že-
lijo delati proti porodnišnicam, ki so v Sloveniji dobre, zato si želijo še tesnejše sodelovanje. Ob tem pravi, da je večina njenih izkušenj s porodnišnicami dobra in da porodnice, ki doma začet porod končajo pod zdravniškim nadzorom, niso več deležne šikaniranja ter dobijo dobro oskrbo. »Ob začetku vsakega poroda doma moram poklicati izbrano porodnišnico in reševalno postajo ter ju obvestiti o porodu. Enako tudi, ko se porod konča,« pojasni sogovornica, ki pravi, da ima s celjsko porodnišnico zelo dobre izkušnje, tudi odnos do porodnic je spoštljiv in korekten. »Na splošno ni več toliko stigmatizacije kot nekoč. Mlad kader, ki prihaja, je do te oblike poroda veliko bolj odprt kot starejši kolegi. Je pa to seveda zelo odvisno od posameznika,« doda.
Kot še pojasni, se največ premestitev porodnic v porodnišnice zgodi, ko je za njimi že več ur poroda, zato je odnos bolnišničnega osebja še toliko bolj pomemben. »Ko porodni-
co pripeljem v porodnišnico, moram osebju predati vse ustrezne informacije, za kar so predpisani tudi posebni obrazci. Dobro je, kadar so pripravljeni sprejeti te informacije,« pravi sogovornica in doda, da si želi, da bi sistem omogočal, da bi lahko tudi v porodnišnici ostala ob porodnici ter se pridružila ekipi. »Največkrat razlog, da žensko, ki rojeva prvič, v porodnišnico
prepeljemo zaradi izčrpanosti, ne zaradi zapletov,« pojasni.
Posebej pomembno je sodelovanje s porodnišnicami pri prvem pregledu novorojenčka. Tega tretji dan po rojstvu opravijo neonatologi v porodnišnici, ko opravijo tudi presejalne teste. Sogovornica si želi, da bi lahko izkušene babice na domu opravile tudi te teste, saj bi bilo to tako za mamo kot novorojenčka veliko udobneje.
Vedno več jih želi roditi doma
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število porodov doma leta 2020 močno povečalo. Skupno so na zavodu zabeležili 63 porodov doma, pri 57 porodih so bile prisotne babice, ki izvajajo zasebno babiško dejavnost. Podatki za leto 2021 še niso zbrani.
Leto	porod doma brez strokovne pomoči	porod doma s strokovno pomočjo (prisotnost samostojne babice)
2016	19	15 (7)
2017	18	21 (18)
2018	11	22 (13)
2019	13	27 (19)
2020	16	63 (57)
NAŠA TEMA
13
»Označene smo kot alternativke, ki se igramo z življenji, kar ni pošteno, ker to ni res. Zase lahko trdim, da tako dobro, kot sem bila pripravljena na ta porod, je redkokatera. Babici sem popolnoma zaupala, da bo pravočasno presodila, če kaj ne bo v redu, in da bova šli v porodnišnico. Ker je presodila, da porod poteka dobro, sem v domačem okolju rodila brez praske in brez poseganja vame,« pravi Urška Plemenitaš Iršič.
kmalu po tem, ko je izvedela za nosečnost. Najprej je izbrala babico in nato še dulo. »Sta res dober par. Babica skrbi za varnost, za medicinsko plat in vse tehnične stvari, medtem ko je dula psihološka opora, ki nudi zelo veliko alternativnih pristopov, da je nosečnost prijetna in da je med porodom čim lažje. Pomaga tudi v poporodnem obdobju.«
Čeprav je bila to njena četrta nosečnost, je spoznala veliko novega, predvsem to, da je porod nekaj naravnega in ne medicinski postopek. »Ko sem se začela pripravljati na porod doma, sem ugotovila, da o porodu vem zelo malo. Babica in dula sta me nato oborožili z literaturo, veliko
smo se pogovarjale, ves čas sta mi bili na voljo. Pomembno je, da takrat, ko se porod začne, razumemo, kaj se dogaja, od kod izvira bolečina in da jo jemljemo kot nekaj, kar nam bo pomagalo na svet spraviti otroka.«
Trud in čas, ki ju je vložila v pripravo, sta bila bogato poplačana. Tokrat je bila, kot pravi, res nagrajena z izjemno lepo porodno izkušnjo. Ob njej je bila zbrana vsa družina. »Res se je lepo izteklo. Na predviden datum poroda sta prišli babica in dula na obisk in v tistem času sem dobila popadke. V nekem trenutku sem začutila, da bi se rada umaknila, in sem šla v spalnico, kjer sem poiskala najbolj udoben po-
ložaj. Potem sta prišli babica in dula za mano, otroci so občasno prišli mimo in to ni za nikogar predstavljalo nikakršnega stresa. Čez čas je babica rekla, da bo treba v vodo, odločila sem se namreč za takšen porod. Babica ima prenosni bazen, ki je pripravljen v desetih minutah. Čez dvajset minut se je naša punčka rodila,« na kratko povzame porodno zgodbo.
Ko prisluhnemo
telesu
Sogovornica meni, da zelo malo ljudi ve, kaj pomeni porod doma. »To ni porod, ki se zgodi doma. Je načrtovan dogodek z usposobljenim osebjem, ki je pripravljeno na vse scenarije. Če bi babica ugotovila, da porod ne gre po načrtih, bi me takoj prepeljala v porodnišnico. Babice imajo veliko znanja in izkušenj, da se lahko pravočasno odločijo, da porodnico prepeljejo v porodnišnico, kjer se porod nadaljuje pod medicinskim vodstvom in nadzorom,« pravi in doda, da ima babica pri sebi veliko
medicinskih pripomočkov in zdravil - za ustavitev popadkov, šivanje, transfuzijo, oživljanje. »Nič ni prepuščeno naključju.«
Kot veliko prednost poleg domačega okolja navaja to, da ni nepotrebnih invaziv-nih pregledov in posegov v telo nosečnice. »Tudi ni nepotrebnega štetja in časovne obremenitve,« pravi. Ob tem poudari, da imamo v Sloveniji zelo dober podporni sistem za nosečnice. »Večina mamic, ki smo se odločile za porod doma, normalno hodimo h ginekologu na vse preglede, ultrazvoke, prese-jalne teste in preiskave. Ob tem nosečnico ves čas spremlja tudi izbrana babica, ki v času nosečnosti izvaja ba-biške preglede. Tako da smo dvojno nadzorovane.« In še eno spoznanje, na katerega rada opozori Urška Plemenitaš Iršič: »Porod je lahko zelo lep in ni potrebe, da bi se zapirale v porodnišnice. Hkrati žensko telo dela čudeže, če mu to le dovolimo. Predvsem pa ženske znamo roditi.«
»Po šestih urah, ko sta babica in dula odšli domov, ni bilo v hiši nobene druge sledi poroda, razen zdrava dojenčica.«
Smernice in kazenska odgovornost babice
Delovna skupina Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je v sodelovanju z Združenjem za perinatalno medicino spomladi 2018 pripravila posebne strokovne usmeritve za načrtovan porod doma.
V	smernicah piše, da so nekatere študije dokazale, da je načrtovan porod doma lahko enako varen kot načrtovan porod v bolnišnici, če pri ženski niso prisotni dejavniki tveganja med nosečnostjo.
V	smernicah je zapisano, da zdravstveni delavec za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. To velja tudi za vse, ki sodelujejo pri porodu na domu. A porod doma ni le stvar dogovora, ampak je ob pripravi na do-
godek treba nosečnico jasno poučiti o dejavnikih tveganja ter o dodatni obravnavi, ki jo nudijo porodnišnice, če je potrebna. Da je nosečnica o tem poučena, mora potrditi tudi s podpisom dokumenta. Babica mora v okviru svojih obiskov pri nosečnici presoditi o okoliščinah in o tem, ali je porod doma sploh izvedljiv, zato ga lahko tudi zavrne, če presodi, da okolje zanj ni primerno. Porod doma je priporočljiv le, če prevoz do bolnišnice ne traja več kot trideset minut. Še vedno je
Največ žensk rodi doma na Nizozemskem, sledijo Velika Britanija, Kanada, Avstrija, Združene države Amerike in Avstralija. V vseh teh državah je urejen način dela diplomiranih babic pri načrtovanem porodu doma, napisani so strokovni standardi in priporočila, prav tako sta omogočena zbiranje perinatalnih podatkov in analiziranje izidov porodov.
5. maja obeležujemo mednarodni dan babic. Usmerjen je v prepoznavanje pomena babic in opozarjanje na potrebe ter pravice žensk po vsem svetu.
v Sloveniji po mnenju stroke porod v porodnišnici najbolj varen tako za mater kot novorojenca.
Babiški porodni
centri
Ministrstvo za zdravje je že pred leti podprlo ustanavljanje tako imenovanih babiških porodnih centrov v prostorih porodnišnic ali v njihovi neposredni bližini. V takšnih centrih bi lahko uredili domačno in intimno vzdušje. Prostore bi uredili kot domačo spalnico, ves medicinski inštrumentarij bi prekrili, tako da porodnice
ne bi imele občutka, da so v porodni sobi. Poleg tako opremljene porodne sobe bi bili še pomožni prostori za moža in družino, ki bi bili urejeni tako, da bi lahko po porodu cela družina ostala s porodnico, kot da je doma. Za delo v takšnem porodnem centru bi posebej usposobili babice z dolgoletnimi izkušnjami, ki bi porode vodile same, ob prvih znakih zapletov bi klicale porodničarja, ki bi bil le nekaj korakov stran. Ne bi bilo nobenega drugega osebja, zlasti ne specializantov in drugega šolajočega se kadra.
OB ROBU
Čudež novega življenja
Rojstvo otroka je zagotovo eden najlepših, najsrečnejših in najintimnejših trenutkov v življenju staršev. Čeprav gre za izjemen skupek sreče, je lahko pot do nje prepletena s številnimi strahovi. Prav je, da ženskam v tem občutljivem času namenimo ustrezno pozornost.
Ljudje smo različni in različne so tudi naše predstave o porodu ter o tem, kaj je za posameznico najbolje. Žensko telo je magično. In kot je povedala mama štirih otrok Urška Plemenitaš Iršič, ženske preprosto znamo roditi.
Čeprav je v tem času tako imenovano vračanje k naravi »in«, nikakor ne smemo zanemariti tega, da se lahko pri porodu marsikaj tudi zaplete. Na srečo je medicina močno napredovala in tako se tudi zahtevni in tvegani porodi večinoma končajo srečno. Žal se kdaj pojavijo tudi žalostne zgodbe. In te navadno precej bolj odmevajo.
Mnenj, kje in kako naj bi ženska rodila, je veliko. V prvi vrsti bi o tem morala odločati sama. Ker na potek poroda močno vplivajo tudi notranje stanje, je pomembno, da se porodnica v okolju, kjer rojeva, dobro počuti. Vedno to seveda ni mogoče, a bi se bilo treba temu vsaj približati. V domačem okolju ali prostorih porodnišnice.
Obsojanja zaradi takšne ali drugačne odločitve so vsekakor odveč. Naučiti se je treba sprejeti želje posameznika, ki mora ob tem prevzeti tudi odgovornost. Sodelovanje je mogoče in verjetno tudi edina prava pot. Tudi kar zadeva porode. Da bodo čudeži zares čudežni.
Mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v celjski bolnišnici. (Foto: SHERPA)
»Nepotrebno tveganje«
»V porodnišnici Splošne bolnišnice Celje menimo, da je porod na domu zaradi geografskih značilnosti Slovenije in pomanjkanja ustreznih ekip za hiter prevoz v primeru zapletov nepotrebno tveganje,« pravi mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka.
Kot dodaja, lahko pri vsakem porodu pride v zelo kratkem času do hudih in življenjsko nevarnih zapletov, ki jih na domu ni mogoče ustrezno ter pravočasno razrešiti. »Pozitiven vidik bi lahko bilo rojevanje v znanem in domačem okolju ob prisotnosti družine, vendar je tveganje po mojem mnenju tolikšno, da tega ne odtehta,« je jasen.
Na vprašanje, do kakšnih zapletov lahko pride ob porodu na domu, pravi, da se pri njem v enaki meri lahko zgodijo vsi zapleti kot kjerkoli drugje. »Med najnevarnejšimi sta huda krvavitev pri materi in nepravilen srčni utrip pri plodu, kar zahteva ukrepanje v nekaj minutah. Po porodu prav tako lahko pride do ogrožajoče krvavitve ali pa otrok ne zadiha normalno. Lahko se zgodi celo več zapletov hkrati, ki jih na domu ni mogoče rešiti, ker ni na voljo ustrezne opreme in osebja. Prevoz v porodnišnico iz oddaljenih krajev lahko traja v naši regiji tudi več kot pol ure, zato je ukrepanje lahko že prepozno.« Koren še pojasnjuje, da je v naši regiji pri porodu na domu že prihajalo do tovrstnih zapletov tako pri materah kot pri otrocih. Dodaja še, da nosečnice že med pripravo na porod občasno izrazijo željo, da bi rodile doma.
»Če nam povedo za svoje načrte, jim poskušamo v pogovoru pojasniti možna tveganja. Svetujemo jim, naj v času poroda vsaj obvestijo osebje v porodni sobi, da smo z dogodkom seznanjeni in se ustrezno pripravimo v primeru nenadnega prihoda zaradi zapletov. Strokovna združenja so sprejela priporočila za porod na domu, predvsem o prisotnosti ustrezno usposobljenih babic, o obveznosti obveščanja regionalne porodnišnice in o možnosti urgentnega prevoza. Nosečnicam s tvegano nosečnostjo odsvetujemo porod na domu,« pojasnjuje prvi mož celjske ginekologije. Strokovnjake tudi skrbi, da bi porod spodbujale ali pri njem pomagale osebe, ki nimajo ustreznega strokovnega znanja. »Menim, da gre za idealiziranje in podcenjevanje možnih zapletov. Oseba - babica - ki se odloči za vodenje poroda na domu, bi po mojem mnenju morala imeti večletne izkušnje s samostojnim delom v porodni sobi, šele nato bi premogla dovolj znanja in izkušenj za pravilno presojanje stanja porodnice in otroka med porodom. Zal vedno ni tako,« še zaključuje Koren.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
www.trgotur.si
Avtoljčar (strokovnjak)
m/ž (Žalec)
Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj dve leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožni dela v timu, natančni, samoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Nudimo: takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, delo v dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin m/ž (Paka pri Velenju)
Kaj od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe (poklicna -strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili, natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov,
veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. LKK, d.o.o, Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 5. 2022. MegaMetal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (m) (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: varjenje po MAG-postopku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter m/ž (Celje,
teren)
Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar (m) (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: zaključeno srednjo šolo smer ključavničar ali primerljiv program, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Trgotur
www.traotur.si
IZBERITE FEMME FATALE 2022
SODELUJTE PRI IZBORU REVIJE OBRAZI AVENIJA IN GLASUJTE ZA SVOJO FATALNO LEPOTICO!
Za svojo kandidatko lahko glasujete na spletni strani www.svet24.si/femmefatale ali spodnji kupon pošljete na naš naslov:
Uredništvo revije Obrazi Avenija, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ZA FEMME FATALE 2022
----------
Izmed vseh, ki boste poslali glasovnico na naš naslov ali pa svoj glas oddali na spletni strani www.svet24.si/femmefatale, bomo izžrebali deset nagrajenk, ki bodo prejele ekskluzivne Medexove izdelke: pet jih bo prejelo Kolagen lift v tekočini in pet MSM lift + Q v tekočini. Štiri nagrajenke pa bodo prejele skodelice Kristalne Rogaška iz kolekcije Live, love, sparkle.
5 X Kolagen lift v tekočini
Kolagen lift v tekočini vsebuje patentiran hidroliziran kolagen Naticol®, ki je ribjega izvora, z dodatkom elastina, hialuronske kisline, vitaminov in mineralov. Naticol® klinično dokazano zmanjšuje gube, izboljša čvrstost in elastičnost kože ter ohranja zdrave lase in nohte. Gre za že pripravljen napitek, ki ga lahko uživamo samostojno, brez raztapljanja v vodi ali mešanja v sokove in jogurte, saj ni več potrebe po zakrivanju okusa.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s Izžrebane sodelujoče bomo obvestili o če izžrebancu pripada
5 x MSM lift + Q10 v raztopini
raztopini je veganska rešitev z inovativno formulo za ohranjanje mladostnega videza kože ter lepih nohtov in las. Namenjena je vsem, tudi tistim, ki se izogibajo kolagenu in drugim prehranskim dopolnilom živalskega izvora in navdušuje z odličnim sadnim okusom pomaranče in ananasa.
4 X1 skodelica iz kolekcije Live, love, sparkle
Na topel poletni dan se sprehajate po cvetočem travniku, v zraku je veselje in srce preveva radost. Ko bi taki trenutki lahko trajali večno... Prikupne skodelice iz kolekcije Live, love, sparkle (Živi, ljubi, zasij) s seboj prinašajo občutja srečnih trenutkov in so čudovit varuh prijetnih spominov. Postanejo lahko del vaše zbirke drobnih predmetov, ki vas radostijo, ali pa z njimi presenetite svoje najdražje. Skodelice so zelo uporabne tudi za postrežbo sladoleda ali prigrizkov.
WJ> 1 >v
W^Sm
Pogoji uporabe in pravili nagradne igre, ki so objavljeni na spletni strani www.svet24.si. nagradah in jih pozvali za polne podatke, vključno z davčno številko, ki se zbira samo, razpisana nagrada. nagrade niso prenosljive ali izplačljive v denarju.
тепех
LifeClass
HOTELS & SPA
slafcBttii S>
T T www.slowatch.si
PPD Slovenia
ROGAŠKA
M£DIR:24
Moj glas naj dobi:
1.	ALYA
2.	EVA BOTO
3.	gordana grandošek whiddon
4.	MAJA KEUc
5.	HAJDI korošec jazbinšek
6.	JANA KOTESKA
7.	MELANI MEKicAR
8.	ANA PRAZNIK
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
E-POŠTA:
TELEFONSKA ŠTEVILKA:
KRONIKA
15
Vedno več nesreč s temi vozili
E-skiroji so lahko tudi smrtonosni
Zatem ko je aprila po vsej Sloveniji trajala akcija osveščanja o varni vožnji z e--skiroji, bo celjska policija z nekaterimi organizacijami pred poletjem opozarjala na varnost in previdnost pri vožnji s temi vozili. Moči so v Celju združili policija, bolnišnica, Zavod Vozim, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje in Srednja šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje. Akcijo podpirajo tudi Mestna občina Celje, Zavarovalnica Triglav in podjetje Eko Drive. Projekt so naslovili Poletje bo - zato z glavo na e-skiro.
SIMONA SOLINIC
E-skiro lahko vozijo osebe, starejše od 14 let oziroma od 12. do 14. leta, če imajo kolesarsko izkaznico. Voziti morajo po površinah, ki so namenjene kolesarjem. Kjer teh površin ni, morajo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 kilometrov na uro. Pravila, ki veljajo za kolesarje, morajo smiselno uporabljati tudi vozniki e-skirojev oziroma lahkih motornih vozil.
Na Celjskem je namreč število voznikov e-skirojev strmo naraslo. V začetku marca je v prometni nesreči umrl voznik tega vozila.
Prvi umrl, drugi
trčil v otroka
Spomnimo, da se je tragedija zgodila na območju Ljub-nega ob Savinji. 52-letnik, ki je vozil iz smeri bencinskega servisa proti središču Ljubne-ga, je z desnim bočnim delom skiroja trčil v robnik hodnika za pešce, padel in trčil še v leseno ograjo. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Nekaj dni kasneje se je nesreča zgodila tudi v središču Celja, kjer je neznan voznik e-ski-roja trčil v 10-letnega dečka, ki se je pri tem poškodoval. »Voznike električnih skirojev opozarjamo na odgovorno uporabo in spoštovanje ce-stnoprometnih predpisov. Upoštevajo naj, da je e-skiro,
Glede na novelo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki je začela veljati 11. avgusta 2021, e-skiroji spadajo med lahka motorna vozila. Zaradi lastnosti in manjše stabilnosti ter visokih hitrosti (do 25 km/h) predstavljajo večje tveganje za uporabnike.
Foto: PU Celje
sploh pri višjih hitrostih, ob zaviranju nestabilen. Kolesa e-skiroja so namreč majhna in občutljiva na razpoke na vozni površini, na dvignjene dele površin ter na ovire, kot je na primer kamenje in podobno. Pri vožnji e-skiroja je priporočljivo postopno zaviranje, odsvetovana je uporaba na mokrem vozišču, izjemno priporočena je uporaba zaščitne čelade,« so sporočili s celjske policije.
Maja bodo opozarjali
Maja bodo policisti z zgoraj omenjenimi organizirali več dogodkov, s katerimi bodo osveščali o prometni varnosti voznikov e-skiro-jev. »Izkušnje kažejo, da so v nesrečah voznikov e--skirojev najpogostejše poškodbe glave, sledijo zlomi zapestja, gležnja, goleni in ključnice ter udarnine. Vse
to je mogoče preprečiti z varno uporabo e-skirojev, s spoštovanjem predpisov in z uporabo primerne čelade,« še dodajajo na policiji. Na uvodnem preventivnem dogodku, ki je bil pred dnevi, so varno uporabo e-skirojev predstavili dijakom Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Dijaki so pripravili zanimiv poligon in obiskovalcem omogočili vožnjo z e-skiroji.
Zaradi nesreče posebna preiskava policista
Preiskovalci Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije preiskujejo smrtno nesrečo, ki se je konec tedna zgodila na avtocestnem odseku Slovenska Bistrica-Tepanje. Razlog za preiskavo je, da naj bi bil v nesreči udeležen policist Policijske uprave Celje, so sporočili iz PU Maribor. Vse okoliščine nesreče še vedno niso znane.
»Po doslej znanih informacijah je 49-letni voznik osebnega avtomobila, v katerem sta bila še dva potnika, vozil proti Tepanju, ko je zapeljal z levega prometnega pasu na desnega in pri tem trčil v vozilo, ki ga je vozil 44-letni državljan Romunije. Slednji je po trčenju, ko je vozilo odbilo čez prometni pas za počasna vozila in v varnostno betonsko ograjo, padel iz avtomobila. V nesreči se je tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. Po znanih informacijah sta bila huje poškodovana tudi dva potnika v prvem osebnem avtomobilu, tretji je bil poškodovan lažje,« so sporočili iz mariborske policijske uprave. Dan po nesreči so se razširile govorice, da naj bi policist celo pobegnil, a gre za neuradne podatke. Tudi ponesrečenega policista naj bi reševalci po trčenju odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga oskrbeli, nato naj bi bolnišnico zapustil, ne da bi počakal na preiskovalce, ki so ga nameravali zaslišati. Naslednji dan se je policist sam javil na policijski postaji. Zaenkrat še ni znano, ali je vozil pod vplivom alkohola ali ne. Po preiskavi okoliščin nesreče mu grozi kazenska ovadba zaradi povzročitve prometne nesreče.
Foto: PGD Slovenska Bistrica
Zaradi nesreč na avtocesti so nastajali zastoji, saj je bila avtocesta določen čas zaprta. Zastoji so bili tudi na vseh okoliških prometnicah, kjer je bil v času odstranjevanja posledic nesreč urejen obvoz. (Foto: PUC)
Zaradi nesreče številni zastoji na okoliških cestah
Smrt na avtocesti
V nesreči, ki se je zgodila v torek dopoldne na avtocesti, med izvozoma Celje-Center in Lopata, v smeri proti Ljubljani, je umrla ena oseba. Šlo je za nalet kar štirih tovornih vozil. Avtocesta v smeri proti Ljubljani je bila nekaj časa zaprta, zaradi česar so nastajali zastoji tako na mestnih vpadnicah in večjih okoliških prometnicah.
Policisti okoliščine te nesreče še preiskujejo. Po do zdaj znanih podatkih naj bi 61-letni državljan Madžarske vozil tovorno vozilo s priklopnikom po desnem prometnem pasu avtoceste. Nato je brez zaviranja s sprednjim delom tovornega vozila trčil v zadnji del priklopnika, ki je bil ustavljen na prometnem pasu zaradi kolone. Voznik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče.
Nekaj minut po tej nesreči pa je počilo še enkrat, prav tako na avtocesti, in sicer med Dra-mljami in počivališčem Zima. Na tistem odseku pa so v naletu trčila tri tovorna vozila. Tudi na tem odseku je bila avtocesta zaradi odstranjevanja posledic trčenja v celoti zaprta. V tej nesreči naj ne bi bil nihče huje poškodovan.
Vlak trčil v moškega
V torek ob približno 10. uri se je v bližini Železniške postaje Šentjur zgodila tragična nesreča. Potniški vlak je trčil v moškega, ki je pri tem umrl. Natančne okoliščine dogodka še niso znane, policisti še niso končali preiskave. Strojevodja potniškega vlaka je sicer pravočasno opozarjal z zvočnimi signali in zaviral, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Trenutno še ni znana identiteta umrlega. V potniškem vlaku je bilo približno 50 potnikov, nihče ni bil poškodovan.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Informacijska točka EUROPE DIRECT Savinjska napoveduje pester poletni program
Informacijski točki Evropske unije EUROPE DIRECT Savinjska, ki že petnajst let deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, je Evropska komisija že četrtič zapored podelila mandat informacijske točke. V Sloveniji trenutno deluje mreža šestih takšnih informacijskih točk, in sicer v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu in Hrastniku.
Mreža EUROPE DIRECT je eno glavnih orodij Evropske komisije, s katerim poskuša delovanje institucij in politik EU čim bolj približati ljudem v njihovem okolju. Točke EUROPE DIRECT odgovarjajo na vprašanja o EU in zagotavljajo informacije o njenem delovanju, vključno z možnostmi financiranja. Ob zapletenejših vprašanjih vas napotijo k pravemu, specializiranemu viru informacij. Vsako leto pripravljajo raznovrstne dogodke, na katerih odpirajo zanimive evropske teme. Naloga informacijskih točk je tudi spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva in prispevanje k razvoju evropske javne sfere.
V	sklopu tedna Evrope, med 9. in 14. majem 2022, se bo v Celju zvrstilo kar pet brezplačnih dogodkov, ki jih organizira informacijska točka EUROPE DIRECT Savinjska.
Prvi dogodek bo 9. maja, na dan Evrope, ko bo v organizaciji III. osnovne šole Celje že tradicionalno prireditev Evropska vas. Različne osnovne šole bodo na stojnicah predstavljale evropske države, na stojnici EUROPE DIRECT Savinjska pa bodo na voljo zabavni igri EU namigi in EU kolo sreče z nagradami ter promocijski letaki in brošure na temo Evropske unije. Prireditev bo na Glavnem trgu ob 11. uri.
Že naslednji dan, 10. maja, bo ob 11. uri v razstavnih prostorih Celjskega mladinskega centra odprtje razstave različnih svetovnih prevodov Ostržka.
V	četrtek, 12. maja, ob 19. uri bo v Kavarni MCC degustacijski večer Evropska vina, piva in siri. Gre za tradicionalen dogodek, a letos z novostjo - naboru evropskih vin in sirov se bodo pridružila še piva. Vsi, ki bi želeli preizkusiti izbrana evropska vina, piva in sire, prijavo na dogodek predhodno pošljite na naslov info@mc-celje.si. Na voljo je omejeno število mest.
Petek, trinajstega, tokrat zagotovo ne bo nesrečen, saj bo večer minil v znamenju smeha
in zabave. V atriju Celjskega mladinskega centra bo dogodek Stand-up Europe z odličnim slovenskim komikom Gašperjem Bergantom, ki se bo lotil zanimivih tem, kot so drugačnost, evropski stereotipi in kulturna raznolikost. Vabljeni vsi, ki se želite nasmejati, dogodek bo 13. maja 2022 ob 19.30.
Zadnji v sklopu dogodkov tedna Evrope bo prav tako v atriju
Celjskega mladinskega centra, in sicer v soboto, 14. maja, med 10. in 13. uro. Na tržnici Od vil do vilic se bodo s svojimi izdelki in pridelki predstavili lokalni ponudniki iz Savinjske regije. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili med stojnicami z različno ponudbo, poskusili in tudi kupili bodo lahko domače pridelke in izdelke.
V poletnih mesecih bodo točke EUROPE DIRECT po Slo-
veniji ponovno priredile Kino pod zvezdami z brezplačnimi filmskimi projekcijami. Med julijem in avgustom si bo v atriju Celjskega mladinskega centra mogoče ogledati štiri brezplačne produkcije evropskih filmov pod skupnim naslovom Filmski teden Evrope 2022: Kino pod zvezdami.
EUROPE DIRECT Savinjska nestrpno napoveduje in pri-
čakuje tudi obisk vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneje Jug Jerše, ki jih bo Celje obiskala v petek, 3. junija 2022. Program se bo začel ob 10.30. Skupaj bodo naslovili tematiko podnebnih sprememb in odprli razstavo Kaj lahko storim v boju proti podnebnim spremembam. Sledili bodo neformalno druženje in odprta miza z mladimi ter za-
saditev zelišč, dišavnic in medovitih rastlin v duhu evropskega zelenega dogovora.
Vsi dogodki EUROPE DIRECT Savinjska bodo brezplačni. Ker bo dogajanje res pestro, bo zagotovo vsak lahko našel kaj zanimivega zase. Celjski mladinski center in EUROPE DIRECT Savinjska vas vljudno vabita, da se pridružite kateremu od dogodkov.
Teden
Evrope 2022
*
★
*
*

[iJMWi

• HHi'l'Ji B' iOSO
iii'Fi'Hi'i
I'lil'Qll'B-IUilil'I^MW'M'I
*
*
r
*
★
*
W
★
MCC
novi tednik
www.novitednik.si
celjski mladinski center
prostor svobodnih idej in druženja
Delno financira Evropska unija
BROf
VSE ZA PISARN®^ "P

www.radiocelje.si
Чадт t №v\*j!
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: (03] 425 6100
©
Optika
OFTALMOS 070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.optika-oftalmos.si
------------ r'
j brezplačno kontrolo vida \
ZA ZDRAVJE
17
O fibromialgiji se govori vedno več
Tiha bolezen, ki spremeni življenje
V soboto dopoldne bo v Zdravilišču Dobrna Dan odprtih vrat fibromialgikov in prijateljev, kjer bodo organizatorji z zanimivimi predavatelji ljudem predstavili fibromialgijo in sindrom kronične utrujenosti ter jih osveščali tudi o tem, kako pomembno je znanje o teh dveh stanjih. Obiskovalci bodo izvedeli tudi, kaj vse jim ponuja društvo, ki bo sodelovalo tudi s Centrom za krepitev zdravja iz Zdravstvenega doma Celje. Organizator srečanja je Društvo fibromialgiki in prijatelji, društvo za medsebojno pomoč in podporo.
SIMONA SOLINIC
Gre za društvo, ki je bilo v Celju ustanovljeno letos. Vanj so včlanjene osebe, ki jih je prizadela fibromialgija. »V društvu je veliko članov z dolgoletnimi izkušnjami tako s fibromialgijo kot s sindromom kronične utrujenosti. Z novimi, prihajajočimi člani poskušamo ustvarjati posluh, razumevanje in podporo v trenutkih, ko jih člani najbolj potrebujejo,« pravi Darja Brečko iz omenjenega društva.
Kronične bolečine
»Fibromialgija ali sindrom fibromialgije je kronični bolečinski sindrom, za katerega je značilna razpršena bolečina po vsem telesu. Drugi simptomi so še utrujenost, težave s spanjem in težave s spominom. Skupki teh neprijetnosti lahko bolnika močno ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so gospodinjska opravila in služba. Nekateri bolniki poročajo tudi o sindromu nemirnih nog, sindromu razdražljivega črevesja, o
težavah s sečnim mehurjem, nenormalnem občutku zba-danja v koži ter o preobčutljivosti na hrup, svetlobo ali temperaturne spremembe. Fibromialgijo pogosto spremljajo depresija, tesnoba ali posttravmatski stresni sindrom. Bolniki imajo pogosto tudi druge kronične bolečine,« navajajo v društvu.
Vzrok bolezni še ni pojasnjen, verjetno je posledica prepleta okoljskih, duševnih in nevrohormonskih dejavnikov, kot sta psihični stres in psihična travma. Dokazano je, da bolečina izvira iz osrednjega živčevja, še pojasnjujejo v društvu.
Vsi, ki se spopadajo s fibromialgijo, vedo, da je zdravljenje težavno. »Za bolnika je priporočeno, da dovolj spi, da je redno telesno dejaven in da se zdravo prehranjuje. Koristna je tudi vedenjska kognitivna terapija, za lajšanje bolečin so bila preizkušena tudi nekatera zdravila, ki jih uporabljajo pri zdravljenju
nevropatskih bolečinskih sindromov in vključujejo an-tidepresive, nevromodulator-je ter druga protibolečinska zdravila,« dodajajo v Društvu Fibromialgiki in prijatelji, društvu za medsebojno pomoč in podporo.
Še dodatne težave
Znano je, da se pri marsikaterem bolniku s fibromialgijo sčasoma pojavi še sindrom kronične utrujenosti, ki je zapleteno in dolgotrajno zdravstveno stanje, za katero sta med drugim značilni huda utrujenost in kognitivna disfunkcija. Poglavitni simptomi pri tej pogosto pridruženi bolezni so dolgo časa prisotno poslabšanje stanja ob običajni psihološki oziroma telesni dejavnosti, ki sicer pri zdravih ne povzroči večje utrujenosti, znatno zmanjšana sposobnost opravljanja nalog, ki so bile pred boleznijo rutinske, ter motnje spanca.
Prisotni so lahko tudi številni drugi simptomi in
Znanstveniki so pred časom ugotovili tako imenovane točke na telesu, kjer fibromialgiki najpogosteje opisujejo bolečino, gre tudi za bolečino na dotik.
• •
Po ocenah zdravnikov fibromialgija prizadene do 8 odstotkov prebivalstva. Pri ženskah se pojavlja približno dvakrat pogosteje.
• •
A
B
Ji

Prvič so fibromialgijo opredelili leta 1990, kriterije bolezni so posodobili leta 2011.
Fibromialgija mnogim spremeni življenje tudi zato, ker vsi simptomi trajalo dolgo časa, preden je sploh postavljena diagnoza.
znaki, ki lahko prizadenejo različne organske sisteme. Pogosta je pri tem sindromu tudi kronična bolečina. Drugi možni simptomi pri sindro-
mu kronične utrujenosti so lahko tudi zmerno povišana telesna temperatura, bolečine v žrelu, povečane vratne ali bezgavke pod pazduho,
mišična oslabelost, bolečine v mišicah, bolečine v sklepih in različne nevropsihološke težave.
Foto: Pixabay
Slovenija v svetovnem vrhu
Aprila je bil svetovni dan hemofilije, redke dedne bolezni, pri kateri je moteno strjevanje krvi. Slovenija pri njenem zdravljenju sicer sodi v sam vrh razvitih držav, pri čemer številni ljudje po svetu še vedno nimajo dostopa do faktorjev strjevanja krvi, opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Hemofilija je nekoč veljala za redko bolezen. Danes imajo bolniki po zaslugi profilakse - preprečevanja bolezni s preventivnimi zdravljenji - dokaj normalno življenje. Gre za dedno bolezen, pri kateri bolnikom v krvi primanjkuje faktor strjevanja krvi, zaradi česar imajo daljše krvavitve. Letno se v Sloveniji rodita največ dva bolnika s to boleznijo, včasih tudi nihče. Zaradi te bolezni večinoma zbolevajo moški, ženske so prenašalke.
Bolniki si pri novem zdravljenju v žilo vbrizgajo koncentrat manjkajočega strjevalnega faktorja, s čimer preprečijo bolečine in invalidnosti, krvavitve pa se pojavijo le še pri hujših poškodbah. Do invalidnosti lahko pride zaradi ponavljajočih krvavitev v sklepe, saj kri povzroči počasno okvaro hrustanca, ki z leti izgine, in vpliva na kostnino, kjer se razvijejo ciste in nepovratno uničenje sklepa.
Osebam, ki se rodijo v družini z že znano boleznijo, lahko diagnozo postavijo že v uri ali dveh po rojstvu. Če bolezen v družini ni znana, je postavitev diagnoze odvisna od stopnje bolezni. Ključno je zgodnje odkrivanje bolezni zlasti pri težji obliki, starši lahko hemofilijo pri otrocih prepoznajo, ko gredo na odvzem krvi iz prsta in se jim krvavitev ne ustavi tudi po nekaj dneh.
Ena največjih težav pri hemofiliji so samodejne krvavitve v sklepe, ki lahko nastanejo že po manjšem nerodnem gibu. Spremembe v sklepih zaradi krvavitev se kopičijo. Pri vseh bolnikih, starejših od 30 oziroma 35 let, zdravniki opažajo hude kronične okvare sklepov, bolniki, mlajši od 25 let, ki so preventivno profilaktično zdravljenje imeli že od 1. leta, pa nimajo okvar sklepov in živijo normalno.
V Sloveniji so redno profilakso začeli leta 1996. Najprej so zdravili mlajše. Ko je postala dostopnejša, so začeli zdraviti tudi starejše bolnike. Za zdravljenje hemofilije razvijajo tudi gensko terapijo, ki sicer ne bo dostopna za vse. Predvideno je, da jo bodo najprej prejeli starejši bolniki, za otroke pa razvijajo poseben način genske terapije, ki bolj usmerjeno popravi okvaro gena.
Sum na hepatitis neznanega izvora tudi v Sloveniji
Glede na rezultate testov slovenski strokovnjaki pri enem otroku sumijo, da bi lahko imel hepatitis neznanega izvora. Podrobne rezultate preiskav še čakajo, otrokovo zdravstveno stanje je dobro.
Znanstveniki še vedno raziskujejo, kaj bi lahko bilo vzrok za pojav hepatitisa neznanega vzroka pri otrocih. Morebiten povzročitelj bi lahko bil adenovirus, ki so
ga potrdili pri delu otrok s hepatitisom. Kot pojasnjujejo infektologi, so potrdili tip ade-novirusa, ki povzroča okužbo prebavil, ki lahko pri otrocih poteka blago, pri imunsko oslabelih otrocih pa lahko povzroča hujše zdravstvene težave. Možna razlaga je tudi v okoliščinah, povezanih z epidemijo covida-19, saj so imeli otroci manj stika z drugimi, s čimer niso prihajali v stik s sicer
krožečimi virusi, ki bi spodbujali njihovo naravno odpornost. Mogoče je tudi, da so na pojav hepatitisa vplivali okoljski dejavniki, na primer strupi, ali da gre za novo različico koronavirusa, kar je zelo malo verjetno, poudarjajo infektologi. Okužba s hepatitisom neznanega izvora je doslej v Evropi večinoma prizadela otroke, mlajše od deset let. Simptomi so zlatenica, driska,
bruhanje in bolečine v trebuhu. V večini primerov otroci niso imeli vročine, vendar so bili nekateri primeri v Združenem kraljestvu tako hudi, da so morali bolnike premestiti na specializirane otroške enote za bolezni prebavil. Svetovna zdravstvena organizacija je doslej poročala o 169 primerih, od tega so 17 otrokom presadili jetra, eden je umrl.
18
ŠPORT
Anika Strnad se je trikrat prebila skozi obrambo in vsakokrat so jo tekmice povlekle, a je kljub temu spravila žogo v gol. Sanja Vrček je dobro preigravala. Levo je Katja Čerenjak.
Celjske rokometašice skočile na drugo mesto prvenstvene lestvice
»Mesninke« uspele prehiteti
»testen i nke«
Državne prvakinje bodo rokometašice Krima, četrte bodo igralke novomeške Krke. Za takšno ugotovitev ni treba biti rokometni strokovnjak. Zanimiv je predvsem boj za drugo mesto. Trenutno so na njem rokometašice Z'dežele.
DEAN ŠUSTER
Po prvem delu prvenstva so bile na drugem mestu igralke ajdovskega Mlinotesta. V dvorani Golovec so igrale neodločeno, doma so bile boljše od Celjank. Obe ekipi sta po dvakrat izgubili z »evropskim« Krimom, Mlinotest si je privoščil še nepričakovan remi v Novem mestu, a je ohranil prednost pred celjsko ekipo. V uvodnem krogu lige najboljše četverice (dosedanji rezultati se upoštevajo) pa je prišlo do spremembe.
Prestižno drugo mesto
V dvorani Golovec so Celjanke proti stalnim tekmicam slavile s 27 : 25. Gostje so bile večino prvega polčasa v prednosti, saj je bila razpoložena njihova vratarka Klara Hrovatič (še lani je branila celjska vrata). Ko se je na drugi strani ogrela Andrea Perić, je ekipa Z'dežele ujela pravi ritem in kmalu po začetku drugega polčasa prevzela vodstvo. Pet minut je
bilo ključnih za lepo prednost 25 : 21. Jasmina Pišek (4 goli) je »trgala« v obrambi, kot desničarka zadevala z desnega krila in zunanjega položaja, uspela ji je imenitna podaja do krožne napadalke Katje Čerenjak (5). Prej jo je z žogami »hranila« Žalčanka Anika Strnad (4). Po njenem prihodu v Celje je ekipa precej kakovostnejša. S Sanjo Vrček (4) sta zibali nasprotno obrambo, dokler je nista prevrnili. Za strele z razdalje je zadolžena Lea Krajnc (5). Na levem krilu sta enakovredni Katarina Regner (2) in Iza Bon Brzin (3). Pri gostjah je imela izvrstna Ana Abina (8) premalo pomoči soigralk. Homogena ekipa trenerke Miše Marinček Ribežl je skočila na drugo mesto na razpredelnici in upa, da se bo v Ajdovščini izognila porazu. Osvojitev drugega mesta bi klubu zelo veliko pomenila.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Obvezno rajanje le nekaj sekund po derbiju.
Trenerka Miša Marinček Ribežl je vročekrvno vodila ekipo, desno je njen pomočnik Dejan Anderluh, ki je vedno bolj vpet v ženski rokomet.
Dvoboj najboljših posameznic ekip, Jasmine Pišek in Ane Abine.
Andrea Perić iz mesta Zivinice v bližini Tuzle je ponovno zelo dobro branila celjska vrata.
novi tednik	C DO RT	1Q
Št. 18, 5. mai 2022	ОГОП1	19
Slovenke druge v odbojki sede na turnirju Zlate lige narodov
V Šempetru boljše zgolj Italijanke
Turnir Zlate lige narodov v odbojki sede za ženske je med prazničnimi dnevi gostil Šempeter. Naše od-bojkarice so osvojile srebrne medalje. Boljše so bile od Poljakinj s 3 : 0 (8, 19, 21), od Nemk s 3 : 1 (10, 17, -22, 24) in od Madžark s 3 : 0 (15, 16, 12). Slovenke so edini poraz na turnirju doživele proti Italijankam, ki so bile boljše s 3 : 0 (-14, -16, -22).
DEAN SUSTER
Slovenske odbojkarice so nazadnje navdušile z dobrimi predstavami in s četrtim mestom na lanskem evropskem prvenstvu v Turčiji.
Z Ukrajinko Brikovo
»Zelo smo zadovoljne s tem, kar smo prikazale. Za nami je izjemen turnir. Dejstvo je, da italijanski ekipi, ki ima za seboj veliko tekem in precej pripravljalnih dni, trenutno še nismo kos. A prepričana sem, da se jim bomo, ko bomo imele priložnost delati na takšni ravni, še bolj približale. Vesele in zadovoljne gremo naprej in z optimizmom pričakujemo svetovno prvenstvo. Prestavitev datuma in kraja je za nas prednost, saj bomo imele precej več časa za priprave, ustreza nam tudi po finančni plati. Pred lanskim evropskim prvenstvom smo imele kar nekaj težav s poškodbami in z operacijami, zdaj se je v eki-
po že vrnila Suzana Ocepek, z nami je Valentina Brik. Prepričana sem, da se lahko na tekmovanje zelo dobro pripravimo,« je povedala kapetanka reprezentance, Celjanka Lena Gabršček. Brikova se je prvič predstavila v slovenskem dresu, prej je igrala za Ukrajino. Svetovno prvenstvo bi po prvotnem načrtu morala konec maja gostiti Kitajska, a je bilo prestavljeno na jesenski čas z novo gostiteljico, Bosno in Hercegovino.
Šempeter živi za
odbojko
»Prvenstvo v Šempetru je bilo organizirano na visoki ravni. Največji izziv Zlate lige narodov v zadnjih letih je bila pandemija, saj smo na tekmovanje, ki bi moralo biti že pred dvema letoma v turški Antaliji, čakali zares dolgo. A zdaj je vse to za nami, pred nami pa je že
Prizor z zadnje tekme na turnirju proti Poljakinjam. V ozadju levo stoji selektor Slovenije Simon Božič. (Foto: Tone Tavčar)
vrsta novih projektov,« je dejal predsednik Para Volley Europe Branko Mihorko. Žensko reprezentanco vodi Šempetran Simon Božič, predsednik odbojkarskega
kluba SIP Šempeter je Boštjan Pražnikar: »Naš klub je eden največjih v Sloveniji, predvsem po organizacijski plati, ne finančni. Zelo sem ponosen, da nam je bilo
zaupano gostiteljstvo Zlate lige narodov. Šempeter živi za odbojko in odbojka je v naših srcih. Bili smo priče vrhunski odbojki.« Pred tem je minilo sedem let od ve-
likega tekmovanja na naših tleh. Podčetrtek je leta 2015 gostil evropsko prvenstvo. Zmagale so Ukrajinke pred Rusinjami, Slovenke so takrat osvojile tretje mesto.
Veselje naših odbojkaric po osvojeni točki, na čelu s kapetanko, Celjanko Leno Gabršček. (Foto: Para Volley Europe) Pokale je najboljšim reprezentancam podelil žalski župan Janko Kos.
Celju prvenstvo, Gorenju pokalno
tekmovanje?
Trebnje: Rokometaši Trima so v 23. krogu prve slovenske lige zadali Celju Pivovarni Laško prvi poraz (30 : 29) in ohranili teoretične možnosti za skok na prvo mesto. Celjani bi v soboto (20.30) z morebitno zmago nad Gorenjem v dvorani Zlatorog pošteno proslavili, saj bi z njo objektivno gledano že imeli naslov državnega prvaka. Teden kasneje se bodo celjski in velenjski rokometaši spet spopadli, in sicer v polfinalu pokala RZS v Slovenj Gradcu. Seveda dogovor, na katerega smo namignili v naslovu, ne pride v poštev. »Pivovarji« so po prejšnji sezoni lačni maščevanja in želijo pobrati vse, kar je možno. V dosedanjih 28 sezonah so osvojili največ pokalnih naslovov, 21. S tremi naslovi jim sledi nekdanji koprski Cimos, dva ima v svojih vitrinah Gorenje, tudi zadnjega iz leta 2019.
Zelo se jim mudi
Ljubljana: Košarkarice Cinkarne Celje so se pričakovano uvrstile v finale državnega prvenstva. Ljubljansko Ilirijo so izločile že po dveh tekmah. V Ljubljani so zmagale z 78 : 60 (Isabela Ramona 28 točk, Mojca Jelenc 15). Več preglavic so
NA KRATKO
imele na prvi tekmi. Doma so zmagale s 83 : 75; Jelenčeva je imela statistični indeks 20 zaradi devetih skokov in štirih blokad. V finalu se bodo potegovale za osemnajsto zvezdico, enajsto zapovrstjo. Tudi če bo potrebnih pet tekem s Triglavom, bo prvak znan že 14. maja. Prvi obračun bo jutri v Celju, drugi v nedeljo v Kranju, tretji, morebiti zadnji, v torek spet v dvorani Gimnazije Celje - Center. Prej se je prvenstvo vleklo osem mesecev, zdaj bo finalna serija po nareku zveze odigrana z dnevom premora med tekmama.
Proti komu so sodniki?
Celje: Nogometaši Celja so v 33. krogu prve slovenske lige izgubili proti Muri s 3 : 1. To je bil njihov že šestnajsti poraz. Dolgo so vodili, saj je že v osmi minuti zadel Jon Šporn. V 40. minuti je sodnik Aleksandar Matković Davidu Zecu pokazal rdeči karton, češ da je kot zadnji obrambni igralec naredil prekršek nad Klepačem. Odločitev so preverili s pregledom posnetka, a si niso premislili. Gostje so izkoristili premoč v številu igralcev in zmagali, zelo jezen je bil trener Celja Simon Rožman. Pred koncem zelo razvlečene nogometne oddaje je za sodniško problematiko zadolžen Darko Čeferin smešil sebe in svoje kolege, nato je izstrelil, da Zečevega prekrška sploh
ni bilo. S tem je želel zgolj ščititi sodniško srenjo. In kaj ima ta proti celjskemu klubu? Ali morda proti enemu netaktnežu? Celje bo v 34. krogu gostovalo v Domžalah pri Kalcerju. Oba ciljata na sedmo mesto, po drugi strani sta že končala sezono.
Častno slovo Velenjčanov
Velenje: Rokometaši Gorenja so se na torkovi povratni četrtfinalni tekmi evropske lige z Benfico iz Lizbone razšli z neodločenim izidom 27 : 27 (11 : 15). Velenjska ekipa je končala nastope v drugem najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, pred tednom je na Portugalskem namreč izgubila s 36 : 29.
Srabotnik na pravi poti
Ivrea: Po štirih izbirnih tekmah, po dveh v Tacnu in italijanski Ivrei, se je Petru Kauzerju v slovenski kajakaški reprezentanci pridružil Martin Srabotnik. V našo izbrano vrsto do 23 let se je uvrstil njegov klubski kolega Lan Tominc. »Če bi imel le en dotik vratc manj, bi se Lan uvrstil v člansko reprezentanco,« je zavzdihnil predsednik celjskega kajakaškega kluba Dušan Konda. (DŠ)
INFORMACIJE
Oddaja na RADIU CELJE v sredo, 11. maja, ob 18-ih.
Zapeli bodo otroci iz OŠ Braslovče in OŠ Štore.
-ле^Ч
8 sezona
. projekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Generalni pokrovitelj " i
90,6 95,1 95,9 100,3
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
io cel
Vedno г штј!
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
narodnozabauna TV oddaja
L LUIDS
SAZAS
/azanerya ECOAGRO*.
Њ CINKARNA STOREQSTEEL
V četrtek, 5.5.2022 ob 20.00 uri
Gadi

PDDKRIZNIK
group
ETRK
INfcL
MANA
novi tednik
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www. vtvstud io.com, www.facebook. com/najviza

v<»dm % илжуј i
sport@nt-rc.si WWW. novitednik.si
fČlEjLljjEl
[z|p|o]
ЕШЗЕКЗД
Družba ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za oddajo Hotela Celjska koča v najem
PREDMET ODDAJE: Hotel Celjska koča z gostinsko in namestitveno infrastrukturo, površina 1.290,15 m2 ( 87,8 % površin v objektu), ZK podatki: parcela 1225/1, k.o. 1081 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
Nepremičnina se oddaja v najem za opravljanje gostinske, wellness in hotelske dejavnosti ter recepcije, s celostno ponudbo hrane, pijače in namestitvenih kapacitet ter zunanje gostinske enote.
Iz predmeta najema so izvzeti garaža, delavnica ter drugi tehnični prostori za izvajanje zunanje turistične infrastrukture v kleti objekta, v velikosti 179,72 m2 (12,2 % površin v objektu) s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči, potrebnimi za delo in z dostavnimi potmi.
Najemnik se obveže prevzeti prodajo kart za smučišče, bobkart progo, pustolovski park in zip line ter v ta namen z upravljavcem skleniti ločeno pogodbo o sodelovanju.
Izhodiščna cena najema predmeta oddaje po tem razpisu znaša 4.147,24 EUR mesečno. Poleg najemnine je izbrani ponudnik dolžan prevzeti vse komunalne priključke, biološko čistilno napravo, tekoče vzdrževanje najetih površin in opreme, plačevati mora tudi vse javne dajatve, povezane s predmetom najema.
Najemna pogodba se sklepa za določen čas 5 let z odpovednim rokom 6 mesecev.
Z najugodnejšim ponudnikom se bo sklenila najemna pogodba v roku 15 dni po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika. Če ponudnik (najemnik) ne podpiše pogodbe v navedenem roku, se šteje, da je odstopil od ponudbe in upravljavec zadrži njegovo varščino.
POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB IN IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA
a) Svojo ponudbo (z dokazili in s prilogami) morajo ponudniki predložiti ali priporočeno poslati v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO HOTELA CELJSKA KOČA V NAJEM« na naslov ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Rok za oddajo ponudbe je 13. 5.2022 do 12. ure. Kot pravočasne se bodo štele ponudbe, ki bodo do navedenega datuma in ure prispele na naslov upravljavca.
KONTAKTNA OSEBA
Vsa dodatna pojasnila v zvezi z oddajo nepremičnine v najem lahko zainteresirani ponudniki dobijo na ZPO CELJE, d. o. o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje, e-mail: ponudba@celjska-koca.si, 041 374 727, Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče. Več o pogojih sodelovanja na www.zpo.si.
prijave in informacije:
www.szc.si,www.celje.si,www.fatburn.si www.facebook.com/mesecsporta
З.тај-11. junij 2022
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage tete, stare tete, sestre in prijateljice
ŠTEFANIJE ZDOVC
roj. Šuhel iz Strmce 24, Laško (18. 11. 1923-22. 4. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani v zadnjih letih njene starosti: sorodnikom, prijateljem, medicinskemu osebju ambulante v Laškem in še posebej gospe Eriki Petek, ki je močno lajšala Štefkino samoto. Hvala pogrebni službi Laško, pevcem in župniku za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: brat Peter z družino
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747.
315
STROJI
PRODAM
OBRAČALNIK Sip pajek 350 prodam. Telefon 051 255-809.	330
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in ostalo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747.
315
KUPIM
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodamo, možna menjava za kravo. Telefon 0 31 515-187.	332
TELICO simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 070 667-374.	334
Svet zavoda Osrednje knjižnice Celje
Muzejski trg 1 a, 3000 Celje
Na podlagi 13. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Uradni list RS, št. 196/2021) svet zavoda objavlja razpis za imenovanje
DIREKTORJA REGIONALNE KNJIŽNICE (m/ž)
Za direktorja regionalne knjižnice (m/ž) je lahko imenovan kandidat (m/ž), ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	ima najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (2. bolonjska stopnja),
-	ima najmanj pet let delovnih izkušenj na zahtevani stopnji izobrazbe,
-	ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva oziroma če ga nima, ga mora opraviti najkasneje v zakonsko določenem roku,
-	ima izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
-	aktivno obvlada slovenski jezik,
-	aktivno obvlada angleški ali nemški jezik,
-	druge pogoje v skladu z veljavnimi predpisi.
Kandidat za direktorja mora ob prijavi na javni razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja knjižnice za mandatno obdobje. Izbrani kandidat (m/ž) bo imenovan za mandatno obdobje 5 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati (m/ž) poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za direktorja«. O izboru bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom.
Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival in v naši zavesti prižgal lučke spomina.
V SPOMIN
9. maja bo minilo osem let od tvojega odhoda,
ADOLF DEŽELAK
z Vrha nad Laškim (29. 3. 1934-9. 5. 2014)
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031.	p
KOKOŠI nesnice, rjave, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
BIKCA, težkega 200 kg in teličko, težko 170 kg, prodam. Telefon 031 326-184. Š i PRAŠIČE domače reje, od 30 do 100 kg in enega 180 kg, prodam. Telefon 041 725055.	Š 2 KOKOŠI v starosti 21 tednov, rjave, črne in sive, prodamo. Možna dostava. Telefon 031 311-476. p
Umrla je naša upokojena sodelavka
NADEŽDA HORJAK
zaposlena kot laboratorijska tehnica na oddelku za laboratorijsko medicino
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
KOŠNJA trave, zelenic, mulčenje površin in strmin. Telefon 070 711-680. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur.	318
PET ovc in kosilnice brez bencina prodam. Iščem vdovo za prijateljstvo. Sem vdovec z avtomobilom, s hišo in pokojnino. Samo resne. Telefon 070 612-705. 335
OSTALO
PRODAM
KURILNO olje (ostanek od kurjave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-386. 331
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
i4ri
Pokrajinski
jpriTjt i« muzei
ODPIRALNI CAS:	INFORMACIJE:
TOREK-NEDELJA	WWW.POKMUZ-CE.SI
10.00 -18.00	MUZEJ@POKMUZ-CE.SI
PONEDELJEK	03/42 80 962
ZAPRTO	031 612 618
I 7. MAJ 2022
10.30,
KNEŽJI DVOR
OTROŠKA USTVARJALNO
Z ENEO BRONJO CATŠE«
oblikovanje ^ podob
POKRAJINSKI £ M U Z E J S
14g
"WmiW:§j
inž In Pokrajinski •li' J. muzej jJjU/3 Celje
; 12 MAJ 2022
Ü; cl, ti\ir\v> PREDAVANJE KNEŽJI DVOR
stekleni
IZDELKI S \ CELJSKEGA
POKRAJINSKI £ M U Z E J C
l4n
'VMtu «>
ЏШШ:
Г^ Ј^Л Pokrajinski
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, v njih z nami potuješ vse dni.
V SPOMIN
Mineva dve leti žalosti, kar nas je tragično zapustil dragi sin, ati, dedi in brat
ROMAN ŠTOR
iz Kompol nad Štorami (8. 4. 1970-8. 5. 2020)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo!
Tvoji najdražji
KUPIM
PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.	315
Poroke
Žalec
Poročili so se: Marijeta GOMINŠEK iz Kasaz in Anton DREV iz Zabukovice, Ana PER iz Mengša in Gregor OMEJEC iz Ljubljane, Ines GORNJAK z Ljubečne in Bojan PLOS iz Sodražice.
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
Mineva leto, kar si tiho odšel od nas, naš dragi
FRANC KOVCE
(9. 10. 1947-3. 5. 2021)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Za vedno boš v naših srcih!
Žalujoči: vsi tvoji
Celje
Umrli so: Albin HOMŠAK z Vranskega,82let,Dominik BOVHA iz Celja, 92 let, Romana Marija BRZIĆ TOMAŽIN iz Štor, 93 let, Milan JURAK iz Velenja, 93 let, Jožef BEZGO-VŠEK iz Celja, 62 let, Alojzij KLAVŽAR s Pečovja, 85 let, Franci LEVEC iz Hrastnika, 70 let, Angela MAVRI iz Laškega, 73 let, Pavlina ŠPEH iz Velenja, 87 let, Cecilija MLAKAR iz Kompol, 82 let, Albin JAKŠA iz Levca, 76 let, Vinko MEH iz Šoštanja, 52 let, Jožefa DRO-BEŽ iz Tabora, 91 let, Neža OBLAK iz Celja, 78 let, Jožefa BREŽNIK iz Celja, 88 let, Jožefa ŠOLINC iz Celja, 91 let, Radovan JURKOŠEK iz Laškega, 66 let, Anton KRAMER iz Celja, 87 let, Janko KOŠTOMAJ iz Celja, 70 let, Henrik KLEMEN iz Celja, 79 let, Božena PRODNIK iz Šentjurja, 72 let, Jožica SI-TER iz Žalca, 57 let, Veronika TOMAN iz Žalca, 87 let, Janez VEZOČNIK iz Okonine, 66 let, Darinka Jožefa ERAZEM iz Laškega, 89 let, Vili HEFERLE iz Laškega, 78 let, Milan FRECE iz Celja, 60 let, Franc TRAFELA
iz Štor, 87 let, Ivana IZLAKAR iz Celja, 86 let.
Laško
Umrli so: Marjan ZAVŠEK iz Laškega, 74 let,Štefanija ŽI-BRET iz Laškega, 93 let, Milan KALIŠNIK iz Velikega Širja, 84 let.
Šentjur
Umrl je: Viktor RECKO iz Bukovja pri Slivnici, 83 let.
Žalec
Umrli so: Vid POZNIČ iz Tabora, 68 let, Marija MATKO iz Braslovč, 89 let, Ana REBER-ŠEK iz Prebolda, 90 let, Elizabeta OBREZA z Gomilskega, 93 let, Nikolaj BOBOVNIK iz Vrbja, 89 let, Milan KOLAR iz Žalca, 68 let, Marija TOMŠIČ iz Ložnice, 98 let.
Velenje
Umrli so: Veronika POGO-REVC iz Velenja, 83 let, Marija ŠPEGLIČ iz Šoštanja, 79 let, Grozdana TOMLJANOVIĆ iz Velenja, 77 let, Karol KASTE-LIC iz Velenja, 86 let, Martin AVBERŠEK iz Velenja, 76 let, Marija Ana KAŠ iz Velenja, 79 let, Zorko MAKAN iz Velenja, 58 let, Alojzija TIŠLER iz Velenja, 63 let, Bernard KOŽELJNIK iz Topolšice, 60 let, Ana TRATNIK iz Velenja, 98 let.
novi tednik I radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
pošiljate jih lahko tudi PO
ELEKTRONSKI POšTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
telefonu 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
L 36
n
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
(Predstave so zaradi prenove v Malem Unionu.)
PETEK
18.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - komična drama 20.00 Tekmeca - komična drama NEDELJA
18.00 Tekmeca - komična drama 20.00 Jagnje - drama PONEDELJEK 10.00 Jagnje - drama TOREK
19.00 Tekmeca - komična drama
KINO ROGAŠKA SLATINA
SOBOTA
20.00 Doktor Strage v multive-solju norosti - fantazijski NEDELJA
20.00 Notre-Dame v plamenih
- drama
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
ČETRTEK
9.00 Posebni - francoska komična drama PETEK
20.00 Notre-Dame v plamenih
- drama, dokumentarni SOBOTA
20.15 Doktor Strage v multive-solju norosti - fantazijski
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Doktor Strange v multive-solju norosti - akcijska pustolovska fantazija
19.00 Vrnitev v Reims (odlomki) - dokumentarna drama 20.00 Neznosno breme ogromnega talenta - akcijska ko-meija NEDELJA
16.00 Barabe - animirana pustolovščina, sinh.
18.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni in pogovor o našem odnosu do okolja in prostora; vstop prost 19.00 Severnjak - akcijski PONEDELJEK
19.00 Inventura - slovenska komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 5. 5.
17.00 Galerija sodobne umetnosti
Sobivanje. Prehajanje svetov
Odprtje razstav in dogodka GCC, programa Umetniška gimnazija - likovna smer,
dogodek se nadaljuje v Likovnem salonu in Osrednji knjižnici Celje, konča pa ob 19.30 v Galeriji AQ GCC in umetniški četrti.
19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Utrip domoznanstva: Kadar družina zapoje
Pogovor bodo glasbeno obogatili člani družine Galič ob 30-letnici delovanja skupine.
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Še zgodb
Predstavitev knjige 50 zgodb, ki so jih napisali Šentjurčani. Glasbena gosta: Maša But in Matic Plemenitaš
19.30 Narodni dom Celje
Letni koncert Mešanega pevskega zbora Orfej Celje
Gosta večera bosta Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt.
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Predmaturitetni koncert
Klara Kovač, orgle in Žuža Bajželj, harmonika
20.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Andrej Toplišek Septett
Koncert in predstavitev nove plošče Tradicija in umetnost
20.30 Max klub Velenje_
Moder/Matošič/ Bertoncelj trio: Soul Treasure
Koncert
PETEK, 6. 5.
18.00 do 19.30 Kulturni center Laško
Koncert orkestrov in komornih skupin Glasbene šole Laško -Radeče
18.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah
Obrtniški moški pevski zbor Šmarje pri Jelšah
Koncert
19.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec_
Zabava z ansamblom Modrijani
Vstop prost
19.00 Galerija Mozirje
Večer z Jonom Kanjirjem in Ano Košir
Predstavitev slikanic iz zbirke Luka bere. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Mozirje.
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Predmaturitetni koncert
Jona Zamrnik, oboa in Nika Kotnik, fagot
SOBOTA, 7. 5.
10.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Sneguljčica in sedem palčkov
Otroška gledališka matineja v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc.
11.00 Rudarska cesta Velenje Odprta ulica: Interaktivna predstava Igre kartonov
interaktivno predstavo bo izvedlo ulično gledališče Ana Monro
17.00 Celjska kulturnica
Hop v pravljico
Igrano-lutkovna predstava KD Smeško ob 15. letnici delovanja
17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Hajd u kolo
Srečanje, folklornih, pevskih in inštrumentalnih skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin
17.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Območno srečanje odraslih folklornih skupin v organizaciji JSKD Šmarje pri Jelšah
19.00 Cerkev sv. Magdalene v Dramljah
Koncert najlepših melodij, posvečenih Mariji
Nastopajo: Citrarska skupina Kulturnega društva Ihan in tenorist Klemen Torkar
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
SoulGreg Artist & BigLights Band
Koncert
NEDELJA, 8. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Celeia - mesto pod mestom
Javno vodstvo po razstavi
12.00 Kristalna dvorana GH Rogaška
Matineja Obalnega Komornega Orkestra (OKO)
Solist: Črtomir Šiškovič; vstop prost
17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Kitarski koncert: Izidor Tojnko
Koncert je del cikla koncertov citrarske glasbe.
19.00 Cerkev Marije sedem žalosti na Botričnici
Etno Botričnica
Koncert skupine Žlahtne babe
PONEDELJEK, 9. 5.
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zablode feminizma
Predstavitev monografije avtorice Vesne Vuk Godina; vstop prost
19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Predmaturitetni koncert
Jaš Završnik, saksofon in Ema Kač, klarinet
TOREK, 10. 5.
18.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec_
»Street music«
Večer zabavne glasbe
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami: Matjaž Klemenčič
Pogovorni večer bo vodil kustos muzeja Damijan Kljajič.
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Miklavž Komelj: KAJUH dopisovanja
Pogovor z avtorjem bo vodil Vlado Vrbič.
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Gušto gre na romanje
Zaključek bralne značke za odrasle; vstop prost
19.00 Medgen hiša in Knjižnica Rečica ob Savinji
Bele stopinje 3 - Modre stopinje
Predstavitev literarnega zbornika
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvoran
Tutošomato
Komedija z glasbo, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper; Beli abonma in izven
SREDA, 11. 5.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje
Reševanje polarnega sveta
Pravljična predstava dijakov 3. H, GCC
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Družinski nastop Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
Vstop prost
18.00 Velenjski grad
Beseda, ki je nimam
Predstavitev knjige. Pogovor s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti bo vodila Alma Javornik.
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Pomladna sanjarjenja
Koncert Šolskega centra Rogaška Slatina
19.30 Narodni dom Celje
Koncert GM oder: Trio Trn
Rebeka Dobravc, klavir, Neža Nahtigal, violina in Tara Korica, violončelo; vstop prost
Šentjurjevo 2022
SOBOTA, 7. 5.
8.00 do 20.00 Zgornji trg Šentjur
Šentjurjev sejem
Izdelki domače in umetnostne obrti, kulinarične dobrote, lončarski izdelki, kmečko orodje...
8.00 Zgornji trg Šentjur_
Tekmovanje v kuhanju »Šentjurjeve kisle župe«
Razglasitev rezultatov bo ob 12. uri.
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA		
Sobota, 7. maj, ob 10. uri	Muzejski trg Zabava v Knjižnici pri Mišku Knjižku Pravljičarna, Mali Harlekin in Škratovo gledališče	
Ponedeljek, 9. maj, ob 17.30	Univerza za tretje življenjsko obdobje Vdihni življenje s polnimi pljuči Gostja bo Manca Izmailova Dogodek bo v Študijski čitalnici	
Torek, 10. maj, ob 18. uri	Glasba film Sokratova nevednost kot revolucija Predavala bo mag. Tatjana Rozman	
Sreda, 11. maj, ob 17. uri	Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine Z vami bo pravljičarka Mojca	
		
9.00 Zbirno mesto: Športni park OŠ Franja Malgaja
Jurijev pohod
Šentjur-Rozalija-Botričnica-Zgornji trg
11.00 Zgornji trg Šentjur, Ipavčev vrt
Jurčkovanje - lutkovno gledališka predstava »3 prašički«
V izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica
14.45 do 17.45 Zgornji trg, prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Šentjur Tekmovanje mladih harmonikarjev za naj harmonikarja Šentjurjevega 2022
18.00 do 19.40 Zgornji trg Šentjur
PGD Šentjur - svečan prevzem gasilskega vozila GVC 16/25
20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Šentjur
Šentjurjeva veselica z ansamblom Okajeni muzikanti
NEDELJA, 8. 5.
19.00 Šentjur, cerkev Marije
sedem žalosti na Botričnici
Etno Botričnica: Žlahtne babe
Četrtek, 5. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 6. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 7. maj
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 8. maj
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 9. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 10. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 11. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Koncert ljudske in ponarodele glasbe
Druge prireditve
ČETRTEK, 5. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Moj prvi pogrinjek
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v Otroškem muzeju Hermanov brlog, za skupine; primerno za vrtec in 1. triletje OŠ
11.00 do 12.30 Hiša generacij Laško
Skupina za samopomoč osebam s težavami v duševnem zdravju
11.30 in 18.00 Galerija Velenje Kreativna Robotika, predavanje,
demonstracija robotov in ustvarjanje z roboti
Predstavitev bosta vodila Maša Jazbec in Žan Rajšek.
17.00 Rudarska cesta Velenje
Odprta ulica: Likovna delavnica Moja sanjska rudarska
Delavnica je primerna za otroke in odrasle in jo bo vodila akademska slikarka Uršula Skornšek.
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Velenje Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni
Predavanje dr. Mirana Aplinca
19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Priimki v Sloveniji
Gost: Janez Keber
PETEK, 6. 5.
8.00 do 16.00 Parkirišče pod
Občino Laško - Trubarjevo nabrežje
Laški sejem
9.00 Gimnazija Celje - Center Jane's walk 2022 v Celju
Enajsti urbani sprehod, ki ozavešča o pomenu mest, o vlogi pešca v mestu in o načrtovanju mesta po meri prebivalcev.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Bonton v naravi
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
10.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Osebna asistenca in pot do nje
Predstavitev zavoda Skupaj zmoremo
17.00 Zbirno mesto: ob mostu čez Pako pri Mladosti
Odprta ulica: Urbani sprehod Jane's walk
18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Sushi delavnica z Alenom Rupnikom
SOBOTA, 7. 5.
6.00 Start: parkirišče pri
Mercatorju v Šempetru Pohod na Jamnik in Vodiško planino nad Kropo
PD Šempeter
6.00 Odhod iz Migojnic Srebotnik
PD Zabukovica
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško
Tržnica Laško 8.00 do 13.00 Titov trg Velenje Pomladni sejem
Prodajno-razstavni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter dobrot.
8.00 Pred Vilo Bianco Velenje Pomladno doživetje v Velenju
Ogled pomladnega sejma in sprehod po najzanimivejših kotičkih mesta cvetočih idej: sodobno mestno središče...
9.00 Mladinski center Šentjur Delavnica za pripravo predstavitve (pitch) idej in projektov s Tomom Costom in Robertom Kladnikom
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Tradicionalna zabava za vso družino z gosti: Gledališče Pravljičarna, Mali Harlekin, Škratovo lutkovno gledališče
10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Oblikovanje podob
Otroška ustvarjalnica za osnovnošolce
17.00 Mestna tržnica Celje Knežji festival piva
Razširjena ponudba slovenskih craft pivovarjev ter slastnih slanih slanih in sladkih prigrizkov
NEDELJA, 8. 5.
5.00 Odhod iz Migojnic
Kambreško - Kolovrat
PD Zabukovica
14.00 Anin dvor Rogaška Slatina Poročna idila v Aninem dvoru! Vzameš?
Dan odprtih vrat
PONEDELJEK, 9. 5.
8.00 do 11.00 Hiša generacij Laško
Brezplačno individualno pravno svetovanje
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Obleka naredi lisjaka?
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi Hermanov bonton; za skupine
10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Knjižni sejem
Za vse ljubitelje starih knjig, sejem rabljenih knjig 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
Od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju .
17.00 Zbirno mesto: Ploščad pred vhodom v blok na Rudarski cesti Odprta ulica: Kako je živeti ob Rudarski cesti?
Delavnica za stanovalce na Rudarski cesti 17.00 Knjižnica Ponikva pri Šentjurju
Ura pravljic
17.00 Hiša generacij Laško
Plesni vrtec
Za otroke 3-5 let
17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori o življenju in smrti, preko Zoom aplikacije
Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar; prijave: info@jozef.si
17.00 Knjižnica Podčetrtek Ko gre volk na dopust
Pravljična urica
17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica
Vdihni življenje s polnimi pljuči
Predstavitev knjige avtorice Mance Izmailove v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Odprtje TVU s predavanjem dr. Karla Gržana: Imaš talent, zmoreš-stori, ne boj se!
Za glasbeni predah bodo poskrbeli člani skupine Chaves.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zaključek projekta Savinjčani beremo
19.30 Mestna knjižnica Velenje, preddverje
Odprta učna ura: Zeleno, ki te ljubimo zeleno
Dijaki gimnazije Velenje, ki se učijo špansko, bodo predstavili delo španskega pesnika in dramatika Federica Garcia Lorce.
TOREK, 10. 5.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Vizualna podoba slikanice
Predavanje doc. dr Janje Batič za UTŽO
Jaz sem gasilec
Pravljična urica
Ura pravljic
SREDA, 11. 5.
9.00 Planet generacij
Večgeneracijski center Velenje
Polepšajmo si dan s pogovorom
pogovor s psihologom Bojanom Krevhom
9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
11.00 Celjski dom_
Erektilna disfunkcija -kako jo zdravimo
Predava: Nina Krč
16.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
17.00 Knjižnica Šentjur - enota Ponikva
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Zrcalce, zrcalce na steni povej!
Ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna
Projekt bo vodila Kata Laštro.
18.00 Osrednja knjižnica Celje, oddelek Glasba film Sokratova nevednost kot revolucija
Predava mag. Tatjana Rozman.
19.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori za dušo, preko Zoom aplikacije
Vodi: mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef.si
17.00 Rudarska cesta Velenje Odprta ulica: Rudarska cesta za mlade z mladimi
Delavnico bo izvedel Mladinski center Velenje.
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Meditacijo bo izvajala Janja Rednjak.
19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Pravljični večer za odrasle
Za glasbeno spremljavo bosta poskrbeli komorni zasedbi Glasbene šole Velenje.
Dobrodelne prireditve
TOREK, 10. 5.
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z roko v roki
25. jubilejni dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Petrovče
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, II. nadstropje: Jure Godec: slikarska razstava ob 90. obletnici rojstva; do 31. 5.
Celjska kulturnica: 2. razstava likovnih del, ustvarjenih na 2. ek--temporu Pomlad; do 30. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: Sobivanje. Prehajanje svetov, razstava produkcije GCC, programa Umetniška gimnazija - likovna smer; do 29. 5. Savinov likovni salon Žalec: razstava Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tarta-glia; do 7. 5.
Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja Bovian Plus; do 30. 6. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
FOTO TEDNA
Živel 1. maj!
Foto: SHERPA
Nadzorni
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 18 / Leto 77 / Celje, 5. maj 2022
Celjani ubranili naslov državnih prvakov v košarki na vozičkih „ ,
Srečo so našli sredi
Kozjanskega str. 28-29
Navdušena nad
severnim sijem str. 30-31
Majda Petan in njen knjižni prvenec
str. 33
26
INTERVJU
Olga Ulokina, prejemnica Gerbičeve nagrade za življenjsko delo
»Umetniki
povezujemo ljudi«
Zveza slovenskih glasbenih šol je podelila Gerbičevi nagradi za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Prejemnica nagrade je tudi Olga Ulokina, glasbenica in glasbena pedagoginja, ki je delovno razpeta med rojstnim Sankt Peterburgom in Velenjem, kjer je pred skoraj tridesetimi leti našla svoj drugi dom.
LUKA ŽERJAV
Izvrstna pedagoginja od leta 1995 s svojo glasbeno družino živi in dela v Sloveniji. Pri pedagoškem delu z umetniškim navdihom razkriva povezave med elementi glasbenega jezika in uspešno usposablja učence ter dijake za praktično rabo pridobljenih znanj. To potrjujejo številni uspešno opravljeni sprejemni izpiti njenih dijakov v univerzitetnih ustanovah po vsem svetu. Dobro glasbeno delo je očitno opravila tudi pri svojih hčerkah, saj tako Inga kot Margarita Ulokina nadaljujeta družinsko tradicijo nastopanja in poučevanja.
Ste prejemnica Gerbičeve nagrade za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem ter organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Kaj vam pomeni nagrada?
Moram priznati, da sem to nagrado sprejela z velikim veseljem in da je zame velika čast. Zelo rada imam svoje delo. Imam še veliko idej za nadaljnje delo na pedagoškem področju. V tem času se ravno pripravljam na nov seminar, ki bo konec maja, in sicer na temo metodologije predavanja solfeggia. Menim, da ta nagrada ni samo zame kot posameznico, ampak je namenjena obema kolektivoma, v katerih delam, tako Glasbeni šoli Velenje kot Glasbenemu ateljeju Tartini. Menim, da so dosežki posameznikov v veliki meri navezani tudi na pozitivno, prijazno in delovno vzdušje kolektivov, v katerih delam.
V obrazložitvi piše, da je metoda postopno kot nov sistem poučevanja nauka o glasbi izpolnila vse zahteve visokih standardov učinkovitih učnih gradiv, ki so potem leto za letom izhajala kot učbeniki za vse programe, tako predšolskih otrok kot učencev do konca drugega obdobja osnovnega glasbenega izobraževanja. Za kakšno metodo gre, kako ste jo razvili?
Metoda izhaja iz predavanja o nauku o glasbi še iz časov Nikolaja Rimskega-Korsakova. Izhajam iz Sankt Peterburga, kjer so razvili to tradicijo učenja. Gre za to, da izobraževanje o glasbi izvira iz vzgoje. Že v zgodnjih obdobjih učenja,
pri petih ali šestih letih, poskusimo otroku z igro vzbuditi posebne občutke in čustva, ki kasneje privedejo do konkretnih znanj. V mislih imam občutek za glasbene fraze, lepoto melodije, ritem in podobno. To traja celo pot glasbenega izobraževanja, tako da je navezava predvsem na živo izvajanje glasbe, saj ne ločujemo teorije in prakse, naš predmet je predvsem praktično glasbeno ustvarjanje in spoznavanje vseh elementov glasbenega jezika s pomočjo žive glasbene izkušnje.
Slovensko glasbeno šolstvo velja za neke vrste posebnost v evropskem prostoru, saj je glasbena izobrazba resnično dosegljiva vsem. Kakšen je vaš pogled na glasbeno šolstvo pri nas, glede na to, da imate izkušnje tudi iz tujine?
Zelo občudujem slovenski sistem glasbenega šolstva, saj ima od dveh milijonov prebivalcev, ki živijo v Sloveniji, praktično vsaka vasica možnost glasbenega izobraževanja, kar se mi zdi odlično. Če primerjam z glasbenim šolstvom v Rusiji, je delo z učenci tam bolj ciljno naravnano za razliko od Slovenije, kjer se veliko manjši delež učencev odloči nadaljevati šolanje na srednji glasbeni stopnji, s čimer ni popolnoma nič narobe. Znanje in občutki, ki jih učenci dobijo pri učenju glasbe ali pri glasbenem druženju z vrstniki v zborih in orkestrih, ostanejo celo življenje in dajejo boljšo možnost ustvarjalnosti na vseh področjih, tudi če se učenci kasneje ne ukvarjajo več z glasbo. Ne nazadnje lahko v odrasli dobi hodijo na klasične koncerte in posredno poskrbijo za obstoj klasične glas- J be. S tem je dosežen vsaj eden od ciljev glasbenega izobraževanja mladih.
Pri svojem delu ste se srečali z veliko priznanimi umetniki. Katera sodelovanja bi izpostavili in zakaj?
Olga Ulokina povezuje svoje znanje z izkušnjami pri delu z učenci in dijaki v Mestni glasbeni šoli v Sankt Peterburgu, v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani in na umetniški gimnaziji v Velenju.
V Sankt Peterburgu sem delala v priznani mestni šoli, kjer sta, ko sem bila še pedagoginja začetnica, delali priznani pedagoginji. To sta I. Moskalkova in L. Bathan, avtorici sodobnih učbenikov, ki nadaljujeta slovito raziskovalno in kompozicijsko tradicijo velikega ruskega skladatelja Nikolaja Rimske-ga-Korsakova. Od njiju sem se res veliko naučila, saj so bila vrata njunih učilnic vedno na stežaj odprta za vse mlade pedagoge. Vsak mesec smo se dobivali na različnih srečanjih, kjer smo lahko izrazili svoje ideje, kar je bilo v tistem času res dragoceno.
Veliko ste delovali tudi v tujini. Najprej v rodni Rusiji, zdaj živite in ustvarjate v Sloveniji. Ali lahko naredite primerjavo odnosa državne kulturne politike do ustvarjalcev? Je ta dobra, slaba, podobna?
Kultura je žal v zadnjem času povsod po svetu padla v ozadje. Tudi v Rusiji ne namenjajo veliko denarja kulturnikom,
»Menim, da ta nagrada ni samo zame kot posameznico, ampak je namenjena obema kolektivoma, v katerih delam, tako Glasbeni šoli Velenje kot Glasbenemu ateljeju Tartini.«
podobno kot v Sloveniji. Še posebej je k temu pripomogla koronska kriza, ki je onemogočila delo glasbenikom, ki se preživljajo samo z glasbenim ustvarjanjem, sploh v smislu živih nastopov. Ampak upam, da se bodo zadeve na tem področju izboljšale. Če pogledate repertoar, ki so ga pripravili na primer v Festivalu Ljubljana, lahko vidite, da se obetajo fantastični koncerti, kar me veseli, saj se ponovno vračajo možnosti tako nastopanja kot poslušanja vrhunskih glasbenih dogodkov.
Kakšna bi bila primerjava občinstva? Kakšno se vam zdi slovensko v primerjavi s tujim?
Menim, da dobro glasbo ljudje radi poslušajo ne glede na to, kje na svetu jo ustvarjajo oziroma izvajajo. Če ljudje začutijo kakovostno izvedbo, to vedno pripomore k pozitivemu in toplemu vzdušju v koncertih dvoranah. Kot glasbenici se mi zdi bistvena dobra izvedba, saj potem niso pomembni niti narodnost niti barva kože niti druge človeške lastnosti.
Kako in zakaj vas je življenjska pot vodila v Slovenijo?
V Slovenijo sem prišla zaradi dela oziroma zaradi strokovne plati svojega dela. V Glasbenem ateljeju Tartini so me takrat povabili k izvedbi seminarja o glasbenem šolstvu pri predšolskih otrocih. In ravno ta sistem, o katerem sem že govorila, je bil šoli zelo zanimiv, zato so mi ponudili delo. Na začetku sem bila v dvomih. Ta korak ni bil preprost. Potem sem začutila, da lahko v Sloveniji veliko naredim in ustvarjam, tudi država mi je zelo všeč. Tukaj sem zdaj že vrsto let, občudujem lepoto slovenske narave in Slovenijo zdaj občutim skoraj kot svojo drugo domovino. Tako zaradi omenjenega kot zaradi strokovne plati sem ostala v Sloveniji s svojo celotno družino.
»Menim, da dobro glasbo ljudje radi poslušajo ne glede na to, kje na svetu jo ustvarjajo oziroma izvajajo. Če ljudje začutijo kakovostno izvedbo, to vedno pripomore k pozitivni in topli atmosferi v koncertih dvoranah.«
INTERVJU
27
»Kultura je zal v zadnjem času ( povsod po svetu padla v ozadje. Tudi v Rusiji ne namenjajo veliko denarja kulturnikom, podobno kot v Sloveniji.«
»Resnično rada vodim rusko govoreče turiste po Ljubljani, pridobila sem tudi licenco za turistično vodnico in že vrsto let rada razkazujem tako lepote Slovenije kot Ljubljane.«
Olga in Inga Ulokina, mati in hči, na skupnem nastopu v Mariboru (Foto: osebni arhiv)
Glasbeno dejavni in tudi prepoznavni sta tudi vaši hčeri Margarita in Inga. Ali sta kot hčerki glasbene virtuozinje sploh imeli izbiro, glede na to, da sta obe tudi dejavni v glasbi? Povezane ste namreč tako na odrih kot družinsko.
Seveda sta imeli izbiro, nihče ju ni silil v glasbo. Z njunim očetom sva hitro spoznala, da sta zelo sposobni, da imata radi glasbo, ki je vedno odzvanjala v naši hiši. Poleg tega gre tudi za neke vrsto družinsko tradicijo. Mislim, da je bila odločitev za glasbo zelo dobra, saj obe radi igrata in tudi radi poučujeta, sta uspešni na svojih področjih in moram priznati, da sem zelo ponosna nanju. Kot sem že omenila, je pri nas glasba vedno prisotna, tudi na družinskih srečanjih vedno pojemo. Pred kratkim sem praznovala rojstni dan in me je Inga presenetila z nastopom ob pomoči korepetitorja. Izvajala sta skladbe, ki so mi najljubše in napolnijo mojo dušo. Takšna darila težko primerjaš s čimerkoli, saj glasba včasih več pove kot besede.
Prosti čas posvečate tudi drugim oblikam umetnosti. Rojakom z vsega sveta predstavljate slovenske lepote, tradicijo in kulturo. Ustvarjate in javnosti predstavljate zelo zanimive umetnine s šivanjem s svilenimi trakovi. Videli smo vas tudi, ko ste prebirali slovensko poezijo, natančneje pesmi Karla Destovnika -Kajuha v ruščini. Kaj počnete v prostem času, očitno so vam blizu vsa umetniška področja?
»Zelo občudujem slovenski sistem glasbenega šolstva, saj ima od dveh milijonov prebivalcev, ki živijo v Sloveniji, praktično vsaka vasica možnost glasbenega izobraževanja, kar se mi zdi odlično.«
O NAGRADI
Olga Ulokina se je v slovenski strokovni javnosti uveljavila kot vrhunska predavateljica, avtorica in soavtorica učbenikov ter ustvarjalka zavidljivega avtorskega metodičnega opusa. Z bogatimi izkušnjami, ki temeljijo na glasbenopedagoški tradiciji iz Sankt Peterbur-ga, je prispevala k zasnovi in oblikovanju nove metode poučevanja predmeta nauk o glasbi v Sloveniji, so zapisali v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo. Metoda je postopno kot nov sistem poučevanja nauka o glasbi izpolnila vse zahteve visokih standardov učinkovitih učnih gradiv, ki so potem leto za letom izhajala kot učbeniki za vse programe, od predšolskih do konca drugega obdobja osnovnega glasbenega izobraževanja (od 1. do 6. razreda). Kot še piše v utemeljitvi, povezuje Olga Ulokina svoje znanje z izkušnjami pri delu z učenci in dijaki v Mestni glasbeni šoli v Sankt Peterbur-gu, v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani in na umetniški gimnaziji v Velenju.
Drži. Resnično rada vodim rusko govoreče turiste po Ljubljani, pridobila sem tudi licenco za turistično vodnico in že vrsto let rada razkazujem tako lepote Slovenije kot Ljubljane, ki mi je osebno zelo všeč, saj ima lepo in dolgo zgodovino. Če primerjam Ljubljano s Sankt Peterburgom, ki ima za sabo tristo let
Z veseljem sem sprejela povabilo k branju. Najbolj me je presenetilo, v koliko jezikov so prevedli njegovo poezijo, ki sem jo prebirala z občudovanjem.
Ali pogrešate Rusijo?
Da. Kadar se to zgodi, sedem na letalo in se vrnem domov (smeh). V teh časih trenutno
»Nobena vojna ni nikoli upravičena. Menim, da je veliko boljši slab mir kot dobra vojna. Zato vsi nestrpno čakamo, da bo spor med državama čim prej končan, kar bi morala biti želja slehernega človeka.«
zgodovine, ima Ljubljana več kot dva tisoč let zgodovine. Poleg omenjenega res rada ustvarjam omenjene umetnine, ki izvirajo iz Francije, in sicer iz časov Ludvika XIV. Takrat je šlo za neke vrste aristokratsko razvajanje in ustvarjanje, obstajajo namreč tudi anekdote, da naj bi Ludvik XIV. tudi sam ustvarjal in šival simpatične miniature, ki jih je potem uporabil za različna darila. Jaz to počnem bolj zaradi veselja do ustvarjanja, saj vidim tudi neko povezavo s svojim osnovnim delom. Pri obeh ustvarjalnih procesih lahko improviziram, lahko iščem skladnost, preučujem različne možnosti in stališča. V Velenju sem tudi razstavila nekatera svoja ročna dela, ki se bodo kmalu selila v razstavišče v mariborski botanični vrt. Glede Kajuhove poezije ...
to žal ni mogoče. Predvsem pogrešam svoje mesto, saj občudujem Sankt Peterburg. Zame je to še vedno najlepše mesto na svetu, saj je zgrajeno po točnem načrtu, kar je tudi sicer redkost v Evropi. Pred tristo leti, ko so ga zgradili, so povabili najboljše arhitekte iz celotne Evrope, da so zgradili celotno mesto. Če boste kdaj obiskali Sankt Peterburg, se sprehodite po glavni ulici in boste videli neverjetno skladnost tako arhitekture kot zgodovine. V ospredju sta tudi glasba in gledališče, izpostavila bi filharmonijo in teater Marinsky, saj vse te ustanove delujejo na res visoki ravni.
Nemogoče se je izogniti aktualnim temam v povezavi z ukrajinsko-ruskim sporom. Skoraj čez noč se je odnos do Rusije spremenil. Zakaj je pomembno pokazati,
O NJENEM ŽIVLJENJU
Olga Ulokina, akademska glasbenica, muzikologinja in glasbena pedagoginja, je diplomirala leta 1982 v Leningradu (današnji Sankt Peterburg) na državnem Konservatoriju Rimski-Korsakov na teore-tično-skladateljskem oddelku. Pri svojem pedagoškem delu v Mestni glasbeni šoli v Sankt Peterburgu je sodelovala z najboljšima strokovnjakinjama s področja glasbene pedagogike I. Moskalkovoj in L. Bathan, avtoricami sodobnih učbenikov za solfeggio. Uspešno nadaljuje bogato glasbeno-pedagoško tradicijo, ki je bila zasnovana na Konservatoriju Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova. Od leta 1995 živi v Sloveniji. Njeni glasbeno-peda-goški uspehi v Glasbenem ateljeju Tartini in na umetniški gimnaziji v Velenju so začeli hitro odmevati v širšem slovenskem glasbenem okolju. To so najprej potrdili njeni nekdanji učenci, ki zlahka in uspešno nadaljujejo visokošolsko izobraževanje po celem svetu. Izkušnje prenaša na kolege pedagoge na seminarjih, namenjenih vsem učiteljem glasbenih šol v Sloveniji. (Vir: www.gsvelenje.si)
da so ljudje eno in politika ponavadi nekaj čisto drugega? Pred nedavnim se je vaša družina odločila za lepo gesto. V znak povezovanja ste povabili k sebi ukrajinskega kitarista, ki je igral na celjskih ulicah.
Menim, da so v teh resnično težkih časih zelo pomembni kultura, umetnost in stiki med ljudmi. Mnogi Rusi in Ukrajinci, ki živimo v Sloveniji, smo povezani in z velikim veseljem si pomagamo po svojih močeh. Zato smo tudi z velikim veseljem povabili kitarista iz Ukrajine, ki je druženje popestril s srčnim in kakovostnim nastopom.
Kako sicer gledate na ta spor? Se je sprememba odnosa do Rusije in Rusov, ki smo ji priča v medijih v zadnjih mesecih, poznala tudi v vašem življenju?
V	osebnem življenju tega na srečo ne čutim, čeprav me celotna situacija osebno zelo boli. Nobena vojna ni nikoli upravičena. Menim, da je veliko boljši slab mir kot dobra vojna. Zato vsi nestrpno čakamo, da bo spor med državama čim prej končan, kar bi morala biti želja slehernega človeka.
V	medijih smo priča o poročanju o pogro-mu nad ruskimi umetniki, tudi klasiki. Kaj menite o tem?
Menim, da to ni prav, saj so ravno umetniki - tako literati, glasbeniki, baletniki kot gledališč-niki - tisti, ki s svojim delom povezujejo ljudi. Če prekinemo še to zadnjo povezavo med nami, se mi zdi to vsekakor zelo narobe, morali bi delovati drugače.
Foto: SHERPA
28
URESNIČILI SO SVOJE SANJE
Od leve: Polona Šergon, šestletni Gašper, Borut Šergon, osemletni Jakob, dvanajstletna Doroteja in Klara, ki ima trinajst let.
»Vedno sva si želela veliko družino, želela sva pet otrok, ostala sva pri štirih zaradi zdravstvenih omejitev. A tako, kot je, je odlično,« sta dejala zakonca.
Obiskali smo družino Šergon iz Dobležič
Srečo so našli v sedlu sredi Kozjanskega
Marsikateri Slovenec si morda po tihem želi hiško ob morju. Zato je še toliko bolj presenetljiva odločitev družine Šergon, ki je življenje na Obali raje zamenjala za bivanje na griču sredi Kozjanskega. Starša in štirje otroci so navdušeni, ker njihov dom obkrožajo polja, travniki in gozdovi. Osrečujejo jih dobri medsosedski odnosi in občutek sprejetosti. Nasmeh na usta jim narišejo tudi njihove živali. V poslopju blizu hiše, ki so mu nadeli ime Rubinov hlevček, med drugim kraljujejo trije poniji in en konj. Otroci ogromno časa preživijo zunaj. Ustvarjalni so tako na likovnem kot na glasbenem področju. Kadar poprimejo vsak za svoje glasbilo, lahko sestavijo družinski ansambel. Nič čudnega torej, da za kratkočasenje sploh ne potrebujejo televizije.
TINA STRMCNIK
»Žena je potrebovala približno pet let, da me je prepričala, da smo se s Primorske preselili na Kozjansko. Ko sva to novico sporočila staršem, so bili res presenečeni,« je pripoved začel Borut Šergon. In pojasnil, da se vsakodnevno življenje na Obali razlikuje od idiličnega tedna, ko ljudje ob šumenju valov preživljajo svoj dopust. Večina Primorcev se namreč poleti od desete ure dopoldne do večera skriva pred soncem. Njihov vsakdan zaznamuje gneča na vsakem koraku. Pozimi, ko je sicer ob morju topleje kot na celini, jim težave povzroča burja.
Polono Šergon je k selitvi nagovorila želja, da bi imela družina okoli svoje hiše dovolj prostora. V istrski vasici Babiči, kjer se pročelja domov skoraj dotikajo drug drugega in kjer sta si z Borutom dom ustvarila po poroki, se je namreč počutila, kot bi bila ujeta v kletki. Poleg tega domačini niso bili najbolj navdušeni nad tem, da so Šergonovi doma hoteli imeti nekaj živali. Brskanje po spletnem oglasniku ju je pripeljalo do zamisli o selitvi na Kozjansko. Kot pravita, je podnebje v
okolici Podčetrtka zelo podobno tistemu na Obali. Le zime
Ko pridejo na obisk sorodniki, zelo uživajo, ko skupaj igrajo in zapojejo. Družinskemu ansamblu se sicer pridruži še najmlajši Gašper na baskitari, medtem ko glava družine pritegne s kahonom.
so na Kozjanskem nekoliko hladnejše.
»Kot da smo v
nebesih ...«
Hišo v naselju Dobležiče sta zakonca kupila leta 2013. Načrtovala sta, da se bo družina vanjo preselila šele takrat, ko bo dom celovito obnovljen. Borutu, ki se je že na Primorskem ukvarjal z informatiko v tamkajšnjih hotelih, so v Termah Olimia ponudili podobno delovno mesto. Ker so ga v svojih vrstah želeli takoj, se je družina s štirimi otroki na Kozjansko preselila veliko hitreje, kot je nameravala najprej. Do lanskega maja je vseh šest družinskih članov živelo
v najetem stanovanju, velikem petdeset kvadratnih metrov. »To je bil za nas kar podvig. Zdaj ko smo na svojem, se nam zdi, kot da smo v nebesih,« je opisala Polona, ki se med drugim ukvarja z lektoriranjem in s pisanjem prispevkov za krščanske medije.
Kako so selitev doživljali otroci? Najstarejša hči Klara je bila v šolo v Lesičnem vpisana že, ko je družina živela še na Primorskem. Krajše obdobje do selitve se je šolala na domu. Ko je s staršema, z bratoma in s sestro Dobležiče obiskala za približno teden, se je pridružila otrokom Osnovne šole Lesično. »Zelo lepo so me sprejeli. Ena od prijateljic
je vedno komaj čakala, da sem prišla. Nato sem se v razred normalno vključila proti koncu drugega razreda.« Drugi otroci, ki so še mlajši, so prav tako prvi razred začeli obiskovati v omenjeni šoli.
Edinstvena
samohodna
kosilnica
Vsi družinski člani so veliki ljubitelji živali. Pri hiši so med drugim dve kozi, kokoši, maček in morski prašiček. Družina je s Primorske s sabo pripeljala čredo ovc. Slednje so bile mlečne pasme, tako da je Polona, ki si prizadeva za čim večjo samooskrbo, iz njihovega mleka izdelovala domač sir.
Šergonovi so ovčjo čredo počasi zmanjševali, kar je vplivalo na zaraščanje zemljišča. Zato sta starša otroke nekega dne naložila v avto in jim pojasnila, da gredo po samohodno kosilnico. »Ko smo prišli na cilj, smo ugotovili, da smo prišli po ponija, ki mu je ime Rubin. Bili smo veseli in navdušeni, od takrat je središče naše pozornosti,« je razložila Klara.
Starša nista veliko pomišlja-la, preden sta se odločila, da bosta namesto kosilnice raje
kupila konja. Te živali namreč že dolgo časa navdušujejo Polono, ki si je prvo kobilo kupila, ko je bila stara šestnajst let. »To, da sem lahko bila v njeni družbi, mi je pomenilo vse,« je dejala sogovornica, ki je za ježo navdušila tudi svojega moža.
Od konjička do
podjetnosti
Da Rubinu ne bi bilo dolgčas, se mu je v hlevu kmalu pridružila ponijka Lisa. Slednjo je zasledila dvanajstletna Doroteja, ki rada spremlja oglase za živali. S starejšo sestro sta denar za nakup kobile zbrali sami. Prispevali sta denar, ki sta ga prejeli ob rojstnih dnevih. K temu sta med drugim dodali prostovoljne prispevke, ki sta jih zbrali z igranjem glasbil na ulici sredi Ljubljane. Pri zbiranju sredstev je sodelovala še njuna babica, ki jima je pomagala prirediti prodajno razstavo fosilov.
Da lahko Polona spremlja otroke, ko se odpravijo na ježo v naravo, si je umislila konja po imenu Habibi. Čredo dopolnjuje še poni Frodo, ki je ime seveda dobil po liku iz knjige Gospodar prstanov. Vse te lepotce na štirih nogah imajo Šergonovi v prvi vrsti za lastno veselje. Kot se radi pošalijo, imajo tudi svojo »mobilno enoto«, saj kobilo Liso s prikolico že tri leta vozijo v Terme Olimia. Zanimanje za to, da otroci na njenem hrbtu prehodijo krog ali dva, je izjemno. Za to, da se lahko z njo družijo nekaj minut, so gostje pripravljeni dolgo časa stati v vrsti.
Prispevke, ki jih zberejo za jahanje ponija, prejmeta sestri, ki se tako učita, kako služiti denar. »Radi bi imeli še kakšnega konja, vendar moramo prej zgraditi nov hlev. Imamo veliko idej, kaj bi še lahko počeli s temi plemenitimi živalmi, vendar bomo zamisli uresničevali glede na svoje zmožnosti,« je dejala njuna mama.
Ne le zabava, tudi
skrb
Eno je konja kupiti, a kaj pomeni zanj skrbeti? Zjutraj se otrokom mudi v šolo, zato živali nahrani Polona. Ko se vrnejo domov, čim bolj pomagajo pri vseh opravilih. »Hleva
URESNIČILI SO SVOJE SANJE
29
Polona Šergon: »Včasih bi radi vsi naenkrat kaj povedali. Ker nič ne slišimo, nato raje dvigujemo roke, da se lahko dogovorimo. Včasih bi morala z Borutom na kakšen zmenek, da bi se lahko sama v miru pogovorila o kakšni stvari.«
ni težko čistiti. A je res, da se nama včasih s sestro tudi ne ljubi,« je iskreno povedala Klara. Medtem ko je Doroteja malo hudomušno dodala, da se živalim včasih ne moreta posvetiti, saj se morata učiti. Obe sta priznali, da so jima obveznosti, povezane s konji, v veselje. Medtem ko jima je skrb za druge rogate, pernate in kosmate živali malo manj pri srcu. A če si delo razdelita ter jima na pomoč priskoči še kdo drug, je vse hitro opravljeno. Trud je poplačan, ko družinski člani na konjskem hrbtu odkrivajo podeželje in ob tem v srcu čutijo svobodo.
Borut je dodal, da je za otroke ukvarjanje s konji zelo dragoceno tudi zato, ker tako pridobijo samozavest. »Te živali takoj vedo, s kom imajo opravka, in se jih ne da kar tako prelisičiti. So človekov odsev.« Polona je dodala, da konji že po govorici telesa opazijo, če človek ni prepričan vase, zato lahko nad njim prevladajo. Zato je druženje z njimi še posebej dobrodošlo za tiste, ki bi radi izboljšali svojo samopodobo.
Kjer so doma
glasba in zgodbe
Družini ob štirih otrocih in vseh njihovih dejavnostih seveda ni nikoli dolgčas. Dekleti dvakrat tedensko obiskujeta tečaj jahanja. Ko bosta imeli dovolj znanja, bi radi tudi sami postali inštruktorici. Z bratoma uživata pri igri in gibanju na prostem. Vsem je skupno, da obiskujejo pouk glasbil. Doroteja igra violino, Klara prečno flavto, Jakob kitaro in Gašper baskitaro.
Ob vsem, kar se jim dogaja, ni nenavadno, da televizije sploh nimajo. Tudi druga sodobna tehnologija jih ne zanima preveč. Klara je telefon dobila letos, ko je kot deveto-šolka odšla na izmenjavo na Slovaško. Računalnik je nepogrešljiv predvsem za Polono, ki je že v osnovni šoli izjemno uživala ob sestavljanju zgodbic. »Strani sem zlepila, da je bilo videti, kot da je to knjiga. Zelo ljubo mi je bilo tudi pisanje pesmi,« je pojasnila ustvarjalka. Izpod njenega peresa danes nastajajo čisto prave avtorske slikanice.
Polona Šergon, ki je končala študij slovenistike, se je doslej podpisala pod več slikanic. Izjemno rada ima naravo in živali. Zato ne čudi, da je leto dni študirala veterino in tri leta varstveno biologijo.
Živali v glavnih vlogah
Najprej je pisala zgodbe v verzih. Tako je nastalo delo Fantiček, jagnje in kozliček, ki ga je izdala v samozaložbi, ilustracije zanj je prispeval njen oče. V samozaložbi je izdala še
pesniško zbirko z naslovom Živalski svet v verze vpet. Zadnji dve knjigi z naslovoma Ko gre volk na dopust ter Žrebiček junak in čarobni korak je izdala pri založbi Epistola. »Prvi rokopis sem založbi poslala bolj za šalo. A so me predstavniki založbe spodbudili, naj jim po-
šljem še kaj,« je skromno pripomnila. Njena zgodba o žre-bičku pasme lipicanec je bila celo že dvakrat ponatisnjena.
Ta mesec bo izšla še ena njena slikanica, ki v različnih narečjih govori o slovenskih avtohtonih pasmah domačih živali, kasneje bo luč sveta ugledala še zgodbica o hrošč-ku. Eno njenih zgodb so že odkupili na Radiu Slovenija, s katerim se avtorica dogovarja tudi za nove objave. Ko jo pobaram, ali je glede na seznam objav že prava pisateljica, sramežljivo skomigne z rameni. »Kaj pa vem. Mislim, da bi morala napisati še kakšno knjigo, da bi si zaslužila ta naziv,« odgovori.
Prispevke med drugim piše za portal Družina in življenje ter za revijo Ognjišče. Večkrat pripravlja reportaže z učnih poti po državi. »Velikokrat gremo na sprehod, ko nas mami >vleče< po čudnih krajih,« je ob tem omenil Jakob in pri mizi izzval salve smeha. Izleta v nekoliko odmaknjen del Slovenj Gradca, kjer so kar štiri ure gazili po snegu, visokem pol metra, otroci očitno zlepa ne bodo pozabili ...
Hvaležni za
gostoljubje
Ko jih vprašam, ali so na Kozjanskem našli to, kar so iskali, povedo, da se tam počutijo še bolje, kot so pričakovali. Borut, ki je najbolj dvomil v selitev in se bal, da se bo težko vključil v novo okolje, bi se danes še enkrat odločil enako. Otroci in Polona radi obiščejo stare starše, sicer pa se na Obalo ne bi več vrnili.
Najbolj so navdušeni nad pristnimi odnosi med ljudmi. Tega na Primorskem niso bili vajeni. Ko sosedje opazijo, da se okrog hiše Šergonovih kaj dogaja, kar sami pridejo in pomagajo. Soseda jim je pred meseci, ko so zboleli zaradi koronavirusa, na pragu puščala sveže pečen kruh. Ko so hišo še obnavljali, jih je velikokrat presenetila s kavo ali z domačimi rogljički. Polona je pod črto povedala, da imajo zdaj povsem drugačno življenje, kot so ga poznali na Primorskem. »Seveda ni vedno vse idealno. A nekaj je zagotovo res - ljudje so nas zelo lepo sprejeli.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Klara Šergon: »Nekateri konji so bolj družabni kot drugi, a se v njihovi družbi nasploh počutim prijetno. Zdijo se mi prikupni, ko pridejo, me povohajo in me poližejo po obrazu.«
Hvaležni so, da so na Kozjanskem deležni dobrote in medsosedske pomoči. Na konjskem hrbtu radi odkrivajo podeželje in ob tem v srcu čutijo svobodo

Qfl	DORTRET	novi tednik
30	ГОП1ПС I	Št. 18, 5. mai 2022
Veronika Bastl s Polzele na skrajnem severu Evrope že skoraj leto dni
Nad severnim sijem vedno znova navdušena
Na Islandiji je bila očarana nad vulkani. Na Finskem nad severnim sijem, ki jo vedno znova prevzame.
»Velika odgovornost je, ko peljem ljudi gledat severni sij na odročna mesta, kjer je temperatura tudi do minus trideset stopinj Celzija. Takrat ni časa, da bi skrbela zase in zmrzovala.«
Od zadnjega letošnjega snega je pri nas minilo že toliko časa, da smo nanj že skoraj pozabili. Drugače je na skrajnem severu Evrope, kjer so šele v začetku aprila nastopile dovolj visoke temperature, da se snežna odeja začne počasi topiti. Temu je priča okolje-varstvenica, popotnica in turistična vodnica Veronika Bastl, ki že osem mesecev živi na Laponskem. Kot arktični angel z mladimi ženskami iz celega sveta zagovarja pomembnost Arktike in Antarktike kot skupnega dobrega za naš planet. Pred tem je kot ekopro-motorka tri mesece delovala na Islandiji. Trenutno je v tujini skupaj že skoraj leto dni, kdaj jo bo zaneslo domov, ne ve. Kot pravi, se prepušča toku življenja, kar se je do zdaj izkazalo za več kot pravilno.
SPELA OZIR
Veronika Bastl je, odkar je začela obiskovati srednjo šolo, želela potovati, raziskovati in se učiti s pomočjo izkušenj tako znotraj kot zunaj meja Slovenije. Že kot sedemnajstle-tnica je bila na Malti, kjer se je usposabljala v naravoslovnem parku s številnimi pticami in drugimi divjimi živalmi. Kasneje je z nahrbtnikom odpotovala v poletno šolo v Nemčijo, kjer je z mladimi iz šestdesetih držav razpravljala o pomembnosti in varovalni vlogi gozdov. Na Cipru se je kot prostovoljka borila proti krivolovu na ptice. Trenutno živi v največjem mestu na Laponskem, v Božičk-ovem domačem kraju Rova-niemi. Na življenje in mraz v arktičnem krogu se je hitro navadila, zaradi česar veliko lažje opravlja delo vodnice. »Velika odgovornost je, ko peljem ljudi gledat severni sij na odročna mesta, kjer je temperatura tudi do minus trideset stopinj Celzija. Takrat ni časa, da bi skrbela zase in zmrzovala. Pripravljena moram biti, da ljudi spodbujam, da ne mislijo na mraz.« Na severu Finske je pozimi večino časa temno. Najkrajši dan je okoli zimskega solsticija, 21.
decembra. Popolno nasprotje je poletje, ko sonce ne zaide. Temperature so v primerjavi z zimskimi bistveno višje. Dosežejo do 28 stopinj Celzija. Sneg se začne topiti konec marca in v začetku aprila. Mlado Savinj-čanko torej ostrejše vremenske razmere ne motijo. Drugače je s pitjem alkohola, česar je, kot pravi, tako na Laponskem kot Islandiji bistveno več, kot bi si želela.
Kot ekopromotorka
Za njen zadnji popotniško-ekološki podvig je bilo usodno povsem nepričakovano elektronsko sporočilo Popo-tniškega združenja Slovenije, v katerem je bila opisana izkušnja prostovoljstva in pripeta fotografija islandske pokrajine. »Po vsem telesu sem dobila mravljince, začutila sem izredno veselje in navdušenje. Takoj sem vedela, da je to to in da moram tja.« Štirinajst dni po intervjuju je že bila v karantenskem hotelu na Islandiji in kot ekopromotorka pripravljena na dogodivščine. Najprej je živela v hostlu v Reykjaviku, nato v ribiški vasici Seydisf-jordur na vzhodu Islandije in
Na severu Finske dela kot turistična vodnica.
na koncu svojih islandskih dogodivščin še na zahodu blizu vasice Borgarnes. Kot promotorka trajnostnega turizma je imela veliko različnih
vlog. Skrbela je za ravnanje z odpadki v največjem kampu na Islandiji in v hostlu. Bdela je nad kroženjem in zmanjševanjem odpadne hrane, orga-
nizirala izmenjevalnice knjig ter oblačil, mesečno preverjala trajnostni pristop in predstavljala izboljšave. »Trajnost je koncept, ki ga mora družba
sprejeti kot normo. Ko študiraš okoljevarstvo, začneš tako tudi sam živeti. Bolje začneš raziskovati sebe kot človeka, svoje želje in svoje poslanstvo v življenju, dojameš, da sta osebni razvoj in zadovoljevanje potreb povezana s stanjem okolja, v katerem si,« pravi Pol-zelanka.
Čarobnost
severnega sija
Po dveh mesecih življenja na Islandiji je na družbenem omrežju ponovno povsem nepričakovano zasledila priložnost za uresničitev svojih otroških sanj. V enem dnevu se je odločila, da bo odpotovala v Rovaniemi na Laponsko, kjer je priskočila na pomoč Božičku. Dobila je priložnost, da kot palček s palčkovo šolo ponese božični duh med ljudi ter jih spomni na pomen matere narave. To ji je omogočila Agencija Lapland Safaris Rovaniemi, za katero je po koncu prazničnega decembra začela delati kot turistična vodnica.
Življenje na severu vsak dan prinaša nove dogodivščine. Sredi finskih gozdov je bila na indijski zabavi, spet ob drugi priložnosti se je zabavala na plesu pod severnim sijem. Bilo je tudi nekaj bolj adrenalinskih izkušenj. Nekoč je malo manjkalo, da ni v kombi, poln njenih strank, treščil tovornjak, ki je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal nasproti po zaledene-li cesti. Vožnja po zasneženih ledenih cestah je bila stalnica, ki ji je morala biti kot vodnica kos.
Ena njenih najljubših prigod je, ko je skupino peljala na ogled severnega sija, a tega ni in ni bilo na spregled. »Posedli smo ob ognju in začela sem pripovedovati legendo o
PORTRET
31
»Kako dolgo bom še v tujini, ne vem. Dovolim si, da sledim svoji intuiciji in priložnostim, saj zaupam življenju in se vedno znajdem ob pravem času na pravem mestu.«
Obvezno prevozno sredstvo so motorne sani. Tako kot njeni sodelavci tudi Veronika na njih preživi ogromno časa.
Okoljevarstveni-ca, popotnica in turistična vodnica Veronika Bastl že osem mesecev živi na Lapon-skem.
lisici. Ko sem bila pri delu, kjer lisica s puhastim repkom s tal dvigne snežinke, sem z roko zamahnila od tal proti nebu ter ob tem rekla, da so se snežinke družile z barvami in obarvale nebo. V tistem trenutku se je v smeri, v katero sem zamahnila, pokazal severni sij. Bilo je nepozabno.« Nad tem nebesnim pojavom, značilnim za skrajni sever, je vedno znova povsem očarana, četudi ga je videla že velikokrat. Gostje jo celo sprašujejo, kako je mogoče, da je po vseh teh vodenjih še vedno polna strasti, ko jim predstavlja znanstveno razlago pojava ali pripoveduje finsko legendo o magičnem plesu barv ter lisički. Včasih z gosti celo zavriska. Kot pravi, je vsak sij nekaj posebnega, nekaj čarobnega, kakršno je tudi naše življenje. Vse to želi deliti s tistimi, ki nimajo te možnosti, da bi videli ta nebesni pojav v živo. Na družbenih omrežjih zato redno objavlja fotografije finske pokrajine. Že od malega ji je namreč blizu tudi fotografija.
Njen urnik je zelo natrpan, a kljub vsemu najde nekaj časa za prostočasne dejavnosti, ki jih vedno prilagaja okolju, v katerem živi. Že od malih nog je navdušena nad pohodništvom, za kar se mora zahvaliti staršem in Planinskemu društvu Polzela, zaradi katerih je že takrat
Konec marca in v začetku aprila se na Laponskem začne počasi topiti sneg. Na fotografiji je aprilska podoba pokrajine.
veliko zahajala v gore, na tabor in orientacijska tekmovanja. Na Finskem veliko časa preživi na snežnih saneh in v savni. Na Islandiji je oboževala jesensko plavanje v oceanu, ko je zaradi morskih tokov zelo mrzlo.
Arktični angel s Polzele
Ob vodenju se posveča še več drugim projektom. Prostovoljno kot novinarka piše za revijo Popotniškega združenja Slovenije, medtem ko se na mednarodni ravni udej-stvuje kot arktični angel in z mladimi ženskami iz celega sveta zagovarja pomembnost Arktike in Antarktike kot skupno dobro vseh prebivalcev sveta. »Za to območje ne obstaja pravna zaščita, zato ga svetovne velesile zaradi ekonomskih razlogov izrabljajo ali to poskušajo, s čimer povzročajo nepopravljivo škodo celotnemu planetarnemu ekosistemu,« pojasni Veronika, ki v okviru diplomske naloge raziskuje in piše o možnostih uspešne vpeljave tega globalnega projekta v slovenski prostor. Z mentorico dr. Lucijo Kolar je vložila prijavo za pridobitev sredstev, s katerimi želi projekt Arktičnih angelov predstaviti Sloveniji in s tem opozoriti, kako pomembno je, da nam je mar za naš planet in s tem posredno za našo sedanjost in prihodnost. Mlade ženske iz vsega sveta pri tem podpirajo izkušeni strokovnjaki na čelu z ustanoviteljicama. Veronika je imela oktobra priložnost, da je Arktične angele zastopala na eni največji mednarodnih konferenc v Reykjaviku.
»Ko bo prišel pravi čas in bom v bližnji prihodnosti našla pravi program zase, bom nadaljevala študij. Osredotočila se bom na raziskovanje vplivov podnebnih sprememb na arktična območja in pomembnosti njihovega ohranjanja za celoten planet ter prenos znanj širši javnosti,« še pravi ob koncu in dodaja, da je pomembno, da človeštvo preide na raven, ko bo spoznalo pravi pomen življenja, torej zaživelo izpopolnjeno brez stvari, ki jih ne potrebuje, a ga k njim napeljuje potrošniška družba.
Foto: osebni arhiv
Preizkusila se je tudi v ribarjenju pod ledom.
Na severu Finske je pozimi večino časa temno. Najkrajši dan je okoli zimskega solsticija, 21. decembra.
32
VITALNA STOLETNICA
Še vedno kuha in kvačka
»Bila sem najbolj pridna, zato so me imeli povsod radi«
Pred nekaj tedni je Kristina Bobek iz Žalca praznovala stoti rojstni dan. Rodila se je leta 1922 na skromni kmetiji v Planini pri Sevnici kot osmi otrok. Že pri rosnih petnajstih letih je odšla od doma, saj se je bila zaradi revščine prisiljena sama preživljati. Povsod so jo imeli radi, saj je bila pridna, urejena. Bila je tudi varuška mnogim otrokom, ki jo še dandanes radi obiščejo, saj jim je bila kot mama. Sorodniki in prijatelji so ji pripravili nepozabno praznovanje, njeno stanovanje je bilo ob našem prihodu polno rož in voščilnic. Vsakogar sprejme z odprtimi rokami, z radovednostjo in nasmehom.
»Nič kaj me ne skrbi. Trdo sem delala celo življenje. Vajena sem bila trdega dela. Na kmetiji je treba kar naprej delati.«
Najboljša prijateljica s Planine pri Sevnici. Na desni je Kristina. »Obe sva imeli zelo lepo spletene kite v laseh.«
BINA PLAZNIK
Njena življenjska zgodba je preprosta, zaznamovana s trdim delom in z ogromno selitvami. Veliko se je selila in delala v različnih krajih po Sloveniji. Vedno se je rada vračala domov: »Doma sem delala na kmetiji. Mladi se nismo nič zabavali. Samo delali smo. Kmalu sem šla od doma, že pri petnajstih letih, zaslužila sem svoj denar, da sem se lahko oblekla. Vedno sem imela hudo do-motožje. Kar naprej sem se vračala domov k mami. Nikjer nisem zdržala več kot mesec ali dva. Enajst bratov in sester nas je bilo. Najbolj pridna sva bila midva z bratom Pe-pijem. Nihče več ne živi. Sama sem bila osmi otrok. Vse sem preživela. Sama sem ostala, vsi so pomrli. Tudi naše domačije ni več. Prodali so jo.«
Najprej v Avstrijo, potem
v Savinjsko dolino
Del svojega življenja je med drugo svetovno vojno preživela tudi v Avstriji, in sicer kot pomočnica v kuhinji gostišča. Pravi, da ji je še danes žal, da je odšla od tam. Gospodarica in njen sin sta jo imele zelo rada: »Velikokrat sem spekla pecivo ob sobotah, ko sva bila sama, ko je gospa šla v Lipnico. Fant
* j
A* O
je tako rad jedel, a njegova mama ni rada pekla.« V Avstriji je spoznala Karla, leta 1945 se jima je rodil sin Zlatko. Na žalost se zveza s Karlom ni obnesla in je ostala sama s sinom.
Potem je delala vsepovsod, na njivah, po hišah, v gostilnah, kot varuška, gospodinja, kuharica. Tudi hmelj je hodila nabirat. Savinjska dolina ji je od nekdaj zelo všeč. Rada se spominja, da je nabrala največ hmelja od vseh, ker je bila vajena trdega dela. Spoznala je Antona Bobeka in si z njim uredila življenje v Libojah: »Moj mož je bil rudar. Delal je v rudniku v Libojah. Tam sva živela trideset let.« Leta 1958 se ji je rodil drugi - danes žal že pokojni - sin Andrej. Selili so se v Griže, Male Braslovče, Letuš in končno našli stalen dom v Žalcu, kjer živi od leta 1977.
Še vedno speče potico
Pri vsakdanjih opravilih, vodenju računov ji je bila vedno v veliko oporo snaha Anica, partnerka pokojnega sina. »Brez nje ne vem, kaj bi, pomaga mi pri vsem. Zelo je pridna.« Tudi starejši sin Zlatko ji je vedno
Kristina Bobek pri šestnajstih letih. Vedno je bila rada urejena. Ko je šla v Kranj služit denar, je gospodarica hiše med vsemi dekleti izbrala ravno Kristino, ker je ila tako lepo urejena.
»Doma sem delala na kmetiji. Mladi se nismo nič zabavali. Samo delali smo. Kmalu sem šla od j doma, že pri petnajstih letih, zaslužila sem svoj denar, da sem se lahko oblekla.«
Še danes rada izdeluje kvačkane angelčke. Vsakomur, ki ga sreča, podari kakšnega.
Pravi, da jih je nakvačkala že tisoč.
se težko sprehaja, rada ima, če jo kdo obišče ali če jo odpeljejo z avtomobilom kam na obisk.
Opiše, kako je videti njen dan: »Zjutraj vstanem približno ob osmih. Včasih sem vstajala prej, saj sem bila varuška in sem morala poskrbeti za otroke. Preden sem jih zbudila, sem po hiši malo pospravila in pripravila zajtrk. Še vedno rada pripravim zelje in ajdovo kašo z ocvirki za svojega sina.« Vnukinja Doroteja vskoči in pove: »Mama rada dolgo spi. Ampak si sama pripravlja obroke, pospravlja, se rada uredi. Še vedno rada peče pecivo, potico in jabolčni zavitek.« Rada je tudi šivala. Nekoč je rokave svoje
»Še vedno rada pripravim zelje in ajdovo kašo z ocvirki za svojega sina.«
srajce predelala v obleke za dojenčke. Tudi sama sebi je predelala marsikatero oblačilo, šivala je posteljnino, prte. Zdaj ne more več šivati. V posebno veselje sta ji kvačkanje in pletenje. Njena posebnost je ustvarjanje angelčkov in mačk. Vsakdo, ki jo je kdaj srečal, je bil deležen kakšnega njenega ročnega dela. Tudi našo ekipo je opremila z angelčki. Za srečo.
Recept za dolgo življenje
Praznovanje rojstnega dne se je začelo že dan prej. Sin Zlatko s prijatelji in sorodniki je poskrbel za številna presenečenja. Ni manjkalo jedače, pijače, domačega peciva, glasbe in dobre volje: »Veliko se je dogajalo. Odlično je bilo. Toliko ljudi me je obiskalo. Voščili so mi po telefonu. Ogromno jih je bilo. Veliko ljudi poznam. Ne vem, kam naj z rožami. Nimam več prostora. Povsod jih je polno. Ne morem opisati, kako smo praznovali in koliko ljudi mi je voščilo.«
Večina ljudi ne dočaka sto let. Kako je to uspelo Kristini? Na to vprašanje zavzdihne in reče: »Ja, kaj pa jaz vem. Ne vem. Nič kaj me ne skrbi. Trdo sem delala celo življenje. Vajena sem bila trdega dela. Na kmetiji je treba kar naprej delati. Ko sem bila pri 85 letih na pregledu pri zdravniku, mi je rekel, da bom dočakala sto let. In res sem jih.«	Foto: Bina Plaznik
Kristina je polna energije. Še vedno vsak dan kuha in skrbi zase po svojih močeh.
OSEBNA IZPOVED
33
Majda Petan in njen knjižni prvenec Snaha
Z vero v dobro
Celjanko Majdo Petan številni poznajo po njenem glasbenem ustvarjanju, saj mu je posvetila velik del svojega življenja. Njen knjižni prvenec Snaha, ki ga je nedavno izdala v sozaložbi z Grafiko Gracer, bo verjetno mnoge presenetil. Ne gre za roman z izmišljeno zgodbo, ampak za osebno izpoved, za obračun s preteklostjo in z bolečo družinsko zgodbo, zaradi katere je veliko pretrpela skupaj z drugimi člani družine.
TATJANA CVIRN
Mnogo družin se spopada s težkimi preizkušnjami, a redki se odločijo svoje težave obelodaniti tako, kot je to storila avtorica knjige. Že v otroštvu je izgubila očeta in mama, prav tako hudo bolna, je ostala sama s štirimi otroki. A to je ni ustavilo. Kljub temu je delala cele dneve, da bi zagotovila otrokom vse, kar so potrebovali. Lotila se je celo gradnje hiše. »Mama je vse svoje moči in ljubezen usmerila v to, da bi, čeprav brez očeta, zrasli v pokončne in poštene ljudi.« Otroci so se imeli radi, bili so zelo povezani med seboj in z mamo, ki je bila spoštovana računovodkinja, poštenost in skrbnost sta bili njeni odliki, pravi Majda Petan. A žal si je najmlajši brat izbral ženo, ki je v družino vnesla razdor in širila o njenih članih laži, si povsem podredila brata ter mu nazadnje onemogočila stike z mamo in s sorojenci.
»Mamina podoba pogumne, požrtvovalne in ljubeče samohranilke, ki je garala za nas in je bila spoštljiva do vseh ter je pomagala številnim, je bila umazana. Tisti, ki nas poznajo, vedo, kakšni smo v resnici, drugi bi lahko verjeli lažem, zato sem mami na smrtni postelji obljubila, da bom napisala knjigo o tem, kaj se je dogajalo.« S tem sta se strinjala tudi brat in sestra.
»V nekem trenutku sem se odločila, da mi je vseeno, kaj kdo reče. To je moja bolečina, hotela sem jo dati iz sebe...«
Jok in premori
A obljube ni bilo tako preprosto izpolniti. Majda pravi: »Pisanja sem se lotila leto po mamini smrti, pred približno šestimi leti. A ni šlo gladko, vmes sem se velikokrat razjokala, pisanje sem večkrat za dlje časa prekinila, ker je bilo zame preveč boleče. Nekaj časa nisem vedela, ali bi zgodbo sploh izdala kot knjigo. Spodbudila me je prijateljica, češ da bi se marsikdo našel v njej.« Odzivi na predstavitvi knjige, ki jo je v celjski osrednji knjižnici pred kratkim vodila mag. Marijana Kolenko, so bili res zelo pozitivni in mnogi so našli podobnosti s svojimi preizkušnjami. Mnogi se soočajo s podobnimi zgodbami o posameznikih, ki so v družine prinesli prepir, razkol in se okoriščali z materialnimi dobrinami, ki jim niso pripadale. »A ljudje o tem ne govorijo, saj se bojijo odzivov.«
Na predstavitvi sta za glasbeno popestritev poskrbela Majda in njen mož Marijan Petan ter zapela pesmi, ki so nastale prav za Majdino mamo. »Ena govori o tem, kako bi bil oče ponosen na nas, če bi še živel, druga je bila napisana za mamin rojstni dan,« se spominja Majda, ki tudi v tem vidi dokaz, da so mamo ves čas spoštovali in jo imeli radi.
Kako je trenutno najmlajši brat, Majda ne ve. Eno zadnjih srečanj je bilo na obravnavi na sodišču, saj se brat in njegova žena nista strinjala z mamino oporoko o enakih deležih za vse. Zadnjič je brata videla v psihiatrični bolnišnici, kjer sta ga z Marijanom obiskala, potem ko je poskušal storiti samomor. Od takrat se niso več videli, sai bratova žena stikov ne dovoli.
najbolj pomembno. »Ko sem napisala in izdala knjigo, sem izpolnila, kar sem obljubila. Rada bi le, da bi brat uspel izstopiti iz začaranega kroga in da bi spoznal, da smo ga vse življenje imeli radi ter smo se želeli družiti, a nam je bilo to onemogočeno.«
Olajšanje ob koncu
Odkar je Majda Petan napisala knjigo, čuti olajšanje. Vse, kar se je dogajalo, jo je zelo obremenjevalo, hotela je najti svoj mir in knjiga je bila neke vrste odrešiteljica. Ob tem priznava: »Boriti sem se morala s tem, da sem odpustila, da bi rešila sebe.« Tudi v njeni družini o teh težavah najprej niso želeli razlagati javno. »A ko o sebi in svoji družini slišiš grde stvari, kot jih je širila bratova žena, ne moreš biti več tiho, zato sem napisala to knjigo,« pojasnjuje Majda Petan, ki upa, da bo odprla oči komu od tistih, ki so bili zavedeni. V knjižnicah bo verjetno pripravila še kakšno predstavitev, čeprav se ji to ne zdi
Uteha v glasbi
Majdin oče je bil veseljak, rad je igral na harmoniko, prepeval. Tudi Majda je v glasbi vedno našla uteho in zadovoljstvo. Že v osnovni šoli so ugotovili, da dobro poje. Za študij glasbe se kljub učenju solo petja ni odločila, bolj jo je zanimalo delo z ljudmi, zato je končala študij sociologije. Nekaj čas je delala v Ljubljani v psihiatrični bolnišnici, kjer so se je močno dotaknile usode bolnikov, ki jim je pomagala pri urejanju življenja po odpustu iz bolnišnice. Nato je dve leti delala v kadrovski službi Tekstil-^ ne tovarne Prebold. Nazadnje je našla službo kot svetovalna delavka v II. OŠ Celje, kjer je ostala do upokojitve. »V tem okolju sem se zelo dobro počutila, rada sem imela to delo, saj nam je v veliki meri uspevalo reševati težave otrok.«
Ob tem se je ves čas ukvarjala z glasbo in nastopala z različnimi zasedbami. Z ansamblom iz Gradca je sodelovala šestnajst let, nastopala je po
celi Evropi. Pela je v kvartetu Ultra, ansamblu Vokali, snemala je svoje skladbe, najprej na kasete, nato zgoščenke. Doma in v tujini je veliko nastopala tudi z možem Marijanom. »Rada se spomnim srečanj treh kvartetov, New Swing Quarteta, kjer je pel Marijan, Golden Gate Quarteta in zasedbe Opus Quatro. Druženje je bilo nepozabno.«
Nastopi in zgoščenke
Z Marijanom sta neutrudna, še vedno nastopata in snemata, pred kratkim je izšla nova Majdina zgoščenka z naslovom Poletni tango, pri kateri je tudi avtorica besedil. Na njej je tudi pesem Tereze Kesovije, s katero je Majda pred mnogimi leti prvič zmagala na tekmovanju Pokaži, kaj znaš. »Glasba mi je dala veliko, pomagala mi je, da sem lažje delala z ljudmi. Ob tem sem videla veliko sveta, spoznala veliko ljudi in si širila obzorja.«
Zadnje čase sodeluje v glasbeni zasedbi Rainbow, ki je na kresni večer nastopila na celjski Špici. V svojo družbo so jo povabile Dame domače glasbe, kjer se družijo priznane pevke slovenske glasbe. Izdale so dvojno zgoščenko, na eni so skupne pesmi, za drugo je vsaka prispevala svojo najbolj prepoznavno skladbo. V zadnjih mesecih je nastopila celo na dveh hrvaških glasbenih festivalih ter posnela dva videospota. Ena pesem je bila nekaj tednov celo na prvem
»Vzgojeni smo bili v duhu, da vidimo v ljudeh dobro, da nismo sovražni do nikogar. Želim, da so drugi do mene takšni, kot sem jaz do njih, in včasih sem šokirana, ker so nekateri sovražno nastrojeni.«
mestu lestvic. Upa, da bosta z možem, ki jo je vedno podpiral in spodbujal, še dolgo razveseljevala ljudi s svojo glasbo in širila pozitivno energijo.
V prostem času, kolikor ga k ostane, gre Majda Petan rada jjt& na pohod s kolegicami, obi-yr skuje ure joge in angleščine. h »Zdaj ko sta hči in sin v tujini, f angleščino potrebujem in jo želim bolje obvladati.« Energije in volje ji ne manjka, zato bomo o kakšnem njenem projektu zagotovo še slišali.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Majda Petan s svojim knjižnim prvencem z naslovom Snaha
34
POGLED VASE
Joga je način življenja Mance Langus
V
»Car je v ravnovesju«
23-letna Manca Langus s Ponikve se ukvarja z gibanjem in izražanjem s plesom že več kot deset let, zadnjih sedem let se posveča še jogi. Vendar ne samo izvajanju različnih telesnih položajev, kot jogo pozna večina. Za Manco je to namreč način življenja - od zdravega načina prehranjevanja, zavestnega dihanja in njegovega podaljševanja, meditacije do odnosa z ljudmi in vsakodnevnega spoprijemanja s situacijami. Čeprav priznava, da joga ni lahka, jo priporoča vsakomur, saj njeni pozitivni učinki segajo preko zgolj krepitve mišic telesa.
MONIKA OSET
»Joga je način življenja, čustvovanja, je način pogovarjanja z ljudmi in odnosa do sebe,« pravi Manca Langus. Da se bo ukvarjala s to dejavnostjo, se je odločila pri šestnajstih letih predvsem zaradi gibanja in želje po tem, da bi se umirila. Nekaj let se je joge tako lotevala samo iz vidika krepitve telesa, nato je ugotovila, da to ni edini način. »Joga ni le vadba, ampak jo sestavljajo še dihanje, splošne etične vrednote, osebne etične vrednote in meditacija. Kot celota ima veliko večji učinek. Mi namreč nismo samo fizično telo, temveč nas sestavljajo še čustveno, duševno in energijsko telo. In ko se
»Joga je tako kot vsaka dejavnost, ki se je želimo resno lotiti, najprej težka. Sploh disciplina in predanost izvajanju prakse sta lahko velik izziv,« pravi Langusova. Vendar že nekaj dni na teden lahko povzroči veliko spremembo pri počutju. Manca zato jogo priporoča vsakomur in zaradi veliko različnih vrst joge meni, da lahko vsak najde pravo zase. »Nekatere vrste joge bolj temeljijo na gibanju in pridobivanju telesne moči ter kondicije, druge se bolj osredoto-čajo na dihanje, obstaja
»Čeprav sem se že prej ukvarjala s plesom in z gibanjem, je izvajanje joge mojo gibljivost še poglobilo. Sploh pri odpiranju hrbta, kar je povezano tudi z odpiranjem srca in posledično s čustvovanjem.«
v ogretem prostoru, s katero se še bolj preznojim in tako telo očistim toksinov.«
Recepta, kako najti pravo vrsto joge, ni. A lahko tako kot Manca s pomočjo spleta odkrijemo, kar nam ustreza. »S pomočjo spleta sem odkrila, kaj ustreza mojemu telesu, udeleževala sem se namreč delavnic tako na spletu kot v živo. Na spletni strani Youtube obstaja veliko vsebin, ki nas lahko lepo uvedejo v izvajanje joge.
Recimo, v iskalnik lahko vpišemo »joga za začetnike« in se sprva preizkusimo v tem.«
Na življenje gleda iz
različnih zornih kotov
»Sledim holističnemu načinu življenja, kar pomeni, da na neko situacijo pogledam iz različnih zornih kotov, kar mi omogoča tudi več rešitev,« pravi Manca, zato ni čudno, da pozornost posveča tudi meditaciji. V hitrem tempu življenja in nenehnem stiku s tehnologijo so naše misli močno obremenjene in nenehno švigajo sem ter tja. »Meditacija daje možnost, da človek najde notranji mir,« pojasni Langusova. »Najbolj preprosta meditacija, ki se je lahko loti vsak, je, da si vzamemo pet minut v dnevu, se namestimo v udoben sedeč položaj, poravnamo hrbtenico, zapremo oči in se osredotočimo na svoje dihanje. To, da se osredotočimo na eno stvar, umiri naše misli in nas nauči, da se znamo vsaj za trenutek ustaviti.«
Marsikdo, ko se prvič loti meditacije, ugotovi, da osredotočenost na dihanje hitro zmoti kakšna misel. Vendar vaja dela mojstra. »Treba je vztrajati. To je tako, kot če bi močnejša oseba rekla, da dieta ni zanjo, še preden bi jo poskusila in se ji posvetila. Isto je pri jogi in meditaciji. Kdaj mi je že kdo rekel, da meditacija ni zanj, saj se ne more umiriti - ravno zato je meditacija dobra za to osebo, da se tega nauči.« In kaj narediti, ko se kakšna misel
»Odlično je, da obstajata tehnološki razvoj in napredek, vendar ne smemo pozabiti, da nismo le fizična bitja, temveč tudi duhovna, energijska. Zato je pomembno, da najdemo ravnovesje.«
zavemo, da nismo samo to, kar vidimo in čutimo, lahko na življenje pogledamo iz več različnih strani.«
Joga za vsakogar
Čas prvega zaprtja zaradi korone je marsikdo izkoristil za svoje konjičke. Tako se je tudi Manca takrat poglobljeno lotila joge. »Imela sem nekaj znanja izvajanja joge, potem sem pričela z redno prakso, prej sem se začela zbujati in lahko rečem, da se mi je življenje precej spremenilo.« Dodatno je poglobila gibljivost telesa, veliko bolj je umirjena, lažje se spopada s težkimi situacijami in stresom, poleg tega se je naučila sprejemati sebe takšno, ka-
»Ljudje smo precej čustveno strogi do sebe, hkrati v svojih telesih sploh nismo sproščeni. Že način premikanja in hoje, ki jo opazim pri ljudeh, sta zelo zakrnela, kar je zelo odvisno od našega načina izražanja čustev.«
kršna je. »Joga je osnovana na ljubezni in sprejemanju vsega, kar obstaja. Če sem v nekem trenutku žalostna, to sprejmem in si dovolim to čutiti, če sem vesela, je tudi to odlično. Vsa čustva so dovoljena in dobrodošla, tako pozitivna kot na primer strah in jeza. Poleg tega sem postala bolj sočutna do drugih in tudi do sebe.«
»Da poženemo energijo po telesu oziroma si dvignemo raven energije, moramo pravilno dihati. Ravno na dihanje v hitrem tempu življenja mnogokrat pozabljamo.«
vendarle prikrade: »Takrat se moramo ljubeče povabiti nazaj k osredotočenosti na dihanje. Velikokrat se namreč začnemo obsojati tako kot v vsakdanjem življenju, da nam nekaj ne gre. Takrat moramo to sprejeti in se vrniti k opazovanju.«
Že nekaj minut na dan je dovolj
Čeprav jogo poznamo predvsem kot dejavnost vzhodnih kultur, je v zadnjih letih porast izvajanja joge opazen tudi pri nas. »Vedno več je studiev, ki organizirajo skupinske vadbe joge, oddihov v naravi in skupnosti, ki živijo brez elektrike. Tako da se vračamo k sebi.« Vseeno Langusova v Sloveniji opaža velike razlike med regijami. »V celjski regiji zelo redko najdem ljudi, s katerimi se lahko povežem in ki so dovolj odprti za sprejemanje duhovnega vidika življenja. V Ljubljani in večjih mestih, kjer je večji pretok različnih kultur, je to veliko lažje.«
Če se lotimo odkrivanja svoje energije in vračanja k sebi, je dobro, da pri tem najdemo ravnovesje. »Smo tako zemeljska kot duhovna bitja in največji izziv je najti ravnovesje. Nekateri mislijo, da ko se začneš ukvarjati z jogo in meditacijo, da potem postaneš popolnoma drug človek, da začneš nositi široke hlače in turban na glavi. Ampak dovolj je že, da si vzamemo nekaj minut na dan, da prebudimo energijo in s tem nahranimo tudi svoje fizično telo.«
Foto: Sherpa
POGLED VASE
35
23-letnico zanima vse v zvezi z zdravim načinom življenja, saj na svoje življenje rada vpliva iz različnih zornih kotov. Tako poleg joge, meditacije, dihanja in plesa v svoj vsakdanjik vključuje tudi zdravo prehrano.
»Ze zgolj pet minut meditacije na dan omogoča, da v življenjskih situacijah postanemo opazovalci dogajanja, se ne odločamo v afektu in s čustvi, temveč bolj objektivno in razumno,« o pozitivnih učinkih pravi Langusova.
Da vaja dela mojstra, velja tudi pri jogi, meditaciji in dihanju: »Vsaka stvar, ki se je želimo lotiti resno, je na začetku težka. Zato moramo vztrajati.«
36
MED CVETOČIMI GREDICAMI
^il^&^'^^Ž ; 'Mi"
	
	
	
SMER OGLEDA^


fiAf „i'
јвјМш


Na razgledni stolp Svea se lahko povzpne vsakdo. Na vrhu je trud poplačan z lepim razgledom.
Ne le tulipani, tudi drugo cvetje in novosti
Praznik pomladi v Mozirskem gaju
V Mozirskem gaju so 9. aprila ponovno odprli vrata in začeli novo sezono, ki bo trajala do prve polovice oktobra. Park je odet v pomladne barve, cvetlice druga za drugo odpirajo cvetove. Tudi razstava tulipanov je odprta in si jo je mogoče ogledati do 9. maja ali še dlje vsak dan od 9. do 19. ure.
BINA PLAZNIK
Maja Horvat, vodja oddelka za stike z javnostmi v Mozirskem gaju, je povedala, da so letošnjo sezono zasadili več kot 120 tisoč tulipanov - zgodnjih, srednjih in poznih - da bodo cveteli ves čas razstave, več kot 15 tisoč narcis, več kot 15 tisoč mačeh in še mnogo drugega cvetja, Tako je park vsak dan drugačen, saj se cvetlice odpirajo postopoma. Odprt je tudi razgledni stolp Svea. Z njegovega
vrha lahko obiskovalci uživajo v prelepih razgledih na park in na celotno dolino.
Na ogled veliko novosti
Vsako leto se trudijo obiskovalcem ponuditi nekaj novega, drugačne zasaditve in dodatne dejavnosti. Tudi to sezono so poskrbeli za številne novosti. Med drugim so prenovili fo-totočko pri ikonični mavrici.
Precej dotrajani največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi so dobili obnovljeno preobleko, pred vhodom v gaj stojijo nova povsem naravna stojala za kolesa. Gredice in mavrico so dopolnili z mačehami. Kot vedno pred sezono so obnovili neka-
tere kotičke parka. »Prenovljeni so tudi nekateri objekti. Naj omenim Japonski vrt in obnovo hišic v Začarani vasi, v njeni bližini stojijo velikanska jajca, ki počasi dobivajo svojo podobo. Avtorica, ki skrbi za poslikavo jajc, je Uršula Skornšek. Na njih nastaja zgodba zgornjesavinj-skega zmaja Lintverja, ki se bo lepo povezala z našo čudovito Začarano vasjo,« našteje nekaj novosti Horvatova.
Razstavo so si zamislili kot praznik pomladi. Maja Horvat vabi na živahno dogajanje: »Obiskovalce vabimo na sprehod med cvetjem, v senci dreves in ob žuborenju Savinje ter potočkov.«
Foto: SHERPA
MLADI TALENT
37
Kdo je ustvaril stripovski videospot za skladbo Disko zasedbe LPS?
Neobičajen izdelek nadarjene risarke
Mladostna ustvarjalnost nima meja in ko se povežejo ljudje z idejami in s sanjami, lahko nastanejo krasne stvaritve. Februarja so to dokazali mladi glasbeniki, združeni v zasedbi LPS, ki so pretresli slovensko glasbeno sceno z zmago na Emi. Nedavno so za zmagovalno skladbo Disko, ki je njihovo avtorsko delo, predstavili še videospot, ki je nekoliko neobičajen, tako kot vse, kar je povezano s pojavom LPS. Narejen je v obliki stripa, ki ga je narisala prijateljica in sošolka z Gimnazije Celje - Center Manca Matelič, maturantka umetniške gimnazije likovne smeri.
TATJANA CVIRN
Z zasedbo, ki je v teh dneh že v Torinu, sodeluje že od njenih začetkov. S prijatelji bo tako v torek, 10. maja, ob 21. uri pred velikim platnom v Celjskem mladinskem centru močno stiskala pesti za preboj LPS v finale Pesmi Evrovizije.
Od logotipa do videospota
Čeprav je za dijakinjo četrtega letnika iz Vojnika že nekaj časa najpomembnejša priprava na maturo, ni oklevala, ko je dobila povabilo za sodelovanje pri nastanku videospota za skladbo Disko. »Povezali smo se lani,« pripoveduje Manca Matelič, ki jo je klaviaturist zasedbe Žiga Žvižej, takrat še dijak šole, povabil, da bi za novonastalo skupino narisala logotip. Nastala je podoba nasmejanega kosa pice (LPS - Last Pizza Slice ali Zadnji kos pice). Nato je pogosto risala zasedbo, kasneje so nastale še naslovne risbe njenih skladb in razvilo se je dolgoročnejše sodelovanje. Ko je zasedba pod okriljem RTV Slovenija sklenila, da bo za svojo skladbo Disko ustvarila videospot v podobi stripa, je bilo jasno, da bo k sodelovanju povabila Manco.
»Prijatelji so me res podpirali in so bili zelo veseli, ko je uspela izdelava videospota. V šoli so mi čestitali in mi zaploskali. Res je bil lep občutek.«
Malo časa, a odličen izdelek
»Delo je bilo nekoliko stresno, saj ob obveznostih v šoli časa ni bilo veliko,« pravi mlada ustvarjalka, ki je pri tem projektu sodelovala z Matevžem Ber-varjem, ki študira ilustracijo na ALU. »Skupaj sva pripravila scenarij, sama sem nato narisala like in določila barve. On je risal kompozicijske skice za vsako sličico, sama sem
potem to malo po svoje narisala. Nastalo je približno petdeset sličic in za vsako sem porabila približno pol ure časa. Vesela sem, da nama je uspelo in da so bili vsi zadovoljni z izdelkom.«
»V času pouka na daljavo ni bilo najbolj prijetno, ker sem redko videla prijatelje. Dobro je bilo to, da sem imela več časa za učenje in risanje ter sem celo ocene izboljšala, kar je ravno obratno kot pri drugih.«
Da je strip zaživel, je poskrbel Žigov brat Žan Žvižej, uspešen filmski in televizijski montažer, prejemnik številnih nagrad. Lani, ko je dobil kristalni celjski grb, smo ga predstavili bralcem Novega tednika.
Velika priložnost
Manca se zaveda, da je bil projekt odlična priložnost za večjo prepoznavnost njenega dela in možnost novih projektov. »Ko sem začela, je bilo težko doseči, da bi ljudje opazili moje risbe, ko sem jih objavljala na družbenih omrežjih. Nekaj časa sem bila v dvomih, ali naj še naprej objavljam in delam, kar mi je v veselje. Zdaj ko ustvarjam za LPS in tudi člani zasedbe objavljajo moje risbe, je lažje in moje delo vidi več ljudi.«
Računa, da ji bo delo pri nastanku video-spota pomagalo odpreti številna nova vrata. Med drugim tudi tista na akademijo za likovno umetnost, kjer želi študirati ilustracijo, če bodo profesorji zadovoljni z mapo njenih izdelkov in jo bodo povabili na sprejemne
V spotu je tudi nekaj simbolike. Glavni junak se, ko ugotovi, da ima dekle drugega, utaplja v žalosti oziroma v vodi, obdan z ribami, ki ga spominjajo na dekle. V laseh je namreč nosilo sponko v obliki ribe. Proti koncu spota voda počasi upada, kar pomeni, da fantu uspe premagati žalost. Ko spozna novo dekle, vode ni več.
»Srednjo šolo si bom zapomnila zaradi prijateljev, ki sem jih dobila. Bom pa vesela, ker pri študiju ne bo več matematike.«
Manca Matelič, maturantka umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center, je avtorica stripa, ki ga lahko gledamo v videospotu skladbe Disko. Z njo se bo celjska študentsko-dijaška zasedba LPS 10. maja skušala prebiti v finale izbora Pesmi Evrovizije v Torinu.
izpite. Kot drugo možnost študija je navedla likovno pedagogiko, kar pomeni, da je likovni svet tisti, ki jo najbolj privlači.
Pri Disneyju opazili risbo
Da jo likovno ustvarjanje zanima, je Manca ugotovila že v osnovni šoli, kjer je veliko risala, in še danes ji to zapolni večino prostega časa. »Pri trinajstih letih sem se odločila, da se bom tega lotila bolj resno. Začela sem spremljati druge ustvarjalce, ki so na spletu objavljali svoje izdelke, in njihove procese ustvarjanja. To mi je dalo navdih. Začela sem si izmišljati svoje like in zgodbe. Nisem še vedela, kam me bo pripeljalo.« V nekem obdobju so ji bile všeč animacije. »Rada sem gledala risanko z junakinjo Star, narisala sem ta lik in ga objavila na Instagramu ter dobila sporočilo, da so pri Disneyju opazili mojo risbo. Vprašali so, ali jo lahko objavijo tudi sami.« Seveda je bilo to veliko priznanje za njeno delo.
Mančini vrstniki in prijatelji iz zasedbe LPS se v teh dneh potijo v Torinu, medtem ko se ona pripravlja na maturo.
V družini s tremi otroki je najmlajša in tako kot brat bolj umetniško navdahnjena, zato tudi ni bilo nasprotovanj glede njene odločitve za likovno pot. »V šoli sem bila
na začetku znana kot tista, ki veliko riše ...« Ob tem je predvsem sama raziskovala in se učila s pomočjo spleta. V likovno šolo hodi šele zadnje čase, ko se pripravlja na sprejemne izpite in ugotavlja, da bi bilo treba v programu umetniške gimnazije nekatere stvari spremeniti, da bi mladi pridobili prava znanja.
Ko bo čas za uživanje
Kam jo bo življenje vodilo, še ne ve, pri čemer želi predvsem risati. »Všeč mi je, da lahko rišem digitalno, tako je nastal tudi strip za LPS, in na papir. Rada tudi gledam umetnike, ki ustvarjajo v studiih za animacijo in oblikujejo okolje ter like. Zanima me ilustracija, kjer je veliko možnosti ustvarjanja, pri čemer še iščem svojo smer,« pravi Manca Matelič, ki želi še naprej ustvarjati za LPS. »Všeč mi je njihova glasba, ki mi je bila navdih za risanje. Poslušam tudi različne rokovske izvajalce.«
Na vprašanje, kaj poleg risanja počne v prostem času, odgovori, da kar veliko časa preživi pred zasloni. Zaveda se, da to ni najbolje, zato razmišlja o dodatnih konjičkih. Ko bodo za njo šolske obveznosti, si bo privoščila pravi počitek. »Takrat bom samo uživala, lenarila in potovala,« povzame svoje sanjske počitnice. Deloma bi jih rada preživela na Havajih, pri čemer je v te načrte vključen tudi Žiga iz LPS .
Foto: osebni arhiv
»Že to, da so člani zasedbe LPS šli v Torino, je izjemen uspeh, zato naj uživajo v vsem in se ne obremenjujejo z rezultatom.«
38
KOŠARKA NA VOZIČKIH
Ob glasni podpori s tribun
Ubranili naslov državnih prvakov
Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je 23. aprila v športni dvorani na Planini pri Sevnici organiziralo zaključni turnir državnega prvenstva v košarki na vozičkih. Tekmovanje sicer poteka pod okriljem Zveze za šport invalidov - Paralimpiskega komiteja Slovenije. V tej sezoni so v ligaškem delu tekmovanja v košarki na vozičkih sodelovale zgolj štiri ekipe. Polfinalna para je določil vrstni red v ligaškem tekmovanju. Na zaključnem turnirju so bile v odličnem vzdušju odigrane štiri tekme. Končne zmage so se ponovno veselili Celjani.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Letos so v ligaškem tekmovanju sodelovale zgolj štiri ekipe. Sistem je naravnan tako, da vsaka od ekip pripravi en turnir. Prvi turnir sezone so košarkarji na vozičkih odigrali novembra lani v Vojniku, decembra so tekmovanje gostili Ljubljančani, februarja letos so se košarkarji pod koši borili na Dolenjskem, marca še v športni dvorani v Miklavžu na Dravskem polju.
V ligaškem tekmovanju je zmagala združena ekipa Društva paraplegikov Kranj Novo mesto, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Društva paraplegikov Celje Thermana, tretji so bili košarkarji Društva paraplegikov Maribor in četrti košarkarji Društva para-plegikov Ljubljana Mercator. Najboljši strelec je postal član zmagovalne ekipe v ligi Haris Kuduzović.
Prepričljivo in
zanesljivo
V	prvem polfinalnem obračunu zaključnega turnirja je združena ekipa DP Kranj Novo mesto brez večjih težav premagala košarkarje DP Ljubljana Mercator. V drugem polfinalu so bili Celjani prepričljivo boljši od Mariborčanov in so na koncu slavili zmago s 66 : 36.
V	srečanju za tretje mesto sta si nasproti stali poraženi ekipi iz polfinalnih obračunov. Večino srečanja so vodili Mariborčani, a so v zaključku tekme popustili in zmago prepustili ekipi DP Ljubljana Mercator.
Finalno srečanje med združeno ekipo Kranja in Novega mesta ter Celjani se je začelo zelo izenačeno, nato so Celjani prevzeli pobudo in na koncu zanesljivo zmagali z rezultatom 57 : 40 ter tako ubranili naslov državnih prvakov.
»Tokrat je bilo res užitek igrati, saj se je na tribunah zbralo res lepo število ljudi, ki so še posebej glasno navijali za našo ekipo. Tudi to nas je poneslo k odlični igri in končnemu uspehu,« je po zmagovalnem turnirju povedal predstavnik celjske ekipe Aleš Povše.
Foto: DPJZŠ
S tem turnirjem sezone za najboljše košarkarje še ni konec. 14. maja na Vranskem bodo igrali še zadnji krog v mednarodni košarkarski ligi NLB Wheel. Slovenski košarkarji na vozičkih bodo v domači dvorani naskakova-li prvo mesto v mednarodni ligi. Konec junija jih v Sarajevu čaka še evropsko prvenstvo skupine B. Člani slovenske ekipe so tudi štirje igralci ekipe DP Celje Thermana.
P л _.....
_:__:_
-..................v
»8BBW—..............
Do končnega uspeha je pomagala tudi glasna podpora s tribun.
REPORTAŽA
39
O jubilejnem, že dvajsetem košarkarskem obračunu veteranov
zaostanek za
rajcani
Kdo bi si mislil, da bo dvoboj košarkarskih veteranov iz Celja in Beograda postal tradicionalen, potem ko so se prvič »spopadli« konec leta 2009. V srbski prestolnici si je košarkarsko družbo našel Celjan Vili Einspieler, tedanji dopisnik Dela. Pridružil se je možakarjem, ki so igrali košarko na »ekrekreaciji« na Fakulteti za šport in telesno vzgojo. Predlagal jim je tekmo s celjsko ekipo.
DEAN SUSTER
Od takrat so igrali po dve tekmi na leto, izjema je bilo obdobje med pandemijo.
Starostno precej
različni
Prva tekma je bila v dvorani starega Difa (Državni inštitut za fizkulturo) v Deligradski ulici. Stavba je bila zgrajena leta 1936 in je spomeniško zaščitena. Za tradicijo tekem je poleg Vilija najbolj zaslužen Aleksander Milanez, ki ga vsi kličejo Sandi: »Treba je priznati, da so v glavnem vsi, ki igrajo, zelo navdušeni in jih ni treba posebej prepričevati. Naša ekipa je precej starostno razgibana.« Milanez bo kmalu
dopolnil devetinšestdeset let, prav tako je zelo mladosten Abdulah Kahvedžić pri sedem-inšestdesetih letih. »Od >stare garde< igrava samo midva, drugi so prišli kasneje, ko so prenehali igrati Bori Zupančič, Tone Pongrac, Rajko Florjan, Željko Lamut, Brane Teršek, Rok Videc, Bojan Borštner, Srečko Krivec ...« pravi Mila-nez, ki ga najbolj tare vprašanje, kje pogostiti tekmece. V velemestu Beogradu teh težav domačini nimajo in vselej prijetno presenetijo.
Deveta zmaga Celja
Celjsko ekipo je tokrat v vlogi trenerja vodil Mitja Nerat.
Z Abdulahom Kahvedžićem (desno) se spominjamo najslajših let celjske košarke v prvi polovici osemdesetih let. Na tekmi z Beogradom se je takoj opravičil nasprotniku za nenamerno osebno napako.
Sandi Milanez čepi tretji z desne, Vili Einspieler je drugi z leve. Milorad Kapor (v rdečem dresu s številko 12) stoji med Abdulahom Kahvedžićem (desno) in Mitjo Neratom.
Na parketu je bil njegov sin Gašper, med novince spada tudi močen in spreten Matic Moče-nik. »Tako zdaj starostna razlika med nami in Beograjčani ni tako velika. Za goste igra tudi Campos, nekdanji član čilske reprezentance. Vsi so v redu fantje, nikoli ni bilo neljubega dogodka,« je dodal Milanez. Najbolj znan v beograjski ekipi je Milorad Kapor, filmski in gledališki igralec. V filmu Sky-fall je Jamesu Bondu oziroma Danielu Craigu meril s pištolo v glavo. V dvorani I. osnovne šole Kapor ni bil navdušen nad sodnikoma, čeprav sta bila Si-niša Bedeničar in Matej Kalajd-žiski odlična. Celje je zmagalo z 68: 54 in znižalo zaostanek v zmagah na 11: 9. Igrali so Dejan Cvetrežnik 8 točk, Sandi Milanez, Marjan Operčkal 5, Jani Bobek, Matjaž Posinek 4, Robi Žolek 6, Ilija Petrovič 8, Gašper Nerat 17, Abdulah Ka-hvedžič 2 in Matic Močenik 18.
Foto: SHERPA Po ogorčenem boju se je do žoge dokopal Marjan Operčkal.
Ilija Petrovič ima za sabo ogromno košarkarskih tekem. Tekmec Campos ga je lahko zaustavil le z osebno napako.
Nekdanji hokejski reprezentant Robert Žolek uspešno preigrava tudi na parketu.
Dejan Cvetrežnik je v kočljivih obdobjih tekme zadel dve trojki.
40
OTROCI POJEJO
Anja Brodej, 4. a-razred, OŠ Vitanje, pesem Maček Muri, Neca Falk
»Najbolj me veseli petje, čeprav ne hodim v glasbeno šolo. Najraje zapojem, ko ati igra na harmoniko. Moja najljubša pesem je Rastejo v strmi gori bele planike tri. Tudi sicer imam rada domačo glasbo. Rada bi postala veterinarka, saj imam zelo rada male in velike živali. Doma imamo dve kači in mucko. Kač se ne bojim, saj atiju pomagam tudi pri čiščenju kletke in pri hranjenju. Za pesem Maček Muri sem se odločila, ker mi je zelo všeč, rada jo poslušam že od malih nog.«
Špela Kušar, 9. a-razred, OŠ Vitanje, pesem Najino Poletje, Saša Lešnjek
»V prostem času se rada ukvarjam s športom, telovadim, tečem. Hodim na sprehode, zelo rada tudi pojem. Petje sem se učila v 5. razredu osnovne šole, zdaj vadim sama, tudi kitaro se učim igrati sama. Vpisala sem se v Gimnazijo Lava, sicer še ne vem, kaj točno želim početi v življenju, mi pa je blizu psihologija. Rada poslušam pop in rok izvajalce, od slovenskih bi izpostavila Joker out, Evo Boto in Majo Keuc, pri tujih pa izstopata Dua Lipa in Harry Styles.
Klara Klemenc, 7. a-razred, OŠ Vitanje, pesem V dolini tihi, Ansambel Lojzeta Slaka
»Ko nisem v šoli, zelo rada pojem in igram tenis. V šoli se učim solo petje pri učitelju Tomažu Majcnu. Zelo rada poslušam pop izvajalce in tudi narodnozabavno glasbo. Med glasbenicami bi izpostavila pevko Auroro, med ansambli pa so mi najbolj všeč Ansambel Lojzeta Slaka in Modrijani. Ker imamo doma kmetijo in imam zelo rada živali, bi rada postala veterinarka.«
Katarina Hrovat, 6. razred, OŠ Vitanje, pesem Malo miru, Irena Tratnik
»Doma zelo rada rišem, igram kitaro, ki se jo učim igrati tudi v glasbeni šoli, v osnovni šoli pa treniram odbojko. Všeč mi je bolj umirjena glasba tako slovenskih kot angleških izvajalcev, težko bi izpostavila samo enega najljubšega. Po zaključeni osnovni šoli bi rada postala frizerka.«
Slavko Avsenik
»Obiskujem glasbeno šolo, kjer se učim igrati klavir in vadim solo petje. Doma pa se v prostem času rada igram s svojim psom in igram odbojko. Sašo in Slavko Avsenik sta moja najljubša izvajalca, sicer pa rada poslušam skupini ABBA in Queen. Ko bom velika, bi rada postala učiteljica klavirja.«
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je projekt, ki je letos že osmič. Organiziran je skupaj z občinami in osnovnimi šolami iz Podravja, Savinjske regije, osrednje Slovenije in tudi s Primorske. Skupna želja organizatorjev, otrok, glasbenih pedagogov in širše javnosti je, da projekt postane vseslovenski in da se vanj vključi čim več osnovnih šol iz Slovenije.
novi tednik
vMm % mmjl
radio celje
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Poleg petja ljubezen do živali in športa
Tokrat vam v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo predstavljamo že četrto skupino otrok, ki se potegujejo za finalne nastope. V četrti oddaji na Radiu Celje so peli otroci iz Osnovne šole Vitanje in Osnovne šole Šmartno ob Paki. Projekt pripravlja družba Radio-Tednik Ptuj, ki se ji je pridružila tudi naša medijska hiša, saj ostaja skupen cilj, da v njem predstavimo čim več mladih, ki uživajo v petju.
LUKA ŽERJAV
Skupini otrok, ki sta se predstavljali tokrat, sta poleg izvrstnih in pogumnih nastopov družili tudi ljubezen do športa in živali. Skoraj vsi mladi, ki so nastopili, se ukvarjajo z enim od športov: eni to počnejo rekreativno, drugi trenirajo v okviru šolskih programov.
Tudi v športu je podobno kot pri glasbi - otroci pridobivajo delovne navade, se družijo, vestno sledijo vadbam ter hkrati razvijajo telesne in umske sposobnosti. Kar nekaj jih je z veseljem spregovorilo o svojih živalskih prijateljih, ki jim delajo družbo doma, in s pomo-
Pokrovitelji prireditve:
Generalni pokrovitelj
čjo katerih se lahko otroci učijo sočutja in skrbi za bližnje. Vse našteto, poleg veselja do petja, je pokazatelj, da se mladi učijo pravih vrednot in da so na pravi poti.
Slovenske pesmi so
naš zaklad
Občina Šmartno ob Paki se je pridružila projektu Otroci pojejo slovenske pesmi v času korona krize, ko je bila podpora mladim ustvarjalcem pri njihovem udejstvovanju še posebej pomembna. Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je prepričan, da so osnovnošolci svojo priložnost dobro izkoristili: »Imamo kopico nadarjenih pevcev, ki
iLao.

OBČINA ŠMARTNO OB PAKI
so aktivni v šolskih pevskih zborih, glasbeni šoli ali že stopajo na samostojno pot. Brez dvoma je njihov potencial ogromen in želim si, da ga v celoti uveljavijo.« Po županovih besedah k temu največ pripomorejo nastopi in tekmovanja, kot so v omenjenem projektu. Otroci tako začutijo odzive strokovne javnosti in občinstva. Končni namen je ustvarjanje zadovoljstva tako pri nastopajočih kot pri poslušalcih, ki jim je izvedba namenjena. »Slovenske pesmi so zakladnica narodne kulture, ki jo moramo prenašati na mlajše rodove. Tako spodbujamo tudi narodno zavest. Prepričan sem, da bodo mladi
šmarški pevci tudi letos pokazali svoj razkošen talent in nas dostojno in ponosno zastopali v tem projektu. Naj se slovenska pesem iz mladih grl sliši povsod ter ustvarja dobro voljo in pozitivno energijo,« je še dodal župan.
Čas za glasbeno
prebujenje
Tudi Občina Vitanje se je z veseljem ponovno vključila v projekt, še posebej po veselju in uspehih otrok, doseženih v lanskem letu. »Naše okolje premore zelo bogato zakladnico ljudskega izročila, prirojena nam je velika navezanost na petje in glasbo, ki se še vedno prenaša iz roda v rod. Opažamo pa, da je čedalje manj priložnosti za petje in igranje, še posebej v zadnjem času, ko je oboje zaradi razmer, povezanih z epidemijo, praktično zamrlo,« je opomnil župan Občine Vitanje Slavko Vetrih. Osebno ga skoraj vsakodnevno glasbeno presenečata in razveseljujeta vnuk in vnukinja z novimi pesmicami, ki se jih naučita v šoli in vrtcu.
Petje v občini Vitanje spodbuja tudi župnija, saj v občini
delujeta kar dva zbora, otroški in mladinski, dolgoletno tradicijo pa ima odrasli mešani cerkveni zbor. V kraju deluje tudi moški pevski zbor. Za spodbudo je občina lani šolskemu in cerkvenima otroškima zboroma podelila občinske kulturne nagrade. »Veseli smo lahko, ker tudi več društev dopolnjuje svojo dejavnost z delovanjem različnih pevskih skupin, od katerih nekatere dosegajo vidnejše uspehe tudi zunaj meja občine. Enako velja za ljudsko petje ter številne ansamble in posameznike, ki nastopajo v znanih zasedbah. Z glasbo se ukvarja tudi letošnji kulturni nagrajenec občine,« je o glasbenem dogajanju povedal župan. Po njegovih besedah bi moral biti poseben poudarek namenjen ohranjanju bogatega večglasja, ki je značilno za slovensko ljudsko pesem in žal čedalje hitreje zamira. Hkrati upa, da bomo še priča veselim in bolj brezskrbnim trenutkom, ki so predpogoj, da se pesem sploh lahko oglasi in razvedri duha in srce. Zahvalil se je vsem mentorjem, ki so pomagali otrokom.
кгг^
m
SAZAS STOREQSTEEL
CINKARNA
OBČINA VITANJE
peform џ * уч^ MPT,„o
OTROCI POJEJO
41
Zara Ledinek, 4. a-razred, OŠ Vitanje, pesem Sreča na vrvici, Marjeta Ramšak
»V prostem času rada pojem in ustvarjam, predvsem rišem. Sicer rada poslušam bolj sproščeno in umirjeno glasbo. Za to pesem sem se odločila, ker si želim srečo in ker pri likovnem ustvarjanju tudi rada ustvarjam z vrvicami. Ko bom velika, si kljub veselju do likovnega ustvarjanja želim postati pevka.«
Klara Kotnik, 5. razred, OŠ Vitanje, pesem Dan ljubezni, Pepel in kri
»Ko nisem v šoli, se učim igrati klarinet v glasbeni šoli. Zaenkrat še ne nastopam v orkestru, ampak igram sama. Poleg tega imam doma konja, saj imamo kmetijo, in rada poskrbim zanj. Zaradi konja in tudi zaradi tega, ker imam rada živali, si želim postati veterinarka. Izbrala sem si pesem Dan ljubezni, čeprav trenutno nisem zaljubljena.«
Luna Škruba, 7. b-razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka
»Med zunajšolskimi dejavnostmi bi izpostavila petje in odbojko, ki jo tudi treniram, oboje me zelo veseli. Všeč mi je pop glasba, tako slovenska kot angleška. Med slovenskimi izvajalci mi je najljubša Nika Zorjan, med angleškimi pa Little Mix. Ker rada delam z otroki - imam tudi mlajšega bratca - bi rada postala vzgojiteljica, za kar se bom najverjetneje odločila po končani osnovni šoli.«
Mija Berzelak, 6. a-razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Največ, Klara Jazbec
»Kadar nisem v šoli, se rada ukvarjam s športom in petjem. Prihodnje leto se nameravam vpisati v glasbeno šolo, kjer bi se rada naučila igrati klavir. Z družino rada grem na izlet v hribe. Zelo rada pojem in poslušam pesmi Klare Jazbec, tudi sicer rada poslušam sodobno glasbo, tako slovenske kot tuje izvajalce. Ko bom odrasla, bi bila rada pevka ali pa učiteljica športne vzgoje.«
Ajda Kumar, 6. a-razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Se Živi, Alya
»V prostem času najraje od vsega rišem, zelo rada tudi pojem. Trenutno še ne hodim v glasbeno šolo, se pa želim nekoč učiti igranja harmonike. Rada poslušam tako nežne kot poskočne pesmi. Med glasbeniki, ki jih rada poslušam, bi izpostavila Alyo, Nino Pušlar in Manco Špik. Kaj bom, ko bom odrasla, še ne vem.«
Nika Drofelnik, 4. b-razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Sreča na vrvici, Mitja Tavčar
»V prostem času rada igram harmoniko in klavir, ki se ju tudi učim igrati v glasbeni šoli. Poleg tega rada kolesarim, igram namizni tenis in pojem. Zelo rada poslušam narodno-zabavno glasbo, med ansambli, ki so mi všeč, bi izpostavila Šepet in Spev. Ko bom velika, želim postati računalniška pro-gramerka, saj hodim na računalniški krožek v šoli in se mi zdi programiranje zelo zanimivo.«
2
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAM REP
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Šahisti Svobode na šahovskem turnirju, trideseta leta 20. stoletja. Foto Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje)
Delavski razred (naj) se v Svobodi pov ezuj e
in i zo bražuje<2)
»Nobeno delo, ki gaje izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj, ne ogenj ga nemore za vekomaj prkončati, ne mer! / .../ Ni dolgo tega, da sem videl delavce, ki 'iso ne strokovno , ne politično organizirani. / .../ V irdu in sramu sem pomislil: kaj niso celo ti ljudje, ti neizobraženi, neorganizirani, ki jih je dostojni kulturni narod z zaničevanjem zavrgel in ki jih imenuje poživinjene - kaj niso celo ti ljudje kulturni delavci?« (Ivan Cankar, Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, 1907)
Nasianek delavstva v Celju alizocije, vzporedno s tam so sovpadv s procesem industri- nastajala delavska društva z
različno politično orientacijo; med prvimi je bilo socialistično Delavsko društvo za Celje in okolico, ki je nastalo že 1873. letai. Med njegovimi zahtevami so bile - poleg splošne in enake volilne pravice - zlasti -ocialne: krajši delovni čas in ukinitev otroškega dele. Celotno relj-sko območje je imelo oamreč proti konou i9. stoletja že več: kot štiri tisoč delavcev, veana ,ih je sicer Shajala iz fevirjnv (rudarji), Štor iželvzarji), Liboj in Zabukovice (rudarji in steklarji), manj iz Celja (270 zaposlenih v cinkarni, Westnova tovarna emajlirane posode je bila u stanovljena 1894. lata). K razvoju delavske zavesti so pripomogli deiavci, ki so se tovrstnih idej navzeli v tu.ini, pa tudi drugi, npr. Rok Drofenik (R869-1903), ki je8 dokleo se ni iz Celja preselil v Trst, med delavci širil socialistične ideje. Tako sta sie oblikovali delavska identiteta in kultura.
Za območje Ljubljane je bilo na pobudo Ivana (Cankarja leia 1909 ustanovljeno socialdemokratsko kulturno društvo z imenom Vzajemnost. Poslanstvo društva je bila skrb za splošno izobrazbo ter širjenje kulture in naprednih idej med slovenskim delavstvom; v ta namen so razvijali različne kulturne in športne dejavnosti. Po razpustu društva leta 1913
-	zaradi Cankarjevega preda-vanjaSlovenci inJugoslovani
-	so organizacijo še istega leta obnovili z imenom Svoboda, 'od njenim okriljem so sr za-een ukvarjaii z organizncijo inredrvanj, knjižničarstvom, pevsko in gledališlao alejavs nostjo, športom' telovadbo, planinstvom ipd. Leta e912, ko so društvo razširili na območje Kranj ske, štajerske
in Koroške ter Primorske, je delovala že vrsta podružnic. Med nalogami Vzajemnosti/ Svobode so bili izboljšanje položaja delavstva, ustanavljanje podružnic, knjižnic in čitalnic, prirejanje shodov, predavanj, tečajev, izgradnja delavskih domov izdajapje publioacij, razvijaaje športnih, kulturnih in druah dejavnosti. In res, že leia 19r0 je revj Svoboda poročala, da je ustanovljenih že 18 podružnic. Skratka, kot je povzela društvena revija, je bila Svoboda predvsem delavska kulturna zveza, ki je skrbela za splošno izobrazbo delavstva.
Se nadaljuje ...
dr. Marija Počivavšek Muzej novejše zgodovine Celje
ALBUM S CELJSKKGA
v
Rudi Škedelj v dresu celjskega NK Olimp, 1967
Rudi Škedelj (roj. Agrež) se je predosemdesetimileti rodil na skalni klrti v Celin vneposrednlblioinieogame-tnego igrišča, na katerem ie psi enajstih mesecih naredil prve korake. V začetku petaesetih let 2(0. stoletja je bilo ustanovljeno Želerničarsko športoo društvo Coljr,vkatere-°a so se vlaljučili fantje sSkalne kleti, med njimi tudi Rudi. Ker pionirji niso imeH pravega trenerja, je treninge vodil športnik Marjan Nunčič s Skalne kleti. Med temi, ki so se kedaj požotvovalno poevečah mladim nogomelašem, je bil tu sli odbornik ŽŠD Cdje Ivan Berk. Po odigranih tekmahje z denarjem iz svojega žepa plačal smtlviče nogametasšem.
Pri petnajstih tetih je Rudi zamenjal klub in se z igrišča na Skalni kleti preselil na igrišče Glazija, kjer je nato igral v pionirski, mladinski in od leta 1960 dalje kot 18-letnik v članski ekipi NK Kladivar. Po odsluženi vojaščini je ie nekaj časa igral pii navedenem celjskem nogometnem alubu, ki je v tem čaeu nastopel v sloveneki in našo v conski ligi.eria 1967 j e zaigral v dresu NK Olima, pri kateaem je po dvah sezo nah zaključil aktivno igranje nogometa.
Prispaval: Srečko Mačrk v eodelovanju z Rudijem Škadljem
Gosp odu Rudiju, kijev minulih letih za partal Kamra in časopisno rubriko Album s Celjskega prispeval več kot trideset zanimivih zgndb o celjskem nog ometu in iz) zasebnega življenja, želim o ob njegovi 80-letnici obilo mladostne športne vitalnosti, zdravja in še mnogo zadovoljnih let. Uredništvo portala Kamra
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info : scecko.macek@knjiznica-celje.si; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.; medijski pokrovitelj: Novi tednik
■ j
i »
Жл ^tsiao
0 TiK res
SS»«
lažnem Tit
www.reporter.si
mes.
DOSJE
Razkrito ozadje teorij, da je bil Josip Broz Tito v resnici Rus in Stalinov sovjetski agent VOLiTVE 2022
Kako je Robert Golob presegel Drnovška
in Cerarja, Janšo pa spravil v kot
iNTERVJU
Frane Adam, sociolog:
Robert Golob igra na več strun,
ki pa niso uglašene
NA SLEDi
Ukrajinske begunke že silijo v prostitucijo
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
INFORMACIJE
43
Slovenska vojska v službi domovine
Od 11. do 13. maja bo na celjskem sejmišču sejemsko-promocijska prireditev, namenjena promociji Slovenske vojske in vojaškega poklica ter pridobivanju kadra za Slovensko vojsko. Dogodek bo pripravila 72. brigada Slovenske vojske v sodelovanju z Direktoratom za obrambne zadeve in upravami za obrambo. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Direktorata za obrambne zadeve, sekretarjem mag. Valterjem Vrečarjem.
Povedal je, da se bo dogodek odvijal v znamenju pozitivnih premikov pri pridobivanju kadra za opravljanje vojaške službe v zadnjih dveh letih. Tako beležijo več zanimanja pri zaposlovanju vojakov in častnikov, pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi kot tudi pri štipendiranju za delo v Slovenski vojski, še posebej pa je izrazito povečano zanimanje mladih oziroma dijakov in študentov za udeležbo na različnih vojaških taborih in za udeležbo na prostovoljnem služenju vojaškega roka.
Privlačen program za mlade
Razloge za povečano zanimanje vidi sogovornik v sprejetem Konceptu enotnega vstopa v vojaško službo, s čimer se je povečala dostopnost za prostovoljno služenje vojaškega roka čim širšemu krogu državljanov (deklet in fantov). K temu je pripomogla tudi privlačnost 13-teden-skega programa temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja. To je po novem razdeljeno v tri dele, ki jih je mogoče opraviti v različnih časovnih obdobjih in na različnih krajih. Program je zanimiv tudi zaradi uporabnih vsebin, kot so preživetje v naravi, tečaj prve pomoči, požarne varnosti... Mladi lahko ob tem pridobijo pogoje za opravljanje vozniškega izpita B-kategorije, kamor spada opravljanje zdravniškega pregleda, izpita iz prve pomoči in cestnoprometnih predpisov. Uporabnost pridobljenih navedenih znanj in veščin je s tega vidika dobrodošla tudi v civilnem okolju in osebni poklicni karieri. Posebej velja izpostaviti združljivost prostega časa s koristnimi vsebinami in prejemom denarnih prejemkov, ki v primeru prostovoljnega služenja vojaškega roka poleg pokojninske dobe, osnovnega in dodatnega zdravstvenega ter nezgodnega zavarovanja in plačila potnih stroškov dosegajo do 3.305 evrov. Ob tem je seveda pomemben tudi socializacijski vidik druženja z vrstniki.
Številne predstavitve
V nadaljevanju je predstavil časovnico in dogodke na omenjeni prireditvi, kamor bodo v prvi vrsti vabljeni fantje, ki so/bodo letos dopolnili 18 let, dodatno fantje letnikov 2002 in 2003, ki se zaradi covida-19 takšnih prireditev niso mogli udeleževati v preteklih dveh letih. Poleg njih bodo seveda vabljeni vsi državljani, ki jih zanimajo vojaški poklic, delo in poslanstvo Slovenske vojske. Poleg ogleda opreme in vojaške tehnike, ki jo uporablja Slovenska vojska, bodo predstavljeni možnosti za zaposlitev v Slovenski vojski, prostovoljno služenje vojaškega roka, sodelovanje v pogodbeni rezervi, štipendiranje, Šola za častnike ter vojaška tabora Mors in mladi ter Vojaški tabor. Mladim, rojenim leta 2004, bodo predstavljene pravice in dolžnosti v zvezi z vojaško dolžnostjo. Seznanjeni bodo z vpisom v vojaško evidenco, razloženo jim bo, v katerih primerih bi bili klicani na opravljanje vojaške dolžnosti. Pripadniki Veščinskega centra SV bodo predstavili program temeljnega strokovnega vojaškega usposabljanja, pripadniki različnih enot Slovenske vojske pa bodo predstavili široko paleto poklicev v SV.
Preizkusi na simulatorjih
Še posebej bodo zanimivi srečanja in pogovori s pripadniki SV, ki so sodelovali na mednarodnih operacijah in misijah. Obiskovalci si bodo lahko ogledali dinamične predstavitve enot Slovenske vojske in se preizkusili v streljanju z zračno puško na airsoft poligonu, se preizkusili na različnih simulatorjih, kot je simulator letenja, trena-žer protioklepnega in protiletalskega raketnega sistema ... Pripadniki Vojaške zdravstvene enote SV bodo prikazali temeljne postopke oživljanja, pripadniki Športne enote SV bodo med drugim prikazali borilne veščine in poligon z voditeljskimi ovirami, mogoče se bo tudi popeljati z bojnimi vozili Valuk in Svarun.
Za konec bi vse, ki jih ta prireditev zanima, povabil, naj si podrobnejši program ogledajo na https://postanivojak.si/o-slovenski-vojski/v--sluzbi-domovine/. Prav tako vabljeni vsi, ki vas zanima katero od naslednjih področij (delo v stalni sestavi ali v pogodbeni rezervi, prostovoljno služenje vojaškega roka, pridobitev štipendije ali udeležba na taborih), da na omenjeni spletni strani izpolnite vlogo in se pridružite Slovenski vojski.
Generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve, sekretar mag. Valter Vrečar
SLOVENSKA VOJSKA
STOPI
V NAŠE VRSTE.
postanivojak.si O © S O
d
t .—— • ~ p h



sejemsko -promocijska prireditev
V SLUŽBI DOMOVINE
v*;
. ^ o-
m

tžzf

« rs. ur* * -шр
Celjski sejem od 11. 5. 2022 do 13. 5. 2022
Predstavitev opreme in oborožitve Slovenske vojske
44
BRALCI POROČEVALCI
Občni zbor vojniških vinogradnikov
V lepem okolju Jernejeve-ga doma v Vojniku so vojni-ški vinogradniki po dveh letih zatišja le uspeli opraviti redni občni zbor.
Z veseljem so ugotavljali, da so kljub težkim zdravstvenim razmeram uspeli svoj program kar dobro uresničiti.
Po strokovni plati skoraj vse, kar je razvidno iz ocenjevanj vin in salam. Po številu prinesenih vzorcev je društvo med 56 vinogradniškimi društvi Vinorodne dežele Podravje na visokem drugem mestu. Društvo namreč gradi na množičnosti. Skupna dru-
Društvo se počasi že pripravlja na praznovanje dvajsetletnice uspešnega dela, ki bo prihodnje leto.
štvena ocena je spet na ravni zlatega priznanja. Podelitev priznanj so izvedli na zanimiv način - v obliki piknika pri gostitelju Konjerejskem društvu Celje.
Izostala so druženja in javne prireditve, po katerih je Društvo najbolj prepoznavno. Za leto 2022 so si zadali program v 29 točkah in optimistično pričakujejo uspešno delo. Za uspešno delo so zaslužni mnogi, posebej še neutruden podpredsednik Miran Kovač.
Po skoraj dvajsetih letih so se poslovili od priljubljenih predavateljev Iris Škerbot in Romane Štabuc. Gostje občnega zbora so pohvalili prizadevanja članstva predvsem za sodelovanje v kraju ter njegovi prepoznavnosti. Društvo se počasi že pripravlja na praznovanje dvajsetletnice uspešnega dela, ki bo prihodnje leto.
PAVLE LESKOVAR
Komisijo z literarnim ustvarjanjem najbolj prepričali Polzelani
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je v torek, 19. aprila, objavila rezultate nacionalnega natečaja Evropa v šoli, ki je v šolskem letu 2021/22 bil na mladim zelo aktualno temo Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja. Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje je bila regijska koordinatori-ca za učence in dijake iz Šaleške, Spodnje Savinjske in Zgornje Savinjske doline.
Odziv šol in število poslanih del sta krepko presegla številke iz epidemičnega leta 2020, ko so otroci morali ustvarjati doma, saj je bil pouk na daljavo. Še posebej veseli, da so bili učenci iz regije Saša tudi letos izjemno uspešni na nacionalni ravni natečaja. Osvojili so kar osem državnih nagrad.
Na regijski ravni so zbrali 204 dela 209 avtorjev, ki jih je pri ustvarjanju vodilo 65 mentorjev. Na državni natečaj Evropa v šoli so MZPM Velenje poslali 17 literarnih del, 41 likovnih del, štiri fotografije in dve videodeli, ki sta jih izmed prispelih del izbrali dve strokovni komisiji. Na natečaju je sodelovalo 16 šol iz regije Saša, od tega 15 osnovnih in ena srednja šola.
In kdo je najbolj prepričal nacionalno komisijo natečaja? Na literarnem natečaju je 1. mesto med učenci prvega triletja osvojila Katarina Ihan iz OŠ Polzela za delo Modro zlato življenje. Ustvarila ga je pod mentorstvom Marije Bastl. Tretje mesto v isti kategoriji je osvojil Timotej Švajgel iz OŠ Polzela, podružnica Andraž, za delo Poplava. Njegova mentorica je bila Mateja Medved. Med učenci drugega triletja je 2. mesto na
Posebno nagrado za likovno delo so na nacionalni ravni natečaja Evropa v šoli prejeli kar štirje učenci CVIU Velenje Denis Ivartnik, Tian Vargek, Enesa Halimaj in Reis Kurtaj. Ustvarjali so pod mentorstvom likovnega pedagoga Roberta Klančnika.
literarnem natečaju osvojila Ajda Čremožnik iz OŠ Polzela za delo Kam segajo globine morja, njena mentorica je bila Marija Kronovšek.
Na likovnem natečaju je med učenci prvega triletja 3. mesto osvojil Klemen Šuštar-šič iz OŠ Gorica Velenje. Delo
Drevo življenja je ustvaril pod mentorstvom Saše Korenič in Tine Brezovnik. Na nacionalno raven natečaja smo poslali tudi deset likovnih del učencev CVIU Velenje. Ustvarjali so pod mentorstvom Roberta Klančnika.
BOJANA ŠPEGEL
Ne teslo, Tesla bom!
Minuli torek, 12. aprila, so na I. gimnaziji v Celju organizatorji iniciative Inženirke in inženirji bomo v sodelovanju s šolo organizirali dogodek za dijake in profesorje Ne teslo, Tesla bom. V pogovoru z zanimivimi posamezniki so predvsem mladim ponudili usmeritve in pomoč pri odločanju o študijski in poklicni karieri. Namen takšnih dogodkov je promocija tehničnih in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki.
Dogodka na celjski gimnaziji se je udeležilo 115 dijakov in devet profesorjev. Mag. Mojca Alif, pomočnica ravnatelja na I. gimnaziji v Celju, je poudarila, da so tudi vodstvo šole in profesorji veseli, da imajo dijaki priložnost iz prve roke spoznati uspešne karierne poti svojih predhodnikov, a tudi sodobna delovna področja: »Navdihujoče zgodbe mladih inženirjev, ki so bili še pred nekaj leti prav takšni dijaki, jih naučijo, da lahko vsak seže po zvezdah. Če si to dovolj želi in se za to dovolj potrudi.«
Med gosti dogodka, ki so z mladimi delili svoje življenjske zgodbe, je bila tudi Špela
Jug, farmacevtka, procesna tehnologinja v podjetju Lek, nekdanja dijakinja šole, nominiranka za inženirko leta 2021. Izpostavila je, da so se celo življenje okrog nje vrtela področja naravoslovja, gradbeništva in strojništva. Z dijaki je delila anekdoto, kako je takrat zmotno mislila, da če študiraš matematiko, si lahko samo učitelj. Zato je pogledala tudi druge možnosti, predmetnike in izbrala farmacijo. Študij jo je ponesel tudi v tujino: »Slovenski študenti konkuriramo vsem drugim študentom. Zelo veliko pridobiš na samozavesti, pridobiš mnogo poznanstev, ki jih ohranjaš tudi kasneje v življenju.«
Med drugimi sogovorniki so bili Andrej Funkl, inženir strojništva in vodja razvojnih projektov v Steklarni Hrastnik, Aleksander Tavčar, inženir upravne informatike, sistemski inženir v podjetju Oryx Gaming, Janja Marolt, inženirka geologije, direktorica podjetja Geomet, Jernej Bule, inženir telekomunikacij, vodja informacijskih virov v KLS Ljubno, nekdanji dijak šole.
MK
Spet v Sorževem mlinu
Zadnji dve leti nam je v POŠ Nova Cerkev (OŠ Vojnik) pogled večkrat ušel po dolini proti Hudinji, kamor smo otroci šole in vrtca izjemno radi zahajali. Vsi smo že pogrešali dneve dejavnosti, ki so z gospodarjem Otonom Samcem vedno poučni in izjemno zabavni.
Tokrat smo dopoldne na učni kmetiji preživeli tretješolci domače šole, ko smo spoznavali dediščino Nove Cerkve. Ker Oton uživa v pristnem stiku z naravo, opazi marsikaj. Za uvod nas je povabil na travnik na iskanje murnovih luknjic in pajčevine.
Po ogledu mlina, mlinarjeve hiše in žage venecijanke je sledil prikaz uživanja kopriv. Če zna Oton, poskusimo še mi. A za kulinarični večer smo se dogovorili na kresno noč. Takrat bomo ponovno njegovi gostje vsi učenci naše šole. Ker gre ljubezen tudi skozi želodec, nam je mlinar podaril polnovredno pirino moko, iz katere smo naslednji dan v učilnici spekli okusne in zdrave palačinke. Ponosni smo, da imamo v Novi Cerkvi tako čudovito »učilnico na prostem«.
IDA GROBELNIK
BRALCI POROČEVALCI
45
Kajuhovci odlični na tekmovanjih
V soboto, 9. aprila, je bilo v Šolskem centru Velenje državno tekmovanje iz fizike za Stefanova priznanja. Udeležil se ga je tudi dijak I. gimnazije v Celju Nino Kolander, ki je osvojil srebrno priznanje.
Dijaki I. gimnazije v Celju so se odlično odrezali tudi na drugem državnem tekmovanju iz psihologije, ki je bilo 25. marca v Novem mestu. Art Špegel je osvojil zlato priznanje, Živa Tepež, Pia Lilija in Matevž Ozvatič pa so osvojili srebrno priznanje.
NP
Nino Kolander je na tekmovanju iz fizike osvojil srebrno priznanje.
Na Evropski dekliški matematični olimpijadi
Od 6. do 12. aprila je bila v madžarskem mestu Eger 11. Evropska dekliška matematična olimpijada (EGMO), ki se je je letos udeležilo 222 tekmovalk iz 55 držav z vsega sveta.
Poleg Katarine Grilj, Kaje Rajter in Nece Ca-mlek sem se kot tekmovalka slovenske ekipe, katere vodji sta bila Ana Meta Dolinar in Luka Horjak, olimpijade udeležila tudi sama. Z nami je bila tudi koza, ki je maskota slovenskih ekip na matematičnih olimpijadah, kot vodnik se je naši skupini pridružil Bence Hervay, ki je skrbel, da smo bili ob pravem času na pravem mestu, in nam delal družbo v prostem času.
Katarina je na tekmovanju osvojila bronasto medaljo, s Kajo sva prejeli pohvalo (za v celoti pravilno rešeno nalogo). Vse skupaj smo dose-
gle tretji najboljši uspeh v zgodovini Slovenije na EGMO po skupnem številu osvojenih točk. Poleg dveh tekmovalnih dni, ko smo pisale teste, so bili druge dni organizirani delavnice, ogledi in ekskurzije po mestu, v bližnjo dolino Szalajka in Budimpešto. Zadnji dan pred odhodom smo po zaključni prireditvi vse tekmovalke in drugi udeleženci tekmovanja imeli skupno večerjo ter poslovilno zabavo.
Olimpijada je bila nepozabno doživetje in odlična izkušnja, saj z ravno pravšnjo mero matematike, tekmovanja in zabave spoznaš ljudi iz drugih držav. Vesela bi bila, če bi se lahko olimpijade udeležila tudi naslednje leto, ko jo bo organizirala Slovenija, a za to bo treba počakati na naslednje šolsko leto in z njim na nove izbirne teste.
NIVES GOŠNJAK
WEL
ff \ -
Dijakinja Gimnazije Velenje Nives Gošnjak se je udeležila Evropske dekliške matematične olimpijade na Madžarskem.
Mlada glasbenica Hana Hren
Ponovno so se razveselili glasbenega vrveža
V Glasbeni šoli Celje smo med 7. in 12. aprilom organizirali 3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022. Letos smo disciplinam rog, harmonika, kontrabas in citre dodali še disciplini klavir in komorne skupine s harfami. Na tekmovanju je sodelovalo 147 mladih glasbenikov iz petih različnih držav, in sicer je nastopilo 109 tekmovalcev v solo disciplinah ter 16 komornih skupin. Kot člani žirije so na tekmovanju sodelovali izjemni svetovno priznani glasbeniki. Na tekmovanju je v solo disciplinah tekmovalo trinajst učencev oz. dijakov naše šole ter pet komornih skupin, v katerih je skupaj tekmovalo dvanajst učenk oziroma dijakinj.
Mednarodno tekmovanje Celeia smo prvič izvedli leta 2019 za discipline rog, harmonika in kontrabas. Že naslednje leto smo jim dodali disciplino citre. Tekmovanje smo zaradi epidemiološke situacije pre-
stavili v leto 2021 in ga izpeljali na spletu. Letos smo se ponovno razveselili vrveža v naši šoli.
Na letošnjem tekmovanju je tekmovalo 109 tekmovalcev v solo disciplinah in 38 v različnih komornih zasedbah s harfo. Podelili smo 73 zlatih, 44 srebrnih in osem bronastih plaket ter devet posebnih nagrad. Naši tekmovalci so osvojili osem zlatih plaket, sedem srebrnih in tri bronaste plakete. Dijakinja umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju, Hana Hren (mentorica Irena Anžič) je v disciplini citre, IV. kategorija poleg zlate plakete osvojila tudi posebno denarno nagrado. Mlada pianistka Lili Štimulak (mentorica Simona Moškotevc Guzej) je v disciplini klavir, II. kategorija osvojila 99 točk in zlato plaketo.
Ravnatelj Glasbene šole Celje in predsednik organizacijskega odbora tekmovanja
Simon Mlakar je povzel besede enega naših uspešnih mentorjev: »Pri organizaciji tako obsežnega in zahtevnega projekta, kot je naše mednarodno tekmovanje Celeia, so vsi izzivi poplačani z nasmeški otrok ob njihovem uspešnem nastopu.« Posebna zahvala gre Mestni občini Celje, saj nam že od začetka izvedbe Mednarodnega tekmovanja Celeia nudi finančno in organizacijski podporo.
Ker smo se do zdaj pri organizaciji tekmovanj in tudi drugih podobnih dogodkov izkazali kot odlični gostitelji, smo si tudi tokrat prizadevali, da so se mladi tekmovalci in vsi obiskovalci dogodka pri nas počutili prijetno. Ob tem se zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega izjemnega dogodka, ki je odlična promocija Glasbene šole Celje in mesta Celje v mednarodnem glasbenem prostoru.	ML
S promocijskimi spoti trgovin in lokalov
V sredo, 12. aprila, so se dijaki 4. letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje mudili v Mestni občini Velenje.
Razlog je bil filmske narave, saj so dijaki v sklopu modula Oprema za multimedijsko tehniko in projekta velenjske občine Razvajaj se v mestu pripravili promocijske spote trgovin in lokalov v mestnem središču. Promocijske spote je Mestna občina Velenje od začetka marca objavljala na družbenih omrežjih. Župan Peter Dermol je dijake povabil k sodelovanju tudi v prihodnje in jih nagovoril tudi v smislu podajanja novih predlogov in idej.	PV
Dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje na
46
RAZVEDRILO
Ko je imel še svoje zobe...
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Značka
Kmetijski inšpektor je prišel k Štefu pregledat kmetijo. Štef mu je rekel, da lahko pregleda vse, razen majhnega travnika na drugi strani kmetije. Inšpektor je iz žepa vzel značko in rekel Štefu: »Vidiš to značko? Daje mi pravico, da pregledam vse, kar hočem in ti ne moreš nič.«
Minilo je manj kot pet minut in inšpektor je pritekel čez dvorišče in vpil: »Štef, pomagaj!« Za njim je tekel tono težak bik ...
Štef je stopil do ograje in zavpil inšpektorju: »Pokaži mu značko, pokaži značko!«
Omaka in špageti
Mož je imel nekaj let ljubico iz Italije. Ko mu je nekega dne povedala, da je noseča, jo je prosil, da naj se vrne v Italijo in tam rodi. Obljubil ji je, da bo za otroka plačeval do njegovega 18. leta. Dogovorila sta se, da mu bo poslala razglednico, ko se bo otrok rodil, in namesto besede otrok bo napisala špageti, da žena ne bi posumila. Minilo je skoraj devet mesecev. Nekega dne je mož prišel domov in žena mu je sporočila: »Dragi, danes smo dobili zelo čudno razglednico.«
»Pokaži,« je rekel mož.
Ko jo je prebral, mu je padla iz rok.
Na njej je pisalo: »Špageti, špageti, špageti, špageti! Tri por-cije z jajci, ena brez. Prosimo, pošljite še omako!«
Porod
V porodnišnico je prišel mlad, nadvse srečen par. Žena je bila zelo zaskrbljena zaradi poroda in bolečin, a so jo zdravniki pomirili, da so iznašli napravo, ki bolečine z mamice prenese na očeta. Seveda sta se oba strinjala, da bosta poskusila.
Zdravnik je najprej nastavil napravo na 10 odstotkov prenosa bolečine. Mamica je povedala, da je boljše, oče, da ne čuti nič. Prenos so povečali na 50 odstotkov. Mamica se je počutila odlično, očka tudi in je bil presrečen, da lahko na tako preprost in praktično neboleč način odvzame bolečine svoji ljubi ženi. Zato se je zdravnik odločil, da bo opravil stoodstotni prenos bolečin.
Mamica je rodila brez bolečin, očka je bil ves srečen in prav tako brez bolečin ob mamici in svojem novorojenčku. Pohvalil je zdravnika, da je izum res neverjeten.
Ko je zvečer prišel domov, je našel na pragu mrtvega poštarja ...
Stanovanje
Gorenjec je kupil novo stanovanje in se pohvalil prijatelju: »Kupil sem novo stanovanje. Povem ti, to je zadnji krik arhitekture! Pri vratih lahko pozvoniš z nogo, brado, laktom, s čelom .. «
»A normalno, z roko, se ne da?«
»Lahko. Ampak saj vendar ne boš prišel na obisk praznih rok!?«
Žena vpraša moža: »Kako dolgo
živijo kače?« Mož: »Ali se ne počutiš dobro?«
Mi pravi neznanec: »Ne izzivaj, imam
črni pas - prvi dan.« Jaz: »Ne izzivaj ti mene, imam zelene nogavice - že šesti dan!«
Pravijo, da bo po petdesetem vse roza: skleroza, artroza, nevroza ...
Občutili boste pravo olajšanje, saj bosta vaš trud in prizadevanje poplačana. Ne pozabite ob tem na tiste, ki so vam stali ob strani, ko ste bili v stiski. Razveselite se tudi malenkosti, ki so sestavni del vašega vsakdana. Venera v vašem znamenju vam bo omogočila nekaj odličnih idej, kako spreminjati stvari, ki se morajo spreminjati. Vaše razpoloženje bo nihajoče, potrebovali boste več časa zase.
3ik

Lev

Devica

Čeprav menite, da se to vam ne more zgoditi, se bo. Oseba, ki jo že dolgo poznate, vam bo v trenutku začela pomeniti bistveno več, kar vas bo lahko čustveno zmedlo. Bliža se vpliv luninega mrka, kar pomeni, da se bo preteklost vrnila z vso močjo. Dobro se morate pripraviti, da boste naredili obračun s seboj. Iz življenja boste črtali zadeve, ki vam jemljejo energijo in moč.
škorpijon
Čas ni najprimernejši za pomembnejše odločitve, zato jih preložite na kasnejši čas. Prijatelj bo potreboval vašo pomoč. Prav bi bilo, da se poglobite v njegovo težavo in skušate pravilno svetovati. Vaša vladarica biva v ovnu, zato bo prodornost vaš adut. Pluton v retrogradnem gibanju vas opozarja, da se morate dobro pripraviti na nekoliko bolj naporno obdobje, ki bo trajalo do konca oktobra.
Ko ste pred časom partnerju hoteli pomagati, je odklonil pomoč. Zdaj vas bo prosil zanjo. Bodite strpni in mu pomagajte po svojih močeh, dobro se z dobrim vrača. Vpliv planetov izpostavlja vsa področja vašega življenja, zato boste imeli odlično priložnost, da se pripravite na nove odločitve, ki vam bodo močno olajšale življenje, kar velja še posebej za finančno področje.
Dvojčka
Vaše družabno življenje bo pestro. Srečali boste nekaj novih ljudi, pojavili se bodo tudi stari prijatelji. Naj vas glede navdušenja ne zanese predaleč, ne zanemarite svojih delovnih obveznosti. Vaš vladar biva v znamenju dvojčkov, zato boste iznajdljivi, pridni in komunikativni. Ovirata vas lahko težje prilagajanje in nepopustljivost, zato bodite malo bolj prilagodljivi.
Rak
Strel ec
Pri dejavnostih boste zaostajali, vendar to ne bo predstavljalo posebne težave. Na čustvenem področju boste deležni velike pozornosti, kar vas bo spravljalo v dobro voljo. Dejavni boste in polni novih domislic, slednje velja še posebej za delovno področje. Položaj vašega vladarja v znamenju rib vam prinaša povečano potrebo po spremembah na poslovnem področju.
Kozorog
Ni treba, da vas je strah. O načrtih ste dobro premislili, zato ste tudi na dobri poti do sreče. Ne obremenjujte se, kako bo, vajeti imate v svojih rokah, zato zavihajte rokave in se lotite dela. Močenje bo izpostavljeno vaše čustveno življenje. Vpliv Venere v ovnu bo izjemen, Venera vam bo prinašala strast in potrebo po izražanju nakopičenih čustev.
Vse bo v skladu z načrtom, zato boste lahko zadovoljni. V družbi boste blesteli, vaše navdušenje bo nalezljivo. Končno se boste lahko sprostili in nekoliko izpregli. Vpliv Jupitra v vodnem znamenju vam bo pomagal urediti zmešnjave. Zadnji čas je, da naredite opazne spremembe, ki zadevajo predvsem delovno in finančno področje.
Vodnar
Na prihodnje dni se osredotočite s čim bolj pozitivnimi mislimi. Še malo bo treba stisniti zobe in zdržati, potem vas čaka bistveno bolj sproščeno in prijetno obdobje. Vaš vladar biva v biku, daje vam obilo moči, potrpežljivosti in predvsem delavnosti. Rezultati se bodo pokazali kmalu, zato ne obupujte zaradi malenkosti. Veliko energije boste vlagali v razširitev na delovnem področju.
Še vedno ste pod vtisom nenavadne situacije, ki se je zgodila. Dobro veste, kaj je vaša dolžnost, zato se ne izmikajte. Končno tudi drugačne razmere prinašajo veliko dobrega. Bivanje Saturna v vašem znamenje vas opozarja, da morate nujno spreminjati nekatere stvari v življenju. Saturn vas bo do naslednje pomladi opozarjal, da so nekatere spremembe nujne.
Ribi
Partnerja boste presenetili z nenavadno potezo. Najprej bo presenečen, kasneje se bo strinjal z vašim načrtom in bo zadovoljen. Energije boste imeli dovolj, zlepa vam je ne bo zmanjkalo. Sonce je v znamenju bika, zato se boste držali svojega cilja in ne boste izgubljali prepotrebne energije. Čakajo vas pomembne spremembe.
Zdi se, da vas negotovost ubija, saj so stvari trenutno odvisne od drugih in ne od vas. Ohranite mirne živce in ne bodite neučakani, saj vse potrebuje svoj čas. Vaš vladar se nahaja v vašem znamenju in vam prinaša veliko nenavadnih domislic, izpostavlja šesti čut in željo, da bi naredili nekaj zares drugačnega. Na strani pogumnih je uspeh.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 516

AVSTRALSKA MEDVEDKA
Doktor Frankenstein je bil pa res ...
RIŽAM E KDOR SE & S TEŽAVO UGAM E GIBLJE
TEKMOVALNA SKUPINA
OSMIH PADALCEV
DEL, LOČEN OD CELOTE
KUHARSKA MOJSTRICA (ANA)
NAPOLEON BONAPARTE
PRODUKT ENOMEST-NIH ŠTEVIL JE LAHKO ...
VANJO TEŽKO ZABIJEMO KLIN
Povsod z vami
AMERIŠKI IGRALEC MALDEN USMILJENJE, SOČUTJE
CMERA, MEVŽA
STOJI KOT ... BOG
OPIS, PRIKAZ
EDEN IZMED POROKOV
SNOV, MATERIJA
AM. ARHIT. (I. MING) ZA LAHKO
VOJAŠKI POHOD
NOČ JE ZBIRKA PRAVLJIC ... PEROCI
OVALNI KROŽNIK
10
NAMEŠČENA JE NA SOD
DREVORED
NEKD. ŠVIC. SMUČARKA (SONJA)
JUŽNOAM. ZAJEC
MESTO NA CRESU
DOLŽINO MERIMO Z .
OBJESTNOST, PREDRZNOST
OSNOVAN NA ENAKOSTI
STROJNI DEL, KI SE GIBLJE V VALJU
GLASBENIK SOSS
SIMON HOČEVAR
ŠVEDSKA KRONA
14
TONINOVA STRANKA
EVROPSKA TRGOVINSKA ZVEZA
EMIL ZATOPEK
RAZKOŠNE MANJŠE LADJE
MEDN. OZN. MONAKA
ABRAHAM LINCOLN
13
SVETNIŠKI .
HRVAŠKA LUKA V KVARNERJU (ORIG.)
12
MIŠOLOVKA JE DRAMA ... CHRISTIE
PREBIVALCI ABESINIJE
MARGARITA JE ... S TEKILO
KAJTI
NEKDANJI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK (ANVAR)
ŽE SE BLIŽA CMOK NA
USTA.....
DA TE NE POHRUSTA
PREŠEREN: NEZAKONSKA .
ČAJ (ANG.)
PALIČASTI BAKTERIJI
NATRIJEV JODID
PREBIVALCI APAČ
IGRALNA KARTA
ŽIVAHNO DOGAJANJE
OSCAR LEVANT
TRDNA, FOSILNA
NASPROTNO OD STARE KAR KDO SEJE^... TUDI ŽEL
PRIPADNIK PRITLIKAVEGA LJUDSTVA V AFRIKI
KORALNA OTOKA
SLOVENSKA NARODNA JED
STARA MERSKA ENOTA ZA DELO
MORSKI SESALEC
PRIPRAVA ZA ZAGOZDENJE
SMUČARSKI KLUB
TAKA, KI IMA 3 DELE
TEMNORJAVA GLODALCA S KOŠATIM REPOM
15
PRILOGA DELA
. SADEŽ NI UŽITEN
To me je spomnilo, da moram zvečer poskusiti ...
KOVINO ŠČITI PRED RJO
ANICA LEPA, ČERNEJ PRIKUPNA
ATLETSKI REKVIZIT
HIŠCA OB 8 CEST STOJI,
... PA DEKLE SPI
JON ISTAD
NEKDANJI AVSTRALSKI PLAVALEC THORPE
NEKDANJI SLOVENSKI NOGOMETAŠ ČEH
ODKRITOSRČEN
4	1							
				6			3	5
			8	3	2			
		2				7		
				5	3	1		
		4				5	8	6
7	3	6	1					
2						6	4	7
			9					
SUDOKU 207
		4					8	6
			2	6				
		2			7			4
2			1				5	
8			5		2		6	
9		3						
	2			4		1		7
	9					8		
	1	5		3				
REŠITEV SUDOKU 515
REŠITEV SUDOKU 206
4	8	6	5	2	9	1	7	3
2	5	3	6	7	1	8	9	4
1	9	7	8	3	4	5	6	2
7	1	9	4	5	3	2	8	6
3	2	5	9	8	6	4	1	7
6	4	8	2	1	7	3	5	9
5	3	2	7	9	8	6	4	1
9	6	1	3	4	5	7	2	8
8	7	4	1	6	2	9	3	5
6	3	7	1	9	4	5	8	2
4	5	2	8	6	7	1	3	9
9	8	1	5	2	3	4	6	7
1	9	4	2	7	6	3	5	8
8	2	6	3	5	9	7	4	1
5	7	3	4	8	1	9	2	6
7	4	9	6	3	2	8	1	5
3	6	8	7	1	5	2	9	4
2	1	5	9	4	8	6	7	3
2
3
4
5
6
7
11
IVAN LENDL
9
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in majica NT&RC
2.	nagrada: ena vstopnica za Mozirski gaj in majica NT&RC
3.	nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. maja.
Geslo iz številke 17: Zagoreli bodo kresovi Izid žrebanja
1.	nagrado, dve vstopnici za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Karl Blazinšek iz Nove Cerkve
2.	nagrado, eno vstopnico za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Ivica Gorjup iz Celja
3.	nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC prejme: Anton Bevc iz Podčetrtka
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
INFORMACIJE