jugoslovanske socialna
Na> očnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno !)() vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta tí K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Pi)o»mero* ittvllhi 30 v.
Reklamacije so poštnine pr»«t» Nefr&nkirana pisci» «t se «pr« ¡«»aje. Kokoplsl i* m« vračaj«, isiKeri.it Saastapaa petlk vriilu (liriM 83 mm) m eakrat SO Hm., večkrst pt defama.


48. štev.
V Ljubljani, ¥ sredo, dne 17. junija 1908
Leto XI.

H A SLO V A: dopisa i& rofeopiie sä list: UreSÄlätVa «Bdeíega Prapotfc', lij tibi] »Eft. — Za denarne poíüjatre, naročila ca list, reklajaacije, inser.ila i. t. d.: tJpi&vaiitTO «Kdečega Prapora*, LjubUaua, Jurčičev trg itav. 3/1.
Bosensko pismo.
Sarajevo, o binkoštih.
Bosna-Hereegovina stoji pod kontrolo avstro-ogrskih delegacij, katerim je skupno finančno ministrstvo odgovorno za upravo v deželi. Lahko bi se torej pričakovalo, da imamo tukaj evropejski zistnm, kajti Avstrija velja za ustavno in parlamentarno deželo, ki nas je baje «osvobodila». Toda če mislijo v dtugih krajih tako, ne čutimo mi ničesar od te «svobode» in če se ne bi bile izpre-menile zunajnosti, bi se prebivalstvu često lahko zdelo, da stojimo še vedno pod vlado carigrajskega sultana.
Gospodarski razvoj se tudi ob mejah Herceg-Bosne ni mogel ustaviti. Kapitalizem si krči pot povsod, v deželi se pojavlja industrija, delavci se izkoriščajo v podjetjih, a budi se tudi zavednost delavcev in v zadnjih letih se je začel močno razširjati socializem. Našim gromovnikom pri deželni vladi to seveda ni všeč. Ljudie na čelu naše uprave so popolni absolutisti in sploh ne trpe opozicije. V svojem srcu zaničujejo bosensko prebivalstvo in ga smatrajo tako slabotnim, da bo na večne čase dalo početi s seboj, kar sa bo zljubilo raznim Hormannom in drugim avtokratom. Umljivo je torej, da so zbesneli, ko so opazili, da se trosi po deželi socialistični strup. Toda če so se morali privaditi na razvoj in napredek socialne demokracije večji državniki v drugih deželah, bi se bilo lahko pričakovalo, da se spametujejo tudi naši mali bogovi, če se prepričajo, da ima delavsko gibanja svoje lastne, notranje zakone, katerih ne more uničiti nobena sila. Naše delavstvo pa je imelo že toliko junaških bojev, da bi bila tudi serajevska vlada že lahko spoznala njegovo moč in voljo.
Kosta Hormann in tovariši se pa nočejo spametovati. Iz vseh dosedanjih dogodkov se niso naučili ničesar. Kakor pravi zaslepljenci mislijo že vedno, da so socializem lahko zajezi kakor hudournik in da se s silo lahko ugonobi vse, kar se ne da uničiti z navadnimi prepovedmi.
Bosenška vlada se je namenila, zatreti socializem. Sredstva, s katerimi operira, so brutalna, obenem pa smešna, ker se ž njimi nikdar ne doseže zaželjeni namen. Prva smešnost je ta, da v Bosni oficielno nimamo socialne demokracije. Politične stranka namreč niso dovoljene v deželi, kakor da socialisti ne bi bili več socialisti, če se ne smejo imenovati člani socialno-demokratične stranke, Delavstvo je našlo povsod pot preko takih zaprek, in tudi v Bosni in Hercegovini si je znalo pomagati. Organizira se v strokovnih društvih in zvezah, ki se zelo lepo razvijajo, ^andarski bajoneti jih niso mogli pogubiti in zato iščejo naši despotje novih potov.
Na razne vsakdanje šikane so sodrugi že vajeni; avstrijski socialisti, ki so sami pretrpeli podobne progone, bodo razumeli stvar. Naša vlada je za četkoma mislila, da so samo tujci «nevarni». Oni prinašajo v deželo «prekucušite» socialistične ideje, ki se ne bi nikdar porodile v glavah domačinov. Bajke o tuji rastlini poznajo gotovo tudi slovenski sodrugi. Krmarji bosenske deželne uprave so upali, da se iznebe socializma, če poženo vse «tuje» socialiste čez Savo. Policajni odgoni so pri nas vsakdanji dogodki. S časom so se škripaje pre pričali, da tudi bosanski možgani niso tako mehki, kakor so pričakovali. Socialistov-domačinov seveda
ne morejo odganjati čez mejo. Ampak če zvedo za katerega, ga spode iz mesta v njegovo domačo občino. Seveda izganjajo na ta način hudiča z bslcebubom. Socializem prihaja tako v kraje, kamor kdove koliko časa še ne bi našel poti, če se ne bi morali socialisti po sili naseljevati tam,
V	zadnjem času si je izmislila vlada nov, a zopet zelo naiven način za zatiranje organizacij. Vladni komisar za Sarajevo, gospod Brodnik je poslal dne 27. majnika vsem strokovnim društvom zahtevo, da naj tekom treh dni za vsakega člana naznanijo ime, starost, vero, občinsko pristojnost, poklic, družbinske in premoženske razmere in ime delodajalca. Seveda gospod komisar ni doživel, da bi mu kakšna organizacija denuncirala svoje člane.
Za katoliške binkošti je bil v Sarajevo sklican kongres stranke, odnosno z ozirom na to, da je politična organizacija prepovedana, kongres stro-covn h organizrcij. Dnevni red je obsegal sledeče točke: 1. Poročila. 2. Taktika strokovnih organizacij. 3. Ustanovitev delavskega glasila za Bosno in Hercegovino. 4. Sorememba pravil strokovne komisije. 5. Pravila ter razmerje med strokovnimi društvi in strokovno komisijo. 6. Volitev strokovne komisije.
V	naših nazadnjaških razmerah je potrebno, naznaniti tak zbor. To se je zgodilo. A naznanilu je sledilo nekaj nezaslišanega. Vladni komisar Brodnik je zahteval od sklicateljev, naj predlože natančno in popolno besedilo vseh govorov, kar jih bo na kongresu. Od človeka, ki ima kaj pameti v glavi, se ne bi pričakovalo tako navidezno neumnega ukaza. Kdo pa naj prorokuje, kaj se bo govorilo na kakem kongresu, ko se še ne ve, kdo bo sploh govoril. Ah ukaz v resnici ni bil tako neumen, kakor zvijačen. Vladni komisar je le hotel dobiti izgovor za nameravano prepoved zbora. Ko so sklicatelji dobili nespametni ferman, so odšli h komisarju, da bi ga poučili, kako nemogoče je, kar zahteva. A gospod Brodnik je eden tistih liudi, ki se ne zmeni za nobene razloge, ampak se ne gane s svojega hriba za nobeno ceno. Na vsak način je hotel imeti tekste. Vrhutega pa je prišel še z novo zahtevo, namreč da smejo zunanji gostje samo pozdraviti zbor, sicer pa da ne smejo govoriti; pa tudi besedilo teh pozdravov bi se moralo predložiti. Ko torej sarajevski sodrugi še vedeli niso, kdo da pride iz drugih dežel, naj bi bili že naznanili komisarju, kaj da bodo govorili — in sicer od besede do besede 1 Ker je bila ta zahteva neizvedljiva, se je pa shod kratkomalo prepovedal in zunanji gostje, med njimi tudi poslanec v hrvatskem sa boru, sodrug Korač, so bili prisiljeni zapustiti deželo.
Kongres je torej za sedaj onemogočen. A vlada se ne sme veseliti. Socializem je med našim de lavstvom že pregloboko vkoreninjen, da bi ga mogli izruvati slabotneži, ki slepe sami sebe, da so veliki. Gim bolj brutalno bodo organi naše vlade ravnali, tem krepkejši bo odpor delavstva in tem hujše udarce naj si pripišejo naši mali bogovi. Cesar niso dosegli s surovostjo, tega tudi ne dosežejo z zvijačnostjo. Toliko modrosti, kakor pri njih, se najde tudi še v delavskih organizacijah.
Delavska smrt,
Dunaj, 11. junija,
O grozni nesreči v Ottakringu, kjer je zgorela tovarna za celulozo bratov Sailer, je «Rdeči Prapor» že poročal. Dopolniti je to poročilo, da je
eden delavcev šc pozneje umrl vsled ran, ki jih je dobil, bežeč skozi ogenj. Nesreča je torej zahtevala 18 človeških žrtev. V celem mestu, zlasti pa seveda v Ottakringu, je bilo razburjenje vsled tega dogodka velikansko. O stvari se je govorilo tudi v parlamentu, kjer so socialno-demokratični poslanci vložili obširno interpelacijo, na katero je trgovinski minister dr. Fiedler takoj tudi ob-obširno odgovoril. Prečital je vse pogoje, ki so bili bratoma Sailer naloženi, ko sta dobila koncesijo za tovarno v Ottakringu.
Sedaj se vidi, da vsi podobni pogoji ne zadostujejo. Gelulosa je snov, ki se tako lahko užgr, da je vsako delo z njo skrajno nevarno. Človeško življenje, tudi če je delavsko, je pa vendar tako dragoceno, da bi morali izpred njega varstva izginiti vsi obziri na kapitalistični dobiček. Tukaj so pa bili obziri na profit merodajni. V ministrovem poročilu je posebno važen sledeči odstavek :
Ko je šlo, da se dovoli stavba nevarne tovarne v obljudenem delu mesta, so tehniški izvedenci izjavili, da «zgradba v takem kraju omogoči električno razsvetljavo tovarniških prostorov, dovoljno in lahko dobavo vode v slučaju nevarnosti, kar je v podjetjih v osamljenem položaju navadno težavno in le z velikimi stroški izvedljivo».
Da so se bratoma Sailer prihranili stroški za napeljavo elektrike in vode, se je torej dovolila stavba v kraju, kjer so vseokrog hiše, kjer se ni moglo napraviti dosti izhodo", kjer je bilo dvorišče premajhno in kjer so morali delavci tekati čez stopnice, ki so bile v hipu prav tako v plamenu, kakor dvorišče, kamor naj bi se bili rešili I Tako je v kapitalistični družbi profit važnejši od delavskega življenja!
Pogreb žrtev je bil včeraj popoldne. Sestra bratov Sailer, ki je pri katastrofi zgorela, je bila pokopana na centralnem pokopališču. Delavka Ana Schubert je dobila grob na pokopališču v Her-nalsu, ostalih šestnajst pa v Ottakringu in sicer delavka Formanek, mati, ki zapušča vdovca in osem otrok, drugih petnajst pa v skupnem grobu, ki ga je dalo dunajsko mesto. Udeležba pri pogrebu je bila velikauska, toda množica je morala ostati pred pokopališčem, kamor so dobili vstop samo povabljeni, ki so se izkazali z legitimacijo. Pogreb je bil sijajen, kajti prišla je cela vrsta yi-sokih uradnih oseb, med njimi minister baron Bienerth, namestnik grof Kielmannsegg, policijski prezident Brzezowsky, dež lni maršal princ Li echt enstein, predsednik državnega zbora dr. Weiß ki r c hn er, vsi občinski svetovalci in ves okrajni svet ottakrinški i. t. d. Izmed socialno-demokratičnih poslancev so prišli sodrugi dr, Adler, Beer, Bretschneider, David, Hanuš, Nčmec, Pik, Reumann, Schuhmeier, S e i t z, Smitka, Tomašek, Widholz, Witt ar sky in Wutschel.
Petnajst krst po vrstil Kruto življenje otopi Človeške živce, toda ta pogled je segal do srca. Marsikdo je plakal, marsikdo je premagal srce, toda ginjeno, globoko ginjeno je bilo vse. Petnajst krst, petnajst ljudi tukaj, še trije drugod, ki so šli zjutraj zdravi na delo za malenkostno plačo, a naenkrat, nepripravljene, jih je naskočila najgroz-nejša smrt v plamenu, ki jih je tako sežgal, da jih ni bilo več mogoče spoznati 1
Župnik PaX z velikim spremstvom je opravil cerkvene ceremonije in je g o v o r i 1 nad grobom, Krščanske besede o božji volji in o božji tolažbi-
Devetintrideset let je duhovnik, a pri takem pogrebu še ni bil! . . .
Delavsko pevsko društvo je odpelo nadgrobno pesem, potem je govoril župan Lueg e r: Iz strašne katastrofe se moramo naučiti, da je življenje in zdravje več vredno kakor dobiček, in morda se bodo tudi vsi, ki se jih tiče, naučili, da je dolžnost, poskrbeti, da se ne ponove taki strašni dogodki !
Za njim je govoril poslanec sodrug Schuh-meier v imenu dunajskega delavstva:
... Iz groba onih, ki leže tu doli, se bo dvigala obtožba proti onim, ki so zakrivili to nesrečo. Mi se moramo vrniti v življenje, a misliti moramo na dolžnost, da se v zakonodajnih zborih napravijo naredbe in postave, ki postavijo človeško življenje nad surovi dobiček. Kjer se je pozabilo toliko dolžnosti, je dobro, spomniti se enkrat na dolžnosti. Ce se vrnemo v mesto, v življenje, moramo obljubiti ob tem grobu mrtvim. Zastonj niste umrli 1 Ognjeni jeziki, ki so švignili iz kleti v višavo in so vas pogoltnili, prineso vsaj skromnega duha v možgane onih, ki imajo skrbeti, da bodo take katastrofe nemogoče. Počivajte v miru I Tudi jaz pravim: Amen. Mi pa se bodemo dalje bojevali, da se ne zgodč več take reči.
Na to sta dve deklici deklamirali slovo, potem je druga položila blazinico iz belega atlasa z mir-lino vejico, svečo in s črnim pajčolanom v grob, udeleženci sprevoda so pa začeli zasipavati grob z zemljo. Delavci so pometali rdeče klinčke v grob. To je bil najbolj pretresljivi moment — zadnje slovo. Opisati ta trenotek, je nemogoče.
Zadnjo žrtev, petnajstletno dekletce H u b e r so prepeljali v Hernals in pokopali na ondotnem pokopališču.
Politični odsevi.
Nova trozveza, o kateri se piše že dije časa, dobiva jasnejše oblike. Angleški kralj Edvard je z velikanskim spremstvom obiskal ruskega carja Nikolaja v Revalu in ne le to potovanje samo po sebi, temveč tudi govori državnega tajnika G rey a v aDgleškem parlamentu kažejo, da je neka zveza Anglije s Francijo in Rusijo dcgnana stvar. Pričakovati je, da zapojo slovanski nacionalisti zaradi tega slavospev. Nikolaj in njegova vlada sta morda res lahko ponosna na ta «uspeh», čeprav ne preveč, ker je gotovo, da je morala Rusija v Aziji mnogo koncedirati Angliji. Nikakor pa ne bo vesel ruski narod, če se izkaže, da se je s to ivezo utrdila moč ruske vlade. Cira več opore najde ruska avtokracija, tem težji je boj ruskega ljudstva za osvoboditev. Čudno se morda sliši, a vendar je resnično: Vsaka oslabitev Rusije — namreč ofici-elne Rusije — je okrepčanje Rusije, — namreč ljudske Rusije. V širši politiki pomeni nova zveza, da prehaja nevarnost spopadov iz Azije zopet v Evropo. Anglija je dosegla, da ji je v Aziji zagotovljen upliv, ki ga je želela v Afganistanu in ob perzijskem morju; od tihega morja je Rusija že ločena vsled nesrečne vojne z Japonsko, sedaj se ji zapira morje na jugu in naravno je, da hoče imeti za te izgube odškodnino, katera pa v sedanjem položaju ne more iskati drugje, kakor na Balkanu. In nad vse je verjetno, da jo bo Anglija v tem stremljenju podpirala, vsied česar so konflikti z Avstrijo zelo mogoči.
Za nas je ta konstelacija predvsem obžalovanja vredno, ker se je bati, da bo vojna uprava v njej iskala povod za nove militaristične zahteve. Kar se tiče Turčije, katere se dotika nevarnost v prvi vrsti, nam seveda na njenem obstanku ni nič ležeče. Ampak želeti tudi ne moremo, da bi prišle balkanske dežele pod rusko oblast, kajti o tem ni dvoma, da je okrepčana avtokra-tična Rusija nevarna svobodi cele Evrope. Kakor je bila nekdaj Metternichova Avstrija žandar za tirane vsega sveta, tako upirajo danes vsi nazadnjaki svoje oči v Rusijo. Pravica na Balkanu obstoji v svobodi balkanskih narodov in njih avtonomija bi pošpešila tudi mir v Evropi.
Finančni minister je državnemu zboru predložil dva zakonska načrta: O zvišanju davka na žganje in o saniranju deželnih financ. Kakor smo že poročali, je davek na žganje raznovrsten; plačuje se 1. davek od produkcije; 2. za konzumi-rani alkohol v kontingentu; 3. za konzumirani alkohol izven kontingenta. Takozvani kontingent, ki plačuje nižji davek, se zniža za 30.000 hektolitrov. Nižji davek se zviša od 90 vinarjev za liter na krono 40 vinarjev, višji pa od krone 10 vinarjev na krono 64 vinarjev. Finančni minister Kory-tovvski pravi, da je vlada sklenila, zvišati davek na žganje, ker ne kaže, zvišati direktne davke. To se pravi: Bogatinom se ne more poseči v žep, revežem pa. Vlada računa, da bo imela od zvišanega davka 37 milionov kron letnega dobička.
Glede saniranja deželnih financ predlaga vlada, da dobe dežele zanaprej namesto po 8Q po í?0 vinarjev od litra alkohola, to je šestdeset
odstotkov od zvišanega davka. Štajerska, Koroška, in Kranjska naj bi dobile 850.000 kron več, kakor odpade nanje po konzumu, Istra, Goriška in Dalmacija pa 330.000 kron več. Vsem deželam skupaj se ima namesto dosedanjih 20 milionov odkazati od leta 1909 naprej 47 milionov. Izpočetka je hotel linančni minister, da bi državni zbor sprejel zakon o zvišanju davka še v sedanjem zasedanju, pa se je prepričal, da ne pojde.
Financiaina pomoč za dežele, ki ima priti od žganjarine, bo prav malega pomena, ker bo pač za trenotek spravila dežele iz denarne zadrege, ne bo jih pa rešila kroničnih denarnih sitnosti. Dežele trpe največ zaradi tega, ker so jim zaprti vsi samostojni viri. Doklade imajo povsod neke meje, katerih dežele ne smejo prestopiti, če nočejo do skrajnosti razburiti davkoplačevalcev. Če bi se hotelo res pomagati deležam, bi se moral popolnoma izpremeniti ves davčni zistem v Avstriji in prvo bi bilo, da se začne o odpravljanjem indi-rektnih davkov. Ampak za to nima gospod Ko-r y t o w s k i zmisla.
Ogrski kmetje za splošno volilno pravico. V Bekesczabi se je vršil o binkoštnih praznikih kongres ogrskih kmetov, katerega se je udeležilo 963 delegatov iz štiristo občin. Kongres je sklenil proglasiti za en dan splošni štrajk, ako ne bo na jesen predložen načrt o splošni volilni pravici.
Ogrski ministrski predsednik Wekerle je bil v nedeljo pri cesarju na dolgi avdienci. Cesar je privolil, da se skliče ogrski parlament zopet za dne ¿0. septembra. Potem je Wekerle konferiral z baronom Beckom, dr. Korytowskem in grofom Aehrenthalom zaradi povišanja žganjarine.
Bavarski žfcoija so vsem bavarskim katoličanom prepovedali obisk inomoškega vseučilišča, češ, da uči na tem zavodu profesor Wahrmund modernistiške krive nauke.
Posledice ločitve cerkve od države na Francoskem. Klerikalni list «Gazette de France» je obelodanil rezultat svojih raziskovanj o nabiranju prinosov za vzdrža«mje bogočastva in duhovenstva. List priznava, da je uspeh enak ničli. V škofiji Sens niso v 133 občinah nabrali prav nič, čeravno so hodili župniki sami od hiše do hiše. Kakor v tej, tako je tudi v ostalih škofijah. Duhovniki se morajo naučiti kakega rokodelstva, ako se hočejo preživljati.
V* vili rnskega ministrskega predsednika Stoljipina je bil v nedeljo velik požar, ki se je pa pogasil. Misli se, da so požar zanetili revolucionarji.
V	ruski dumi je pri razpravi vojnega proračuna poslanec Gučkov, član stranke okto-bristov, izjavil, da je vojna uprava pač začela z opravičenimi reformami, da se pa le počasi napreduje, Tega je krivo dejstvo, da so mnogi veliki knezi samo vsled svojega rojstva neodgovorni predstojniki raznih vojnih oddelkov.
Nadškof Nnkin, eksarh fvladika) za Gruzijo, je bil dne 10. t. m. v Tiflisu pred sinodalno palačo ustreljen is samokresov. Morilci so pobegnili.
V	mornaričnem ministrstva v Peterbnrgn so razkrili veliko sleparstvo. Hranilnične vloge ruskih vojakov, ki so padli v bitki pri Čušimi, so vojaški računski uradniki vzdignili zase. — Odbor osmih dam iz boljših krogov si je prilastil s ponarejenimi pismi mnogo tisočakov takega denarja. Vsota, za katero so bili oškodovani sorodniki padlih vojakov," znaša več milijonov ruhljev.
Umrl je V Rimn nekdanji minister za zunanje zadeve, Julijo Prinetti. On je obnovil 1. 1902 trozvezo.
Položaj v Perziji je od dne do dne nevarnejši. Oborožene množice, ki so zbrane že več dni v Teheranu v glavni mošeji in v neposredni bližini parlamenta, so narasle na 10.000. Odločitev proti šahu mora pasti vsak trenotek. Brigada ko-zakov straži arzenal in orožarno pred izropanjem. Sah je poslal parlamentu pismo, v katerem zahteva, naj se v par urah izprazni ves prostor pred parlamentom, sicer nastopijo oborožene sile. Obenem zahteva šah, naj se mu izroče kolovodje, med njimi tudi več poslancev. Parlament je to šahovo zahtevo odklonil.
Perzijski lah je naznanil s posebnim sklepom, da bo ostro kaznoval vse ljudi, ki tirajo državo v anarhijo. Dal je zapreti tudi več visokih dostojanstvenikov, med drugimi lastnega strica. Šah se nahaja v gradu sredi svoje vojske. Zadnja poročila pravijo, da je šahova odločnost pomirjevalno vplivala v deželi«
Socialni pregled.
Bolezen in uboštvo. V «Centralnem listu za splošno negovanje zdravlja» preiskuje dr. Rosen* feld vpliv blaginje na nalezljive bolezni na Dunaju. Pri tem prihaja do sledečega zaključka: Zaradi uboštva je devetkrat toliko smrtnih slučajev zavoljo ošpic, več ko dvakrat toliko smrtnih slučajev zavoljo škrlatice in dvakrat toliko enakih slučajev zavoljo davice, kot bi jih imel okraj, ako bi bil imovitejši.
Konsnm alkoholičnih pijač pada, odkar se je
začelo antialkoholno gibanje. Tako se je lani uvozilo na Dunaj 611.745 hI vina, za 1209 hI manj kakor Ista 1906., dasi se je Število prebivalstva
pomnožilo najmanj za 40.000 oseb. Se bolj pa pada konsum piva. Leta 1907 se je namreč na Dunaj uvozilo za 80.759 hI manj piva kakor leta 1906. Tudi žganih pijač se je lani uvozilo 329 hI manj kot leta poprej. Enako je po drugih velikih mestih. V Monakovem je prišlo leta 1906 na osebo 303 litre piva, leta 1907. pa le 287 litrov. Seveda je pri tem nekoliko odločevala tudi gospodarska kriza.
Shodi.
Ljubljana. Nocoj, dne 17. t. m.
javen shod „pri Leva".
Sodrugi!
V petek se snide kranjski deželni sbor. Na
dnevnem redu ima volilno reformo. Kakšen je načrt, ki ga je izdelal ustavni odsek, Vam je znano iz «Rdečega Prapora». Vse meščanske stranke so se združile, da bi zaprle delavstvu pot tndi v bodoči deželni zbor. Klerikalna stranka hoče za vsako ceno priti do absolutne vlade, liberalna stranka pa sprejema iz klerikalnih rok poslovnik, s katerim se pripravlja ob vsako moč. Sprejema ga, le da bi si rešila nekoliko mandatov. Vse obljube iz časa volitev so sedaj pozabljene. V zadnji nri je treba, da spomnimo poslance na lepe besede, ki so jih imeli pred volitvami. Pridite torej do zadnjega na shod in pripeljite svoje tovariše iz delavnic s seboj!
Shod je ob osmih zvečer v restavraciji «Pri levu» na Marije Terezijo cesti. Povabljen je poslanec Engelbert Gangl.
Zagorje Ob Savi. Ljudski shod zaradi kranjske volilne reforme bo v četrtek (na Reš-njega telesa dan) ob 2. popoldne na Lokah. Poročevalec sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane.
Raznoterosti.
Proti modernizmn. Iz Würzburga javljajo: Kurija je proti enajstim katoliškim duhovnikom Bavarske zaradi modernistiškega naziranja in naukov uvedla cerkveno disciplinarno postopanje.
Zapuščina umorjenega namestnika grofa Po-tockega. Gališki listi poročajo, da je gališki namestnik grof Potočki zapustil glavnic v znesku 160 milijonov in 100.000 oralov sveta y Galiciji, Rusko-Poljski, Ukrajini, na Ogrskem in Moravskem. Po fidejkomisnih statutih rodovine Potočki je dedič vsega tega 11 letni sin grof Adam. Drugi otroci dobe vsak po dva milijona kron.
Izbrisane kazni mladoletnim. Poslanec dr. Heilinger je bil pri justičnem ministru ter ga prosil v imenu raznih društev in korporacij, naj bi se povodom cesarjevega jubileja izdalo splošno po-miloščenje za tiste, ki so v mladosti prebili kazen, a morajo nositi posledice do svoje starosti, kar jih često zadržuje v napredovanju. Minister je odgovoril, da je taki želji jako naklonjen, ker mora biti glavna naloga modernega prava, da se ljudi poboljša, ne pa uničuje.
Šolstvo na španskem, v najbolj katoliški deželi vsega sveta,- je nad vse bedno. Leta 1857 je bila upeljaca šolska obveznost, toda samo triletna, šele 1901 je razširjena na šest let. Toda tudi ta nezadostni zakon je le na papirju. Pri zadnjem ljudskem štetju se je dognalo, da je v deželi 65 odstotkov analfabeto v. Izmed 18,619.086 prebivalcev jih je 11,875.790. ki ne znajo čitati in pisati. To je dokaz, kako klerikalizem «pospešuje» kulturo.
Po zaključku lista.
Morilec vipavskega dekana je prijet v Trstu. Zločinec je neki Pangerc, doma iz Vipave, a živeč zdaj v Trstu, zdaj v drugih krajih. Imajo ga na sumu, da je umoril tudi kočijaže v Trstu.
Domače stvari.
«Slovenski Narod» opravija delo, za katero se ga ne more zavidati. Četudi je splošno znano, da ne igra lastno prepričanje posebno velike vloge v uredništvu liberalnega oficiozusa, mora biti vendar tudi za ljudi, ki delajo «javno mnenje» popolnoma profesionalno, neprijetno opravilo, hvaliti šibo, ki je namenjena lastnim ljudem. V potu svojega obraza se «Narod» trdi, da bi opravičil, kar se opravičiti ne da. Kranjsko volilno refermo primerja z volilno pravico za državni zbor. To je naravnost nedopustno. Volilni zakon za državni zbor ni idealen ; ampak nikakor se ne da utajiti, da je v njem zmagalo načelo splošne in enake pravice. Privilegiji razredov so odpravljeni in če se abstrahira od neenake razdelitve volilnih okrajev, se mora vpošte-vati, da velja tam glas delavca prav toliko, kolikor glas velerodnega kneza Po reformi, ki so jo spa-kedrali kranjski poslanci, se pa vpelje pluralna volilna pravica v najostudaeljši obliki. Ne le, da bo veljal veleposestnikov glas več od meščano-vega in kmetoyega, ampak v edini kuriji, v kateri
bodo lahko glasovali delavci, imajo že enkrat privilegirani volilci že enkrat volilno pravico. Kakšna logika vodi urednike «Slov. Naroda», če mislijo, da se data dva taka zakona sploh primerjati ?
Da ne gredo socialnim demokratom liberalci po kostanj v žerjavico, pravi «Slovenski Narod». Tega od njih nihče ne zahteva, čeprav ne bi bilo nič preveč, ako bi se jih spomnilo na razne slučaju, ko so jim bili socialni demokratje 7plo potrebni. Da je hvaležnost meščanskim strankam v političnem življenju neznana, vemo že davno in zato tudi ne apeliramo nanjo. Ampak volilna reforma, ki io ima v petek skleniti deželni zbor, se ne tiče ljudstva na Kranjskem; za to iti po kostanj v žerjavico, je pa prokleta dolžnost vsake stranke, ki hoče biti demokratična.
Splošna in enaka volilna pravica je «v programu» liberalne stranke, pravi «Slovenski Narod», ampak bojevati se liberalcem ni treba zanjo. Razumemo. Tudi svobodomiselnost je «v programu» liberalne stranke, ampak Hribar vendar lahko podpisuje klerikalcem reverze, da ne bo nastopal za svobodomiselne zakone. Program je teorija, praksa je pa momentani dobiček.
Zdrave podlage ni za splošno in enako volilno pzavico na Kranjskem, zato baje liberalci glasujejo za Šušteršičevo reformo. Seveda te zdrave podlage tudi nikoli ne bo. če bodo naši liberalci reprezentirali opozicijo. Čudna je ta stranka in čudno je njeno glasilo, ki ne more ali pa noče razumeti, da je volilna pravica sredstvo politične izobrazbe. Politično indiferentni ljudje bodo po taki pokvečeni reformi, kakršno sklepa liberalno-kleri-kalna zveza, še bolj indiferentni, ker bo efekt reforme ta, da ostanejo zopet brez zastopstva in brez možnosti, doseči kako zastopstvo. Ce mislijo liberalci, da oni profitirajo od političnega indife-renlizma, naj pa verujejo.
Krivičnost in pristranost nam očita «Slov. Narod», češ, da valimo vso odgovornost za tisto krivico, ki se imenuje kranjska volilna reforma, na liberalno stranko. «Narod» se v časi rad dela neumnega, če mu to koristi. Toda kdor čita «Rdeči Prapor», v6 dobro, da smo za to reformo že davno prijemali klerikalce. Ob času deželnozborskih volitev so liberalci odobravali naš boj zoper klerikalne namene glede volilne reforme. Sedaj, ko so se pobotali s klerikalci, obračajo kopje proti nam, pa še kriče, da jim mi ne damo miru. No, liberalna stranka je v deželnem zboru v opoziciji — Ysaj po imenu — in zato je precej naravno, da se pričakuje opozicionalno delo v prvi vrsti od nje. Zdi se pa, da je liberalcem opozicionalni kruh že pregrenak, pa zato radi sprejemajo vse klerikalne klofute, da bi jim le Jeglič in Šusteršič dovolila še kak prostorček pri jaslih.
Nobenega mandata ne bi socialni demokratje baje dobili, če bi bila volilna pravica na najširši podlagi zasnovana. Tudi to trdi «Slovenski Narod». Če so liberalno-klerikalni gospodje prepričani, da je tako, tedaj bi pa radi vedeli, zakaj se tako branijo splošne in enake volilne pravice? Mi že vemo, da jim je ljubše, imeti v deželnem zboru deset nemških veleposestnikov, kakor enega slovenskega socialnega demokrata. Ampak vemo tudi, da bi socialno-demokratično delavstvo moralo dobiti nekoliko mandatov, če bi bila volilna pravica pravična. Sploh se ošabnost kaj slabo poda tistem liberalcem, ki so bili še pred par meseci skrajno uljudni s socialnimi demokrati, ker so dobro vedeli, da bo ravnanje socialistov zelo važno za izid volitve v Ljubljani in da je odločilno za Idrijo. Treba si bo zapomniti za poznejše čase to per-fidnost.
Nagobčnike in «vunbacitelje» imajo vsi moderni parlamenti — pripoveduje «Slovenski Narod». Človek prihaja v zadrego, ker ne vč, ali bi se gro-hotaje zasmejal, ali pa bi se zjokal nad starobab-itvom, ki se je polastilo liberalne stranke. Pretečeni teden je «Narod» objavil novi opravilnik, ki ga predlaga Šusteršič in tiste odstavke, ki merijo proti obstrukciji, je debelo tiskal. To je pač znamenje, da so se zdele te določbe uredništvu nenavadne in vsaj sumljive. Takrat morda pospod Malovrh še ni vedel, da pogoltnejo liberalci vse, kar bodo diktirali klerikalci. V tem je pa dobil ferman, da mora brezpogojno hvaliti vse, kar se skuha v famoznem ustavnem odseku in čez noč se zde «Narodovemu» uredništvu take absolutične določbe moderne. Schmock schreibt rechts, Schmock schreibt links.., «Narod» naenkrat zatajuje obstrukcijo. Petelin še ni trikrat zapeli Kdo vraga nam je pri-ovedoval, da so nosili liberalci pred dvema letoma obne in kravje zvonce v deželni dvortc? Gospodje Tavčar, Hribar itd,, ali čujete, kaj pravi sedaj «Slov. Narod». «Ne more se dopuščati, da bi manjšina, če ima močnejše pesti in iirokejša grla, onemogočila postavno delovanje deželnega zbora ...» Ej, težko je priznati pot v Kanoso, kajti britka je vselej.
Hiša miru in sprave bo poslej kranjski deželni zbor. Liberalci podpisujejo paragrafe, ki obsojajo manjšino na popolno brezpomembnost. Če ne bodo hoteli riskirati, da jim pokaže deželni glavar vrata, bodo morali sedeti v zbornici kakor abecedarji v šoli. Morda oblečejo tudi pismeno «uniformo». Liberalci in klerikalci bodo živeli v zbornici kakor zakonski par. Šusteršič in Tavčar bosta vedno imela eno voljot namreč vedno Šušteršičevo. Čestitke sprejema klub liberalnih poslancev.
Določila o ponižnem vedenju v zbornici ve-ljajo — pravi «Narod» — za vse stranke. In to baje opravičuje, da glasujejo liberalci zanje. Neprecenljiva je res «Narodova» modrost! Mi seveda ne bi bili ugenili tega. Ampak nam bi se zdelo, da je med položajem klerikalne in liberalne stranke v deželnem zboru vendar nekoliko razlike. Da bodo imeli klerikalci v zbornici absolutno večino, je menda tudi zofistom v Ensflovih ulicah znano. Klerikalci bodo torej po najnavadnejši matematiki lahko sklepali, kar bodo sami hoteli. Zakaj bi se torej bali strogega poslovnika? Edino, česar bi se imeli bati v svojem položaju, je obstrukcija. Ampak edino, s čemer more opozicija, ki je v absolutni manjšini, doseči kak uspeh, je tudi obstrukcija. Kar je za večino vosek, ki ji gladi pot, je za manjšino bič s škorpijoni. A «Narod» hoče sugerirati, da je Jeroboamova mast balzam za liberalno stranko. Kajpa — de gustibus non est dispu-tandum!
Kdo zavija resnico? «Narod» pripoveduje zopet, da liberalci pred dvema letoma niso obstruirali zaradi splošne in enake volilne pravice, ampak samo zato, da ne bi izgubili mestne mandate. Ker smo že opozorili «Narod», da je leta 1906 sam objavil izjavo izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke, ki je opravičeval liberalno obstrukcijo, skli-cevaje se na splošno in enako volilno pravico, «Narod» pa še vedno gode svojo, mu naravnost očitamo lažnjivost, izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke, ki molči ob takem pisanju svojega glasila, pa očitamo neodkritosrčnost. Na naši strani je dokument! Da liberalci niso obstruirali zaradi splošne in enake volilne pravice, verjamemo. Ampak trdili so, da obstruirajo zaradi njo. In če sedaj zatajujejo to, ima vsakdo pravico, očitati jim politično sleparstvo.
Izlet v Celovec. Ljubljansko organizovano tobačno delavstvo priredi na nedeljo in praznik 28. in 29. t. m. izlet v Celovec. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 28. junija, državni kolodvor Spodnja Šiška ob 5. uri zjutraj. Nastop povratka v Celovcu v pondeljek 29. junija ob 7. uri zvečer in dohod v Ljubljano ob pol 12. po noči. Vožnja v III. razredu, ki sicer znaša za tja in nazaj 6 40 K, nebo presegala 4 K. Celovški odbor preskrbi vsem izletnikom udobna prenočišča, ki ne bodo stala preko 1*40 K. Iz bogatega programa, ki je zelo zanimiv, bodi za danes omenjena samo štiri ure trajajoča vožnja s parnikom po zelo romantičnem Vrbskem jezeru. Sploh sta se ljubljanski in celovški odbor potrudila, da bode izlet kar najudobnejši, najza-bavnejši in cenen. Ker je to prvi izlet ljubljanskega delavstva sploh in pa, ker prirede celovške tobačne delavke omenjena dneva posebno še z ozirom na izletnike velike slavnosti, pozivajo se ljubljanski sodrugi in sodruginje, da se vdeleže izleta v čira največjem številu. Priglase sprejemajo zaupniki tobačne organizacije, pa tudi upravništvo «Rdečega Prapora». Obenem s priglasom je deponirati tudi znesek 4 K. Kdor misli na udeležbo, naj se prijavi čim preje, ker je že sedaj toliko tob. del. prijavljenih, da bi se na prepozne prijave morda niti ne moglo ozirati. Natančnejše prihodnjič.
Kranjski deželni zbor se snide v petek. Na dva dni je sklican; v petek in v soboto naj reši volilno reformo, potem naj gre zopet domov. Če bi bilo pri nas politično življenje le količkaj politično, bi se moral dvigniti viharen protest proti takemu načinu sklicavaoja. Volilna reforma je brez ugovora najvažnejša naloga, kar jih je imel kranjski deželni zbor v desetletjih. Zbornica ni doslej nič druzega storila v tej zadevi, kakor da je izvolila znani ustavni odsek in mu naložila sestavo načrta. In sedaj naj deželni zbor reši celo osnovo kar v dveh dneh! Vlada pričakuje torej, da bodo poslanci kakor maraeluki, brez resne debate, brez podrobne razprave, brez samostojnih predlogov snedli, kar je skuhal ustavni odsek. 8a v obliki naj se ne izraža delo deželnega zbora, ampak zakulisna kupčija naj se v zbornici odobri, ne da bi se varovala vsaj oblika parlamentarnega ravnanja. A najbolj žalostno je to, da se večina in manjšina vdaja temu bagateliziranju, kakor da bi moralo biti tako.
0 potovanju v Peterburg je minoli torek, ob 11. dopoldne poročal poročal poslanecJEJ r i b a r v mestni zbornici. Povabljeni so bili le nekateri izbrani ljudje, katerih naslove je o svojem času zbral rajni češki poslanec dr. Herold; med njimi je bil tudi sodrug Etbin Kristan. Ta način vabljenja je vsekakor čuden; če se hoče napraviti akcijo v imenu slovenskega naroda in če se jo hoče izvesti demokratično, tedaj je pač potrebno, da se najde pot do naroda in da se izvč narodovo mnenje. Kar se opravlja za zaprtimi durmi, je klikarstvo in se ne more sklicevati na narod. Gospod Hribar je poročal o svojem potovanju, kar je že znano iz časopisja, le tega ni povedal, ali je bil tudi pri carju in pri carici, ali ne. Slikal je pa uspeh trojice zelo navdušeno in je dejal, da je rusko-poljska sprava že dognana reč. Sodrug Kristan je izjavil, da jugoslovanska socialno-demokratična stranka odklanja to akcijo, ker je nemogoča brez zveze z ruskimi dvornimi in vladnimi krogi, ki so s krvjo oškrop-Ijeni od nog do glave. Socialna demokracija išče v slovanski ideji svobodo in demokratično misel; z vsem svojim navdušenjem stoji na strani onih, ki žele pogin ruski avtokraciji, ne pa na strani ti-
ranov ruskih narodov. Gospodje, ki so bili zbrani v mestni zbornici — bilo jih j« približno 35 — so bili tem argumentom povsem nedostopni. Za nezaslišano trpljenje in za obupni boj ruskega naroda nimajo gospodje zmisla. Tudi tega ne razumejo da škoduje revolucionarnemu ruskemu ljudstvu vsaj moralno vsakdo, zlasti pa vsak Slovan, če išče zvez z njegovimi zatiralci. Svoboda jim je prij tno doneča beseda brez vsebine. Pa tudi narod jim je prazna beseda, kajti sicer bi bilo vendar nemogoče, da bi priznavali Stoljipinu in sedanji ruski dumi pravico, govoriti v imenu ruskega naroda. Motijo se tudi o svojem narodu. Gospod Hribar misli — to je povedal —da kot poslanec lahko v vsakem vprašanju govori in ravna v imenu naroda, ne da bi bilo treba, vprašati narod. Menda se niti ne zaveda, da je to stališče povsem absolutistično. Tisti del naroda, ki slučajno nima zastopnika v državnem zboru, vendar še ni izbrisan iz naroda. Tisti, ki so volili gospoda Hribarja, mu vendar niso dali brezmejnega pooblastila in niso zavezani, strinjati se ž njim v vsaki stvari. Bodi torej še enkrat jasno povedano: Prirediteljem te akcije, kateri ne pripisujemo nobene kulturne važnosti, ne priznavamo pravice, govoriti v imenu slovenskega naroda, Ne moramo in nočemo jim braniti, da prirejajo kongrese in razstave pod pokroviteljstvom krvniške ruske vlade; zahtevati pa smemo, da izbero za te priredbe ime, ki se bo vjemalo z resnico, ime, ki povd, da so to priredbe teh in onih klik, ne pa priredbe slovanskih narodov. Meni nič tebi nič se delavstva ne bo izbacnilo iz vrst slovanskega naroda. Sicer pa mislijo tako kakor mi tudi ruski, poljski, rusinski, češki, hrvatski in srbski delavci in teh je že toliko, da se ne zaduši njih glas.
Razmere v socialno-demokratični stranki delajo silne preglavice klerikalcem in «Našemu Listu». V soboto so kar trije naenkrat, namreč omenjeni «Naš List», «Slovenec» in duševno revni «Slovenski Meščan» zafantazirali o osebnih vprašanjih v jugoslovanski socialno-demokratični stranki. Vsi vedo cele istorije o predstoječih izpremembah, le čudno, da se niso vsaj toliko dogovorili, da bi se bili enako lagali. Pobožni «Slovenec» prihaja s takimi proročanstvi že par let, le smolo ima, da se mu ne izpolni nobeno. «Slov. Meščan» bržčas ni imel dovolj gradiva. Kakšne namene ima pa «Naš List», je težje vedeti, kajti neodkritosrčnost in in-trigantstvo sta pri tem glasilu važna pojava, odkar ima sedanjo redakcijo. Njegov urednik se navidezno silno briga za socialno demokracijo in misli, da je njegov poklic, dajati «dobre» nauke. Toda če je stranka doslej brez njih izhajala, bo izhajala tudi poslej! Gospod redakter naj pa rajše posveti svojo pozornost drugi nalogi, ki mu bo dala dosti dela, če jo boče tako izpolnjevati, kakor bi bilo treba.
Voda, ki so jo delali s slavnostnim sprevodom, že polagoma odteka. V petek se je sprevod izvršil na Dunaju; klerikalni in nekateri drugi listi ga ne morejo dovolj prehvaliti. Prireditelji seveda še nikdar niso strogo kritizirali svojega dela, vsaj v javnosti ne. Da je bil sprevod čeden, se lahko prizna. Ampak to je vendar malo za velikanske priprave in za silno reklamo, ki se je delala. Od takega sprevoda bi se po pravici lahko zahtevalo, da bi moral prekositi prejšnje podobne priredbe; tega se pa ne more reči, kajti znanega Makarto-vega sprevoda ni letošnji dosegel v nobenem oziru. Fraancialni uspeh, zaradi katerega so se aranžerji največ potili, je pa nadvse klavern; deficit znaša, kakor se sliši, najmanj dva miliona kron. Zvečer pred sprevodom so ponujali sedeže na tribinah, ki so prej veljali najmanj 30 kron, po kroni in vendar je ostalo 12.000 sedežev praznih. Slabo se je godilo udeležencem sprevoda, ki so prišli od zunaj; prenočevanje je bilo škandalozno, hrana pa še bolj. Sedaj je največje vprašanje, kdo bo plačal velikanski dtflcit.
Med «dostojnimi» časopisi, ki se lažejo, da so puljski socialni demokratje razgrajali, ko je imela istrska Ciril-Metodova družba svoj občni zbor, je tudi dična «Soča», ki v svojem finem tonu »seče z «barabami» okrog sebe, da se kar kadi. Druzega od Gabrščkovega glasila itak ni pričakovati, kadar je govor o socialnih demokratih. Ce ne pomaga resnica, naj pa pomaga laž, je načelo delavskih sovražnikov. Ampak gosp. Gabršček, ki bi lahko dobil resnične informacije od dr. Laginje, bi se lahko spomnil, da pride morda kmalu čas, ko pošlje zopet k socialnim demokratom po pomoč. Tedaj se mu bo pa povedalo, da imajo socialisti boljši spomin.
Denar po SO vinarjev namerava izdati vlada, kakor je bilo že prvotno določeno, čemer pa seje upirala ogrska vlada. Ko se leta 1910 obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko, bo avstrijska vlada delala na to, da se uresniči njen načrt.
Vipavski dekan Matija Erjavec je bil v nedeljo dopoldne umorjen v svojem stanovanju. Sodeč po znamenjih, je zločin bil roparski umor. Morilec je baje 24 do 25 let star. Neka ženska je pripovedovala, da je videla takega človeka, ranjenega na roki in močno krvavečega, ko je zapuščal žup-nišče in odhajal baje proti Trstu, dočim pravijo drugi, da so ga videli odhajati proti Ljubljani, Umorjenega dekana so našli ležečega na tleh pri odprti blagajnici. Telo je bilo polno ran. Kolikor se more presoditi, je morilec dekana najprej udaril s kamenom po glavi in ga smrtonosno ranil na Io-
banji. Na to je vzel s pisalne mize velike škarje, jih razlrgal na dvoje in se navalil s škarijskimi rezili na dekana. Zadal mu je nešteto ran na telesu: na zgornji ustnici, na vratu, na prsih in na spodnjem delu telesa. Rana na vratu je bila smrtna. Deka-nova nečakinja jo bila ves ta čas, ko je morilec vršil svo:e gro no dejanje, v kuhinji, ne da bi kaj slišala. Šele ko jo je dekla opozorila, da je v de-kanovi sobi slišala nekaj pasti, fe hitela v stričevo sobo, kjer ga je našla liropečega v krvi. Sprva je mislila, da se je dekanu vdrla kri. Ker je še hropel, je dala poklicati kaplana, da bi strica dejal v poslednje olje. Kaplan je propovod prekinil ter pri-hitel v župnišče. Toda bilo je že prepozno: dekan je med tem že izdihnil. Orožništvo je takoj začelo poizvedovati, toda doslej je morilec še neznan.
Koliko ima mesar pri vola dobička? — Na shodu kranjskih mesarjev je trdil mesar Kovač iz Starega trga, da da rad 2000 kron, če se dokaže, da ima mesar pri volu 140 kron dobička. Uradni zapiski «Agrarische Halbmonatshefte» pa imajo ta-le račun: V nekem štajerskem deželnem za« vodu so 10. januarja 1905 ubili vola, ki je veljai 409 kron in je bil težak 610 kg Stroški so zna* šali v Gradcu: Cena za vola 409 kron, užitninski davek 15 kron 13 v, dvadnevna hlevna pristojbina 40 v, krmljenje 40 v, taksa za ubitje 2 K 80 v, plača osobju, ki je ubilo vola 2 K, petdnevna pristojbina za vkladanje mesa 1 K 35 v, skupni stroški 432 K 26 v. Dobička pa se je napravilo: koža, težka 52 kg po 90 v, znese 46 K 80 v, 30 kg loja po 38 v, 11 K 40 v, jezik, drob, noge 7 K, skupaj 65 K 20 v. Ostane torej še stroškov 366 K 6 v. Mesa za prodajo je ostalo še 297 kg. Stroški za kilogram so torej znašali iz graške klavnice dna 22. januarja 1905 še 1 K 231/* v, brez 19 odstot. priklade s kostmi. Prodalo se je mesa za 457 K 20 v, h kateri vsoti pa še pride dobiček 19 odstotne priklade v trgovini na drobno, to je 15 odstotkov teže mesa 297 kg, kar je znašalo 62 K 37 v. Odračunati pa se mora cena za kosti. 447i k?, ki jih je kupil mesar za 8 K 40 v, kar znese 53 K 47 v, skupaj torej znaša mesarjev dobiček za srednjega pitanca 144 K 61 v. Torej je dokazano, da ima mesar pri volu več kakor 140 kron dobička.
%
* * + ♦
Proti Merikaiizmii!

K A
A V I T E
Wahrmnndova brošura
„Katolik sVcfoVtio milnm te sftboha znanost"
Je ravnokar izšla.
Stane 70 vin. komad.

M
N
B A 11 I T
*************************** *
♦ Slovenski prevod je popoln, ker je	*
£ preložen po interpelaciji poslancev so-	*
jj druga Nčmeca in drugo v ter po govoru	*
» :::: poslanca sodruga Seitza. ::::	*
Berite!
Berite!
Citajte in Širite sledeče knjige in brošure: K. Kautsky:
„Kdo oničfije proizvajanje ? aaie»?"
Cena 80 vinarjev.
H.	Kirchstoigor:
„Pod spovednik pečatom".
I.	del velja 3 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan:
== „Sociallsea". =====
Cen« SO vinarje*.
A. Kristan:
„Socialna demokracija la knetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Ma» in Friderik Engels:
„Konnnističn! Manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron.
Vie te knjige in brošure so dobe v upravi «Rdečega Pra-porja» v Ljubljani, «NapiejaU v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 89BS"" H
S	KAVARNA	M
i
preje ,Tedesoo* v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni, Napitnina je izključena.

Sredina št. 10 (v Prulah)
Podpisana se priporočata slavnemu občinstvu, osobito p. n. delavstvu za muogobrojen obisk. Točijo se pristna štajerska vina in priljubljeno domače Auerjevo pivo. Dobra kuhinja. Postrežba točna in solidna.	10 4
Z odličnim spoštovanjem
Fani in Leon Pogačnik.
y življenju nikdar več 600 komadov samo gld. 1-65
1 krasno pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prstan za gospode z imit. biserom, 1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. bri-ljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentirano zapono, 1 album, 10 najlepših slik sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 važnih dopisovalnih predmetov in še 500 raznih predmetov, za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo e'111 l'6S. Pošiija proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje	3—3
Dud. oeD.razpQšiIjalnicaf P. Lust, Krakov 463.
Kar ne ugaja, se zamenja.
Važno za delavce in sploh za vse konsumente!
M
V «Založbi časopisa „Naprej!" v Idriji» je te dni izšla brošura
J konsiimnih društvih".
Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo.
Cena brošuri j« 20 VtnarjeV.
Kdor se zanima za zadružništvo, osoblto za konsumna društva, mu bo ta brošura zelo dobro došla, V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih društev.
Sezite po njej!
(Mer kavarne f Pulju.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo na novo otvorili ,Ek's Kafe Verdi', pod imenom
M
Iti
1
Postreglo se bode z najboljšo kavo in z najfinejšimi likeri.	10—9
Vsaki dan sveže Puntigamsko pivo. Na razpolago so najvažnejši slovenski, hrvaški, italijanski in nemški časopisi in leposlovni listi.
Cene zmerne i Poattrežbrv toSna !
Z odličnim spoštovanjem
Br. M- Bratož.
&kx£rtihi -tv	s?
Jfatpri jfjelijo dobro, po c&Sti &K i za^tosljivo-potovali' mi/se tJivn^š»!
v	trtblodvoFsk» iih*»J8&L
Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
(kanafas) zajamčeno^Ia kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 — 16 metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Stein, tovarna za platno
Naohod na Češkem.
12
m h
Stanje hran. vlog: nad 25 Bilijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, Prešernoye ulice 3, poprej na Mestne* trga zraven rotovia,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča
denar mladoletnih otrok in varovancev.	13—1
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom 0. kr. poštne hranilnice.
Posoja s« fift semlji25a po 41/s9/ola& menioa i& a» vrednoatn«
listine pa po ca leto.
^MmmvmmttmmmmmmmttmmHttmmHm^
UdajatelJ io iiwws« «reteik F*«» S ar 11
!v( P*. knnpftt v Krasil