Proti uvozu italiianskega vna. Beograd, 27. februarja. Tu so se te dai pričela pogajanja med zastopaik; jugoslovanske ia italijaaskc viadc glede medsebojn^ trgovine. Itaiijaai zahtevajo da aiora aaša vlada dovoliii uvoz ilalijanskega vina vsaj v steklenicah. To m pravi, naša vlada aaj opusti visoko uvozao carino nva italijaasko viao. Ko so aaši poslaaci zvcdcli za to aakano, so takoj vložili ostcr protest na vse aiiaistre ia koaiisijo, ki seslavlja pogodbo. V iaienu Jugoslovanskega kiaba so protcst podpisali poslanci: dr. llohnjcc, Vesenjak, B^djaničr Falcž, žebot, Sušnik in NeiHiiaič. — Protest se glasi: «Vrši se koafereaca za deiiaitivno trgovinsko \mgodbo z IUilijo. Ob tej priliki nam jc čast, kot zastopnikoai viaorodaih pokrajia aaše domoviae izjaviti: Viaogradništvo v aaši domovini kot caa aajvažnejših vrst našega kmetijslva, aaše ekoaomske ia finančne moči zahteva popolno, izdaino ia uspešao zaščito cd siraai aaše vlade ia /-ato zahtevamo, da sc kral- koaialo odbije vsak predlog, ki bi šel za tera, da se Italiji ali kntcrikoli drugi državi dovoli uvoz vina v sodib ali steklenicah; istotako tudi glede grozdja, alkoholm  ali brezalkoholae pijače iz grozdja. Naša zahkva je opravičcna osobito iz aaslednijh razlogov: 1. Produkcija našega vina je tolika, da v noi-mal-nib letih iaoraaio izvoziti ali pridclamo vsaj eao tretjino  do eae polovice aaše viaske produkcije. 2. Celi kompleksi aaše doaiovine, a osobito Daliaacija, Herccgovina, velik del Sloveaije ia Hrvatske, okoiica Negotiaa, iztočai Baaat ia delKjužae Srbije so papolaoaia odvisai od gojitve viaske trte, ker druge kulture tam ne morejo uspcvati. RadL tega je obstanck prebivalstva v omcnjcnih krajih ia celo gospodarsko živIjenje odvisno od te kulturc. 3. Podnebje in kakovost zemlje ia drugi laktorji podtažujejo pridelovaaje vina v ioliko, da naše viaogradništvo ae prenesc aobeae konkurence od straai Italije ia vseh južaih ia zapadaib evropskib držav. Ako s* dovoli, čc tudi za nizko carino, uvoz viaa ia viaskib destilatov — v kakršnikoli obliki — bi lo zaačilo gospodarsko (ekoaomsko) upropastiti eao petiao prebivalstva cclokupae naše doaiovine; s tem bi pa tirali tudS fiaaacijske sile naše zemlje v propast, ter aasilno tirati velLk del Sloveacev, Srbov ia Hrvalov iz rodnc zemljr v tujino. Radi teh razlogov (Klločao zahtevaino: 1. da se pri trgovinsko-cariaskih pogajaaijh brezp«»gojao ia najresncje upoštcva navedeae razloge !n serta visak način zabrani uvoz vina v našo državo. 2. da sc vladii pri sklcpanju trgovinskih pogodtv pobriga za izvoz našega vina, alkohola ia alkoholnsto pijač vobčc, ter da sc v tcm smislu vodi aaša (-arirkskain tarifna politika.« Beograd. dn« 27. februarja 1924. Slcdijo podpisi posla»ice\' vseh klubov. Ta protrst so poleg slovenskih poslaacev podprli s svojimi potlpisi tndi srbsad ia hrvatski poslanci vseh strank v narodni skupščiai. Poslaaca Vesenjak ia žebof sta šc fosebej po vseh ldubih razvila agitacijo med poslanci z vinorodaih krajev s prošajo, da aaše korakc podpirajo. Tako se je po inicijativi poslaacev Jugoslovaaskega klnba razvila živabna agilacija proti vsakemu uvozu vina iz Italijc. Tudi prizadeti ministra so izja- vili, da ne bodo pripustili uvoz italijftnskega vina v naše kraje. Kako se zadeva naprej razvijala, bom poročal v «Slov. Gospodarju«. Dobro bi bilo, da tudi občine, okrajni zastopi, kmetijske podružnice in zadruge pošljejo proteste na narodno skupščiao.