Še par besedie o novih šolskih poeitnieah.* Dapis iz učiteljskih krogov; priobčil Anton Eosi vSredišcu. Reg je, da nobena šolska novotarija ai povzročila pri starisih ia pri kmečkem ljndstva sploh toliko razbarjenosti kakor preložitev solskih počitnic iz jesenskega na polctai čas. 0 tem pričajo mnogostevilni dopisi našim časnikom, zlasti BSk>y. Gosp.", katerib uredaik gotovo niti polovico ni priobčil. BSlov. Gosp." je v avoji zadnji stevilki izjavil, da stoji kot kmečki ligt v tem ozirn na strani kmetov, kar je tndi popolnoma prav. Iz dot. stev. BSIoy. Gosp." pa je tndi razvidno, da 86 nekateri stariši jeze radi novih solskih počitaic na nčitelje, Čes, da so oni yzrok tej novi naredbi. BSloy. Gosp." gic:r v tej zadevi zagovarja učiteljetvo, a vkljnb temn miglim ne bode odveč, ako tndi jaz kot učitelj v tej točki izpregovorim v cenj. Vašem listn nekoliko besedic. Pri vaem moram pritegniti mnenju g. nrednika (oz. dot. člankarja), da pri nastavljanju novih počitnic nčitelji — daai se je iate vprasalo za mnenje — nikakor niao bili odločilni. Dotična točka novega solskega in učnega reda pravi fticermed drugim, da ima sklepati otem, kedaj so naj aolsko leto in glavne počitnice prično, po zaglišanju krajaega šolskega sveta in učiteljskega zbora (t. j. učiteljstva dot. kraja) ter npostevajoč krajevne in gospodarstvene razmere okrajni 8 o 1 s k i s v e t, toda, kar se tiče mnenja učitelJBtva, 86 isto — kakor naa izkuinje uče — navadao le tedaj uposteva, kadar so gospodje žesamivistem smialn kaj ukreoili, o katerem 80 nverjeni, da je tudi učiteljstvu po godu. . * Da se nam ne bo mogla očitati pristranost, priobčujemo tudi ta zelo trezno pisan članek, čeprav vstrajsmo na svojem že v zadnji številki označenem kmečkem stališču. S tem pa sem že tndi označil dejstvo, da je večiaa očiteljatva za noye solske počitaice. Iq zakaj tako? Morebiti za to, ker je nčiteljstvo proti kmetn? Edor bi si upal trditi, da je učitelj, ki živi, čnti ia trpi s prostim ljndatvom, ki opazuje njegovo dejanje in nehanje, ki pozna njegove potrebščine, njegove skeleče rane — kdor bi si torej npal trditi, da je narodainčitelj proti ljndstvu, proti kmelu, ta je ali budobnež a!i pa ne pozna razmerja, ki vlada med pretežno večino (izjeme so pavsod') nasega učiteljstva in pripiostega Ijnd8tya. Da pa se je velika večiia nčitelJBtva izrekla bodiai uradnim potom, bodisi v zasebnem razgovora za poletae in ne za jeseuske počitaice, vzrok tiči v dejstvu, ker je nčiteljstvu že leta in leta tmdevalo, da 86 v poletni vročini, kakršoa ylada pri nas y meaecih jnlij in avgust (prva poloviea) v prenapolnjenih razredih z otroki pri najboljsi volji ia Bajeečjem napora učiteljevem ne da skoraj nič doseči. Seveda se zdi tebi, cenj. bralec kmečkega stann, ki se moras žgati pri težkem deln na polju po cele dneve, seveda se ti zdi čudno, da bi bila v soli, kjer je po tvojem mnenju lepa senca, ve5ja vročiia, nego pa znnaj na planem pod žarki pekočeg* solnca. A ko bi atopil kedaj v šolski razrel, kjer sedi kakih 80—100, časih se več otrok tesno drng poleg drngega, kj«r m solnčni žarki morda ravno z yso močjo npirajo v sohka okna, kjer teča po otrokib znoj kar carkoma, da ti ne morejo pri jeti v roke nobeaega zvezka, da ga ne bi nmazali, kjer ge razni zli dnbovi cele fare snidejo ter sa boro za prvenstvo, čes, kdo je močnejai, kjer ti zdaj ta, zdaj oni otrok zaspi (jaz ga pnstim mirno spati, ž Djim itak ničesar ne opravim), kjer, no kaj bom pravil dalje. Eo bi torej stopil v tak razred, gotovo bi moral izprevideti, da je y takih okolščinab ves užiteljev ponk, ves njegov trnd breiuspešen in da si po vsej pravici želi dobe, ko bi mogel zopet s sTežim svojim dnbom vzbujsti du^evne moči mladine, ki sj mu jo izročili v odgojo in ponk stariši. Ako 86 je torej izreklo u!iteljat7o za poletaa počitaice, je itorilo to iz tega vzroka, ker bi rado delovalo v ugodaejsih razmerah, ker bi rado z otroki doseglo več, kakor je bilo to doaedaj apričo ravaokar navedenib zaprek doseči mogoče. Iz tega staliača mora biti p) mojem mnenja vaak učitelj za poletne počitnice. Ssyeda ima kakor vgaka, tako tadi ta st7ar se 87ojo senčaj stran, in to je tiata stran, ki jo naglašajo stariši, to je straa, ki jo naglaia kmečko ljndatro. Pisac tah vrstic ni simo nčitelj, mar^eč tndi posestnik ali če hočete y sirjem pomenu bsaede kmet. V prvi vrati je seveda nčitelj, in zato se je tndi v tem gmislu izrekel za počitaice, ko so ga vprašali v tej stvari za maenje, daai je ža takrat izprevidel in vsak daa bolj u?ideya, kako zelo bode zanemarjal jeseni, ko bode zopet solski ponk, 87oje kmečke dolžaoati. Za jelo je povsod doyolj ljndi, a za delo pa vedno premalo. To žiyo čntimo, zato si akusamo pomagati z mladim naraečajem — z otroki, a ti so nam za aadaj, vsaj za letoa odvzati, zaka] malo upanja je, da bi hatel deželai solaki 8?et pažitnice podaljsati. Točke, na katero bi ae mogel deželni solski avet pri tem pri^oljenjn v p jdaljšiuje glavaih šolskih počitnic opirati, ne najdem v novem solakem ia ačnem reda nikjer. Odstavek III § 53 sicer pravi, da mora deželaa solska oblast pcdaljlaoje glavnih počitoic za eao leto doroliti, a la v izyenrednih slučaj ih, kakorsno jo n. pr. zidanje solskega poalopja i. t. d. Ear je prej mogoče in kar je v § 60 šolskega ia nčnega reda dovoljeno, je nredba aerazdeljeaega predpoldaaskega ponka tako. da bi bil v času, ko je aajveč dela, recimo cd 16 septembra do 1. aovembra samo predpoldaaski pouk. V tem ozirn se nekateri krajni soUki aveti oziroma obžine pri okrajni šolski oblasti že gla e. Bode li kaj pomogalo ali ne, o tem aas pouči bodočnost. Bjlje nekaj, kakor pa nič. Z» danes dovolj. Hatel sem samo pojasniti stalisče, katero zavzema glede glavaih počitnic večina ljndskega nčiteljat7a. Morda se priličao se oglag'm.